EPISTEMOLOŠKA OSNOVA KVALITATIVNEGA PRISTOPA K
SOCIAU^EMUDEUJ
Aleksandar Hftlmi
Temeljno raziskovanje v socialnem delu je razlikovanje med uporabo
kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Ta dva metodološka
pristopa uporablja naSa stroka že vso svojo zgodovino. Ni pa med nami
soglasja o natanCnih razlikah in podobnostih med kvantitativnimi in kva-
litativnimi raziskovalnimi metodami (Dabb, 1982). Večini med nami se zde
kvantitativne metode bolj spoštovanja vredne in bližje običajnemu pojmo-
vanju znanosti (Epstein, 1988). Vendar pa so zaradi takega poudaijanja
kvantitativnega pistopa nekateri socialni delavci začeli zagovarjati SirSo
uporabo kvalitativnih pristopov in se osredotočajo na nasprotujoče si vidike
obeh metod (Wood, 1982). Pri tem ustvarjajo vtis,da je izbira med njima
politične narave in da se morajo socialni delavci odločiti in razglasiti, na
kateri strani so (DeMaria, 1981).
1. EpistemoloSko poreklo
V najSirSem pomenu je epistemologija spoznavna teorija. Kvantitativne
metode imajo epistemološke korenine v logičnem pozitivizmu (Comte,
Saint-Simon, Durkheim itd.). Tem filozofskim usmeritvam je skupno, da
prenašajo logiko in načela merjenja iz naravoslovnih ved v družboslovne.
Končni smoter takega raziskovanja je ugotavljanje sploSnih zakonitosti
družbenega vedenja analognih zakonitostim v naravoslovju. Kvalitativne
raziskovalne metode predpostavljajo, da se subjektivne dimenzije
človeškega izkustva neprestano spreminjajo in jih ni mogoče proučevati z
uporabo načel kvantitativnih raziskovalnih metodologij. Ti dve metodi
obstajata druga ob drugi od začetkov sodobnega družboslovja.
Ko skuSa pojasniti posebnosti teh dveh metodoloških pristopov, poudaija
Bettleheim (1982) delitev spoznavanja na "hermenevtično-duhovno in pozi-
tivistično-pragmatično spoznavanje". Obe disciplini se imenujeta Wissen-
schaften (znanosti) in seju sprejema kot enako legitimni. To so Naturwis-
senschaften (naravoslovne vede) in Geisteswissenschaften (duhovne vede).
Te discipline predstavljajo popolnoma različna pristopa k razumevanju
sveta. Kljub razlikam sta obe metodi smotrni,sistematični in empirični. Sta
enako pomembna pristopa pri ustvarjanju znanja o socialnem delu. Namen
tega prispevka torej ni razglašati,da je kvalitativni pristop pri preučevanju
2	A. Halmi	Soc ddo 29,1990, 1-3
družbenih pojavov edino pravilen; nasprotno, avtor sodi, da dobro
raziskovanje vključuje obe metodi analize, kvantitativno in kvalitativno.
2. Kvilititivni priftop - novi metodoloika paradigma
V svoji razpravi z naslovom 'Epistemološka osnova kvalitativnega pri-
stopa v socialnem delu" začenjam s sploSno in ustaljeno domnevo, da zna-
nost socialnega dela implicira popolnoma drugačen tip metodologije kot
druge družbene vede.
Z drugimi besedami: sodobne raziskave na področju socialnega dela, naj
bodo logične, epistemološke, metodološke ali čisto empirične, so v glavnem
pozitivistične in funkcionalistične. Pod temi pogoji moramo zastaviti osno-
vno vprašanje o predpostavkah socialnega dela kot avtentične humanistične
discipline.
Dobro znano je dejstvo, da ima socialno delo tako kot vsaka druga zna-
nost poleg drugih funkcij dve glavni funkciji: inovativno in kontrolno. Kadar
socialno delo ideološko neobremenjeno preveqa resnične okoliščine življe-
nja ljudi, tako da se odkrijejo vse poglavitne značilnosti te realnosti, tedaj
deluje socialno delo inovativno in služi resnici in družbenemu napredku. Žal
pa se lahko socialno delo uporablja kot sredstvo kontrole in varovanja druž-
benega status quo. To lahko dosega na različne načine, celo tako, da poudar-
ja "znanstveno nevtralnost", ki je glavna značilnost logičnega pozitivizma.
Sedaj prihajam k prvemu ključnemu vpraSanju svoje razprave, ki izraža
prizadevanje po vzpostavitvi metodologije, ki bo kritična do same sebe, do
načel, na katerih temelji, in do kanonov, ki jih predstavlja. Z drugimi
besedami, najpomembnejše pri tem je, da je znanost o socialnem delu vodil-
na sila družbenega napredka; ukvarjanje z njo zahteva pogum, da podvržemo
raziskovanju svoje osebne domneve. V skladu s tem mora kritična in dia-
lektična znanost o socialnem delu temeljiti na novih filozofskih, metodo-
loških, in etičnih osnovah. Glavni smoter raziskovanja v socialnem delu ni
ustvarjanje znanosti zaradi znanosti ampak razvijanje zavestne dejavnosti, ki
spremÌT\ja človeka z njegovimi Številnimi dimenzijami ter ustvarja njegove
odnose z drugimi ljudmi in drugimi skupnostmi.
Tako smo se približali jedru problema: kako uresničiti strategijo delo-
vanja, strategijo, ki bo privedla do sprememb v družbenih situacijah in
kakSno vlogo bo v njenem okviru odigrala znanost nasploh. Z drugimi
besedami: gre za praktično aplikacijo znanstvenih dosežkov, aplikacijo, s
Socddo 29,1990, 1-3 Epistemološki temelji...	137
pomočjo katere postane socialno delo aplikativna družboslovna disciplina.
Taka usmeritev naznačuje drugačno raziskovalno strat^ijo,tako da so pred-
stavniki kvalitativne metodologije iznaSli novo vrsto raziskovanja, ki se
imenuje akcijsko raziskovanjeÇLewin, 1938; Moser, 1975; Adam, 1980).
Protagonisti te "nove" metodologije se ne zadovoljujejo samo z des-
kriptivno vlogo znanosti, ampak skuSajo najti reSitve,ki bi omogočile druž-
benim vedam na sploSno, posebno pa Se socialnemu delu, da bi dosegli
sodobno raven zavesti in doumeli poglavitne probleme človdtovega obstoja,
V vsakem primeru imamo tu v mislih kvalitativni pristop, za katerega je
značilno: da nima posebnih tem raziskav, da nima posebnih metodoloških
postopkov,da je usmerjeno nepragmatično; z drugimi besedami: poglavitni
smoter je bolje spoznati socialne probleme, tako da bi bili družbeni problemi
lahko bolj specifični in učinkoviti. Nova generacija raziskovalcev je sprejela
novo metodološko paradigmo, katere smoter ni čaSčenje znanosti ampak
skrb za ljudi.
3. Stratdki dementi kvalitativne metoddogye
Kvalitativni pristop potrebuje bolj učinkovito strategijo obravnavanja
socialnih problemov, pri kateri bi se socialno-terapevtska in individualno-
rehabilitacijska obravnava dopolnjevala z družbeno akcijo in družbenimi
spremembami.
Seveda pa je to povezano z drugim problemom, namreč, kako uresničiti
strategijo delovanja, ki bo vodilo do sprememb družbenega položaja posa-
meznikov, skupin ali skupnosti, in kakSna je v tej situaciji vloga znanstve-
nega znanja nasploh in socialnega dela posebej. Z drugimi besedami: gre za
vprašanje praktične uporabe znanstvenih spoznanj in za konstituiranje
socialnega dda kot aplikativne družbene vede.
Taka usmeritev nakazuje drugačno raziskovalno strategijo, tako da so
predstavniki kvalitativne metodologije iznaSli novo vrsto raziskovanja, to je
akcijsko raziskovanje (Lewin, Moser, Haag in drugi). Po njegovem nazivu
lahko sodimo, da se raziskovalci ne zadovoljujejo samo z ugotavljanjem in
opisovanjem socialnih problemov, ampak jih skuSajo resiti z aktivnim sode-
lovanjem.
Osnovna načela akcijskega raziskovanja:
138	A. Halmi	Soc ddo 29,1990, 1-3
3,1, Akcijske гшамкм vetov prvi vnti лл/лсц/епе мрттцјшцји družbenih
ntuêàjt IM drugem meitu рш prevajaiyu Mnêiutvenih hipotea.
Tradicionalno raziskovanje ima samo spoznavne smotre, smoter akcij-
skega raziskovanja pa je sprememba situacije,ki jo raziskujemo. To pomeni,
da raziskave ne moremo načrtovati; raziskava se konča Sele tedaj, ko je
situacija spremenjena. Logika raziskovanja je popolnoma odvisna od logike
situacije. To med drugim pomeni,da raziskave ni mogoče končati v skladu
z vnaprej izdelanim načrtom. Tu govorimo o posebni raziskovalni strategiji,
za katero je značilno prizadevanje po spremembi socialne situacije posa-
meznika ali skupine v skupnosti,po zadovoljitivi njihovih potreb, njihovem
razvoju in humanizaciji.
Osnovni cilj akcijskih raziskav je, da se po deskriptivnem načrtu ra-
ziskave izdela konstruktivni plan sprememb. Od deskriptivne in analitične
metode preidemo k participativni in evalvacijski. Na ta način akcijske
raziskave predstavljajo most med teorijo in prakso socialnega dela in na ta
način postane teorija praksa, praksa socialnega dela pa teoretično
reflektirana praksa .Ce ni takega "transfera", se zniža raven znanja, praktično
socialno delo pa postane del 'VnaSinerije" socialnega varstva. Ta metodološki
redukcionizem vpliva na to, da se socialno ddo spremeni v varstvo obrobnih
družbenih skupin, kar vodi do marginalizacije in stigmatizacije ljudi v
skupnosti. V tem primeru pa socialno ddo postane marginalna znanost.
32, Pri êkcijikem nä$kovBßiu probienu ne iäberemot штршк gê odkrijemo
To navaja znanstvenik Cilli v svoji dobro znani knjigi "Kako ra-
ziskovati". To pomeni, da izbor problema raziskave ni indiferentno dejanje,
ampak je odkrivanje problema zelo pomembno. To pomeni, da socialni de-
lavec, ki se ukvarja s socialnimi problemi v skupnosti ni "zunaj bitke", ker bi
bilo nelogično in nemogoče, da bi bil zunaj problema lokalne skupnosti.
Kadar socialni delavec sodeluje pri raziskovanju in skuSa spremeniti sedanjo
situacijo, mora sprejeti dejstvo, da problema raziskave ni mogoče izbrati,
ampak ga je treba odkriti. To je ena najobčutljivejših faz akcijskega razi-
skovanja, faza, za katero bi morali razviti logiko in občutljivo metodologijo.
Socialni delavec lahko odkrije problem, kadar je v posebni situaciji.
Samo tedaj lahko pride do pravega znanja, ki mu pomaga uresničiti razvoj
Socddo 29,1990, 1-3 Epistemološki temelji...	139
dane situacije (Gilli, 1978). Ne prizadeva si le, da bi ustvaril zgolj opisno
sliko, V kateri imajo vsi elementi isto vrednost, ampak sliko, v kateri vsi
elementi težijo dinamično k isti "stresni točki". Ravno ta "stresna točka" je
osrednji problem vse raziskovalne aktivnosti.
33. Pri êkcijskib na'ikđvab se načelo vrednotne nevtnlnoiti nêdomesti ж
šktivnim sodäoviiyem
Akcijske raziskave so dopolnilo radikalne (marksistične) teoretične kriti-
ke funkcionalističnega pozitivizma v družboslovju sploh, posebno pa Se v
socialnem delu, ki naj bi zavzelo aktivno in nepopustljivo stališče do tako
imenovane 'Vrednotne nevtralnosti" in do akademskega razumevanja "čiste"
znanosti. V nasprotju s tradiciönalno "funkcionalistično" metodiko je treba
vzpostaviti novo radikalno obliko metodologije in jo definirati kot "anga-
žirano metodologijo", ki problematizira možnosti nadaljnega obstoja nev-
tralnega družboslovja.
Ta postulat lahko podpremo z naslednjimi dejstvi:
a)	Socialno delo kot znanost ima svojo neogibno ideolc^ko osnovo in ne
more biti "nevtralno", izločeno iz družbenih razredov ali cdo nad njimi. So-
cialno delo je agens družbenih sprememb in ne moremo ga povezovati s
solidárnoslo do tistih,"ki so bogati, ki imajo"proti tistim,Id nimajo,ki so
revni", s solidarnostjo do tistih, "ki morejo", proti tistim, "ki ne morejo".
Njegova dejavnost mora biti ustvaijalna in mora odpirati možnosti za pre-
magovanje alienacije in zaprtosti.
b)	Mnenje, da je znanost "vrednotno nevtralna", je v socialnem delu čisti
absurd. Vrednot ne moremo izključiti iz znanosti (kot je storil Weber v svoji
idealnotipski metodologiji), ker lahko pravo naravo znanstvenega spozna-
vanja presojamo le na osnovi rezultatov raziskovanja teh vrednot. Ko z
znanstvenim raziskovanjem odkrivamo nove vrednote, tedaj vodijo znanost
teoretični kriteriji in ne vrednotni kriteriji. Trditev, da je kaka misel resnična,
čim bolj je oddaljena od potreb in interesov ljudi, je - izraženo v hegeljanski
maniri - pravo obrekovanje resnice. Znanstveno spoznavanje o socialnem
ddu ne more in ne sme biti nevtralno.
Socialno delo bo zelo veijetno postalo osnovni opornik vzdrževanja in
dehumanizacije družbenega sistema, če ne bo razvilo občutka za potrebe
140	A. Halmi	Soc ddo 29,1990, 1-3
ljudi.
34. V êkcijikem niitkovMi\iu te spremeni роасЦа naskovêlcê -
Mnênttyeno objektivnott nêdometti njeno nâspro^'e
Praktična in teoretična načda akcijskega raziskovanja zahtevajo od so-
cialnega ddavca,da opusti distanco od "objekta" raziskave in da popolnoma
zavestno vpliva na dogodke, tako da raziskuje participativno in da aktivno
posega v dogajanje (Moser, 1977).
Z drugimi besedami, akcijske raziskave so odgovor na problem, do ka-
terega pride zaradi razlike med praktičnimi cilji družbene akcije in
rq)resivno naravo pozitivistične metodologije in teorije. Ta postulat nas vodi
do osrednjega vprašanja akcijske metodologije, kar Se posebej poudarja
položaj raziskovalca in spreminja objektivnost v njeno nasprotje. To načelo
je kopernikanski obrat v metodologiji družbenih ved in pomeni dekon-
strukcijo klasičnega odnosa "subjekt-objekt". V tem rekonstruiranem odnosu
postane objekt raziskovanja skupaj z raziskovalcem udeleženec v razisko-
vanem procesu. V tem trenutku postane raziskovalni proces proces
emancipacije "objekta" raziskave v subjekt in raziskovalec lahko interpretira
svet iz perspektive nekdanjega objd^ta.
Ta pristop pomeni demokratizacijo raziskovalnih odnosov. Cilj takih
akcij je odkriti vzajemno interpretacijo problema in možnosti za njegovo
rešitev. To instanco imenuje Moser (1977) "diskurz", kar pomeni, da
predstavlja situacija, v kateri je omogočena enakopravna komunikacija in
kooperacija, začetek deobjektivizacije. V odnosu do drugih aplikativnih
postopkov je opustitev objektivizacije specifična karakteristika akcijskega
raziskovanja.
3S Pri êkcijskem rшaskovaф se gìedà пл глвмкоушпо
tituêdjo kot пл celoto
V skladu s tem postulatom so akcijske raziskave specifičen odgovor na
problem dialektične celote treh funkcionalnih ravni analize v procesu ra-
ziskovanja in evalvacije v socialnem delu (individualne, skupinske in insti-
tucionalne). Socialno delo se izvaja s pomočjo treh metod, ki so dialektično
povezane. To so: delo s posameznikom, skupinsko ddo in skupnostno delo.
Te tri metode predstavljajo enoten in nedeljiv proces socialnega dela,ki se
Socddo 29,1990, 1-3 Epistemološki temelji...	141
izvaja z dejavnostmi v začetni, diagnostični, prognostični fazi, ter fazi
realizacije in evalvacije. Funkcionalni in logični red dejavnosti teh faz je
določen z epistemoloSkimi postopki na vseh treh ravneh analize. Akcijsko
raziskovanje je integrativni in komunikativni pristop k metodologiji soci-
alnega dela.
36, Akcijske naskâye vsodalnem ddu so odgova- na problem uporabe
raaskav v praksi in poudaijajo pomen teorije v empiriCnib raziskavab.
Ta sklep nas vodi k procesu permanentne interakcije med akcijskimi
raziskavami in teorijo socialnega dda. Ta je seveda odvisna od razvoja, ki ga
je dosegla veda o socialnern delu in od izobrazbe in usposobljenosti
socialnih delavcev za izvajanje te vrste raziskav v skupnosti. Brez nje je
socialno delo zgolj pragmatično "socialno varstvo", socialni delavci pa
nimajo možnosti sodelovanja pri uvajanju sprememb in njihovi legalizaciji v
pravnem sistemu.
Na koncu te razprave naj poudarimo, da akcijske raziskave kot
specifična strategija kvalitativne metodologije niso nekaj manjvrednega v
odnosu do fundamentalnih raziskav; nasprotno, so jim vsaj enakovredne, ali
pa imajo celo spoznavne prednosti. 2^radi take usmeritve bo socialno delo
postalo "prava" in ne le "pritlehna" veda; njena poglavitna značilnost pa je
uporabnost.
Prevedel Blaž Mesec
literatura:
FRANKO, A., Kvalitativna metodologija in akcijsko raziskovanje v
sociologiji. Doktorska disertacija. Filozofski fakultet, Zagreb.
DABBS, J. M., Making things visible. In J. Van Maanen, J. M. Dabbs, Jr.,
IN R. R. Faulkner (Eds.), Varieties of qualitative research, str. 97-123,
Beverly Hills, CA: Sage
DeMARIA, W., Empirism: An impoverished philosophy for social work
research., Australian Social Work 34,str. 3-8
142	A. Halmi	Soc ddo 29,1990, 1-3
EPSTEIN, L, Quantitative and qualitative methods. In R. M. Grinnell, Jr.,
Social Work Research and Evaluation (str. 185-197).
Gnu, A., ^đ/co se/síra^uye.Biblioteka suvremena misao,Školska knjiga,
Zagreb.
Lewin, К., Tbeßdd theory in social science, Tavistock, London.
MOSER, H., Methoden der Aktionsforschung. Koesel Verlag,München.
WEINBACH, R. W., in GRINELL, R. M., Jr., Statistics for social workers.
Long White Plains, NY.
Dr. Aleksandar Halmi je asistent v Raziskovalnem in izobraževalnem centru
za socialno delo Pravne fakultete, Univerze v Zagrebu.