Pottao tek-račun. Cottlo corrente con la posta. " " I«BII« itn« ' vsokatii jtHucaj ^ i„ „ v ,Vr« I\ f; 'IN^min« ■ TidAmi liv.vo i l M«l«tcll. In . uduc I ' vorrit iijicdulk l'r|jN L , „M ' i • ' Ceilil 1 oiilnM.nl: '1 ■ •'•••• V. MMManvttoCMe v B-*'. I" Slrtal. HTKiuL jftilna I i " . ' 1 • * ^Ulrlptcci' vfcbHa. na- " • i W ti\ ' inantiu , Ud.y Vsak« , 'V i vplar.,. I U -, Ccb|cl- ZfiSft'^ GORICA, dne t. arguala 1922 • >>';■_ Nekdo: »Prošnja moja Je Iskrena, ic do u$es nil scija gitoj, daj, odreši me breinena. in napiij Ka v košek svoj!' < čok.« ■[ v. •Tri predraga kreataira, le obdrži, kar smrdi, kadar pride prava ura. ie te sam kje odleti. Ce bi hotel Cuk 'prinesli vse kar je prt nas KTrioJa, moral 'kraje M pomesti od Triglava do morji. • Ker ne mislim Se saditi . nc kopriv in ne melon, blagovoli ga shraniti. -Za ponudbo: ■ »božji -Ion«. Kar sc je raznesla -dava »žab« uiCKOvlh v jhiVrjC thlak, \*>a več He rfč brni lijdiiu i»rava : . ŽiKja'svatba - kvak^kvak - kviik. Kar so žabe zaregljale ■,<.■. on nesmrten je junak. • ■ ,j Večno čast mu bodo dale: »Bok ga živi.- kvak.- kvak - kvuk!< 2abe svatbo so iinelc ,r sred krbmberških suhih mkik. zraven pile so in pele: rega - rega - kvak - kvak - kvak! Kdo pa tam med' njimi skače, kot vrtavjca sc v/ti? Saj mogoče nt drugače, Vinko je med žabami. JL i yu .MUlrale požrla vse druge z veliko Jtu- •uomui n™«™"'.. . .. , r- .___.. * rilo vred. Malo preveč zp muk iek/dce. ..menili ie M Se preoel mmf**yJm*>):''<' '' w' „ * . i Wo pa dri* s*L osla odprtaJ^Sm, - Vi bi Mi slliatt šele loii:tv.?'e TMo ptl..........„ ■ priči hi ne vedo, kti $1 storili. Prihodnla v I V* sila mu iyni«l , toiilertnca.se bo nfendu vršita na y,rh lil- ■>• * ••<■ »Li ivi Kn- B/iu/ifJf «n c/rm trt tn 2 »Gospod postajenačclnlfcv Ptaliioiem i? vseeno,« jc dejaUv. I\*a :n jinvhofč! od S,tako,uredL da bodo .od *duj n^d^Ije n* Nezadovoljni ianke T|ISPI(WBPP malule, na nh se ho mtvubU en sam in tn = bo naibrte l'rqncoi. Jo bo dobro Iz dveh = raztofaVt. 1) ne b<^ ufigefsam, seb*. po , jrehuifcne bo mofelstim sebi ugovarjati in bo honlerenra gOtifvo t uspehom ton- m&K^jgTSSB6vral')<='sV.'KteVT;r»0Tn'ii;Si^ ■ m.ll^un.iiK ii" ir™^ »v—j UT^IV 1 m 1 dili dtrefke rjn.iije ip ne 'več žen« Pojil I in vjiraiaj (I, če ne bomo.^tu ji^pnočilt Hnmotuka. *1 ''' 1 .,4 Bilo je nakega dnp v jeseni, ko je se. "Sv. Pete! .se je te groloje pre^tmi in Sel. — Cen nek«] časa »»i je Vrnil it dejal: • ' ■ >'" ' • »Vsemogoifli je dtjal. M tO ne gri ljubko. Treba b« kdo rudi tes« 1 . prodajal pulfobo in" JtizniiSljal. koHko <¥ nA'^^'V1. ? f,A/M, i/ar/lt, tok lior«U. Kar se. ostalega fie ms ne »U y rM car UpUt mrtev_ ali ne ro v ncbcsa. Izrtfunij mnflft riMiih le t^Mi milmanl sedem- jv^«, |)ctve ppdiuilpikl. dali konec tnilševlzma. dvakrat po vsled k,) bo, kuj bol. je zmajal sv. Peter -trd,mgantaaKsinl-, C« lete mrtev, ko le , M, ,„ pogled ,nuJc u(ci nehote skozi ie od^vori/a Xr, bral vWtUlsvolo oporoko. Jaz sem ie lind. J......... ,'Nlt' <)«>wnje.«J«.o(l(w.vo5l|«1 vpri Iln»i trpiti V. Kako se Je začudili Naenkrat je za. _ ,p„v ni{,« je, bil odfiovor. V ttm si ..I II.. Al L; ...ll.-l.irt t. ^..1..... A 11 In ...../ . i V , ' T L j r ' Priiel je čas, da je imele poroditi ci na bojevnic. Vse ženske »o se zbrale ni krog nje, da bi vitfele/kako bo Bojf drl« ..........ili'^ - r,,- , P ril 4«le so njeneKa moža: »A'iik»j UŠtlft svojo optiroko. Jaz sem ie zda vri j mislil, tla liii ni ve{. ko berem, da le zoii et umrl. r.nkrat le amrt, drugil Ic umrl. tretlif le umrl -prav zares. le' umrl ./ni prav zares-, petič. )e : >vermloslplnega vira', fiestli. le 'jhi izvirnem iiorofitu iz Moskve* Ocsil j mislile tako da po nlegovl 22. smrti res.M Ali«el jc odprl vrata in žiinske so Kako so »tvar potem uredile, ZKnd e Sfm osel ali / nk.Ce Unin Itolle vstopile. Milo se je storilo sv., Petru, ko b« ne pove. P. K. »zares četrtič umrl umrl i. t. <1 vem. . . . ne ve ako te živ )nalkity SIcer kovali! svet pa še .ffal/ievi dlcdul ljudi, ki prihajajo v ofsbcta. Ali jc z,iu|j « io»ednle »olle. Zene » m to čudež? Osem ljudi. In to celo lenskd tudCnj« zazijale:'bil je ubogi sirom«k nlare in mlade, suhe in zastavni. Par jih In|1(i[ K,rapod, ki je bnel pri llružini sol« Kled« kol modrasi — joj, kaj bo z nc. v najemu. Na to nerodnost ženske niso besi1 - — ' ____ ali ne, žalostna mi/ je videl prvič v svojem Rečnem iživljenju ' SIcer z meno ni nič Mle. Proro- toliko, žen* ki so edinka« pojdejo sku. so mi smrt. pred no Mm strta! v P»i Y "j- P» se, jt? motil. Bile so rcscdl. 1 še tivlISevIk iiiseni: ™ nc, a niti na misel jim prišlo, da bi ile Cuk m patci,- Neki ptipotnlk^e ic botel ^Bfe' iflii v 1'olBdam In ie vstopi v prazen _»vjdi Bcrhta kupe 'm:via!ajaziBdaJK«r.je b« ie pokliud tsprovndiika. dal ,mu nekaj mark iKipitaiilie in mu d^lai: »Mogoie je. da boni zaspal. Bodite tako dobri in zbudite me od«. •ProBirol?* ... Ari- ■ Dovolite, da so predstavim, proet* Peter Prorfn.« »O. prosim. Ivan Slepar.« •Nekaj -Vas bi rad ivmraial. prosim • »Izvolite, prosim.« »Ali ne stanujete VI v pri . g. .Hreim prosim?« »Ne. phttlnu« ' »Tedaj sen se zmotil. Tisočkrat o h »Ka/ bi potem rade?« »Kaj,sev,nii4e ^adcvel Povej, ec lahko govorimo z Bogomili nc. Me ni. smo kake Sare, ali J(iidlte iz tvoje dobe, me smo moderne čniančipiraiic žčnakc.« da btf .Sveti križ božji,« se je sv. Peter za, odpe- Čel križati. »Takoj grem vpraiat Boga.« Le nagjo!.. 'ostaje Potsdam. Hrandetiburg in vr Sv. Peter je odSel, čez par trenutkov Siafe^i shrtn" »O nroslm. Droelml« : '"»Ltofle smo si tako.podpbni .. Teb Se enkrat.... onatoM- a':-_ »Proaim.« >" '1 | » mi* Afraa * 1 e. si k ravno oRjedaj sobo. ki se je nahajala < »No tedaj: prosim počakajte!« »Tako se ffovori z ženskami. Oancs ^čuden. druuib so ^bi]c ic miino davno, ko se je .se je V Wa»rdebiirK:ii odiicralo a»a koHodvoru sle- ^Kaj jc rekel? Jc dovolil? ... Ali lah. deče: kb grem predenj? ... Jelj k,do moških pri FWti»k. ki bi bal moral v Potsdamu njemu? .« / izstopiti, ie PlanB k sorevodniku in oHČcl i . r je . z f0*"11«- divjati" 1 »1 ocakajte malo...« »Človek 1 VI. lump! VI bi me bili „,o- pmJ^^Š^0"^"" ~ "mp*k: radi zbuditi v Potsdamu. pa ste pusrtili. da - - - -sem se celjad v Maedeburg. Pri tem ste napibihio lepo vtaknili v svoj vm.i/.i,11 žep. Vi ste čisto naivadiia Sieva. oozabljivi ušlvec. zaspasič linve vrste. Najlažje bi jih Vam dal po Vadi neumni glavi 1« .. Poln ieze Je odSd in pustil sprevod- jc. da vas danes'ne more sprejeti!«, irika. ki ni črluiil nI* besedice, na mestu. Žene so planile vse iz sebe- »Kaj? oHpMaJenačelnik. ki je M slišal, jo dejal s Kaj? Kaj?« tsbpijftn glasom: »Čitfte. besede, ki Vam »Meni povejte, kaj hočete, je dejal ^jptvje 4a govor«, vendaile prctsegaio vse in pridite jutri po odgovor.« ,pj(jik:.,d4i j)i jih inogel mirno požreti.« »To je birokratizcml To je despoti. Ali arWW«vVč«jte. tu teče v^da: po vseh Stinl zidih.« »Pač ne bos^c zahtevali, da naj teči rdeče viner«. je bi arogant»-> " i—vor. .»Kdiko staaie soba?« »Sto lir mesečna« »Toda. kje, ie na, blenr?« jiKakšen hlev?«. jeivpraSai gospodar smo v 20 stoletju.« »Dobro, dobro . .v« . »Kaj je dejal Bog? To povej I« . •Saj me nc pustite do besede. Dejal I. /.a osla. ki bo plačal 100 lir mesci no za tako sobo.« Ijoclt* noleoaha. Zatij so me iieadi ker dam pojiu preveč dela. Kdo tedaj je boli delamržei oni ali.iaz? Midžkfl. •Sara, naj gredo naijni £jnolvl na n.a SkcradiH ples, oblečeni kot Tirotd.« •Zakaj kot Tirnici?. »Da si bodo,aikrat urnKI kciuun. lil. >3G V. Mi^Oi;" Ministerska kriza. "3''O.i fe •-/fVii ns^ i — * ■ ■ — Ce skledo potpllvaš, z let i II Iz rok, že [Kil na beraiki' sem r»rcl. muj> Bog t< Le brf se poberi, da drug.»a. teboj poprime za metk) in žlico takoj. Kol vidiš, številni le družba ljudi in vsakdo le enih je vrh m skrbi: Da bij bi minister ' vsaj meseca dva, v tem £asu pomagati" sebi ?>e ....... nosu poznalo, da je ^Abrahamovega rodu- in predlaita-sledeče: Doflčni' gospod naj sc postavi na isto mesto; kjer je stal prej ribič; eden Izmed ribičevih sorodnikov pa naj se vrže z inosta Iti sicer tako srečno, da bo zadel gospoda. Vsi so bili s predlogom zadovoljni In so Sli k mostu, da se maščujejo. Oospod se je postavil v vodo in gledal, kdaj bo kdo Skočil nanj. A tcga"ni dočaka!, kajti vsak se jc !>al, da pade .preveč srečno. In ubije samega sebe. minam Itu S i »Iti I .i DrUt*. »Kaj delai, moj Pakta, povej mi takoj, , kožice M ponve /■ ■ ietf, da je joj(< ralMi »Preljuba, to samo jaz. tebi povent,, ravnam se le k. r&lu kot znamln kot vem.«. Driava. »Preljubi moj Pakta, saj s tabo-nič: ni. vse bolj ko pometaš, vse *eč je smeti. Kako je v Bosni še dandanes iazvit maščevanja, nam kaže sledeča resnic-zgodbica: V'nekem mesteou v Bosni je nekdo po »reči padel i motita, na katerem je slo-l v #odai tekočo rečico, kjer'je neki 16 lovil ribe."Do4ični gospod je tako ne-■■ino padeb da je eadel ribiča ra mar lo-dušo od -telesa — dočirit ^e sam nI nič rtkmkfcral In te rešil na breg rečice; kjer It potem sušil. Toda še predno ie Ml ga zgrabi pfcnmof in ga'pelje v mifc spodnjih hlačah — pred' takfi-katemm» se je na Država * neradii; ' li .-.•" - :■■■•. r ^•slt^serrti^o složfm ' odlltitn^ srcSi'"'' ■'•.'■' -' ■ • v. •••»•>. v..'" Najetirt^fi poskusi - . » tudelati-re<|.', m, . t bo'videl, ce naše) . bo mleko in riMiJ,-, . p Do*»«. uJra-Hli Neka podolsfcf dnrfina, ki iri vidrtft' še rilkdar jidriVrtika V MSCje imela;bbfe)<> mateVIef jc morala' poklKaH' medicHfcirJ Ta jc bolnico preiskal in naposled na vaden papir napisal par.čačk: Ker pel'hiši ni bilo sušllnika. jo potegnil mal nožiSf.' pristavil list k steni ter napraskal apoen*', nega prajiu nanj na pol glasno mrmrajoč: »Tako-« vsako u-ro erMi jžltaj da ju-u-tri, potem pridem pogledati viiivl^.'« Drugo jutro je res zopet prišel' zdrav o nik, a |iašel je bolnico mrtvo. Začudeno vpraša navzoče: — »Kak« j« tft^mogflče da je umrla? Maj- niste Storili tx> ttUftM' ukazu.. — »Da nnfarično kakor^hnl- if*)^ spod dohtar.« — " ' . — le novel«? !>. da pojde ienu poštarja Ki/ji. So ji sicer odsvetovali, w. a nič ne pomuKa: karto le Iritdruvitf papežu) da le neznosna vročina 1Speciar Miha le dal neki vprašala tri sofcfc nuignesie, tamače.___/Z.. -........ PRAVI/O. du dobimo kmalu , vojno nlHmdmmn. Vlada v. Gorici, le že naročita M ktmiume, da poidejo ponjo. PRAVIJO, da le Speciar Miha naro-čg ipri Kogoju moderne note za .Kikiriki.* PRAVIJO, da pripravit! ' Izmika, skril se v starinski slov«! Kdor Je politik, ni. zate- mu mar! - Oj Istra, zemlja inučcniška, tožua, (i zibel ix>rccv slavnih in veljakov, ti mati rodoljubja vzor-Juhakov, kako je bila dcca tvdja složna,' ^ kako razdor, razkol bili. net nožna „ sta, dokler modra roka pametnjakov jc rod vodila tvoj, a nepraznjakov peščica borna,'z duhom; z delom ul>ožna, a ust širokih kakor grajska vrata, iz njih pa Krom in peklo na vse one, ki se do tal pred njimi ne poklobe, ki dela mar jim je. ;nc slave, zlata! Ti dc|aj, raja, šolmašter in far;.-jaz pešikan sem, gospod vsekdar ! Pravijo dandanes, da je. navada, delo da dobro pošteno se plača, naj ga ustvarilo jc kladivo kovača,.' ali pa umetniška glivica ~mladiu Sama Mohčmedu zrastla je brada! To jeres; ali vse drugo-ni igrača, in kdor plašč dobro po vetru obrača, vreden jc, da se prizna mu nagrada. Kdor upogibati zna hrbtenico, komur jezika sladkost jc podana, komur možatost, ponos sta neznana jedci pogostoma z zlato bo žlico. ,-f;»5V Kdor pa jc priden, podložen župan, z viteško krono je odlikovani »Mi smo se ; Fino ilvljenle. i'. »Kaj pa dela KasptJd Pikpok.cel\bo2ji dan?«' ' •' »Zjutraj vstane ob enajsti uri. notf je> kavo-hi praznuje večerni počitek, i ' * it _____ zbrali danes, da a damo iz ofci v oči. da si iM \ Da Nismo nič delali...'« y »— PW! Pustite. nai KiKCp žalitev!. j _ • ' »— da si povemo v obrazi, BK^J' »— nismo storili —« | — — •— prosim mir! — kaj amo storili ' tcin krafcem času zaptfvalieo našega nai nad vse drajetta in milega naroda. Njeiro va dobrobit nam ie bila vora*i' izpiti na nj< koto zdravje... ' ■ ' »— ali — pno«im)^r- Kiolikoitežkih po ti smo naredili, da se ie položaj..« >*—^ za na*.« ;1 »— izboUial. -p Prosim 1 pred vsei inlr. sicer od novem svoj kovot!« 1 »Kotika škodi za narod!« ■Pst!Ps«!. •Ce rečem, da se k pobožal izboljša se je izbdišal. Koltfco inoCt smo Mvovi za to. koliko ur in noči snn>.... *' •' » ■ prekrokaJa...« n— prcčull. da moremo daKaK ___ImgnliPffip,^ J »— bedo. ki Hare' našeaa ubodea kmeta in dctaivca. in zato nam še očitajo da tmo kapitalisti. K,do izmed nas ima av •tomobil. To mi povejte. In če g* ima, i! si ea ra prislužil s trdim dolom svojih rok? Delavcu ali kmetu ea ni mojrei ujtrasli ker ea te sam nima.. .Takt) je! Brarvo! Živijo!« ' >— Dovolite; da nadaliujem: Povoii-te, da. z eno besedo označim, kje: je naši in narodova rešitev. Ne v novureniu. ne v letaniu. po deželi, ne v konkurenci, kdo 1» več napravil, to ie dditev defa. to jkobuje ampak v mirnem sožithi doma. je - noši rešitev. V edinosti ie moč! ' »ŽWiJ0'|«v. . n. .i : tU-i , , t »Vrzimo od sebe naš statrl. ^ovanshi Krete..!*' ■ •'■ " i ii •:'"' .— lenobe.—. ■ ' hi , -r •. razdora in ljubimo se oied sebol ZHmlnoagL« oii; ■..■■> «••»•..«!! na pdsvetovanflt: \m.ujt. iu)■ kavarnah...« naših narodtrfh prireditvah. IVe-tekfost nam le dala oiruv, dnti nam mora radi: bodočnost. Kolo časa se suče. poča-iudmo, da se xasuče. Vtsak m a i si "tmatra sam in Bok mu bo pomagal. S temi besedami Vas pozdravljam. rodoljubi! Kaziditc e»xxrfvcBt)a da smo Še tu 4n da ostanemo, kar smo bUk.-r- Liter-vina. Marička!« RHmKm Urban. Jejhata, jejhata, vajste de rajs! Kdo nejke tjc prsmuodc glajšta! Sternajst dni je pasalu, Ic' sm šu po cftjste na Postojno z inuojem prdajkam, pa kar na ankret me je ustaulu anu Jctuo* tešče s flinto na rame jen. kokušjcm per» je sam za klabukainfc»Pasa » porta«, sc Je zadrlu. I.kajpck, pašam jen njcsem, sni djau, pa sm tu neprej. Ja pr mej vjere, mislte, de me je pfistu kaf toku ta planšer! Kar zgrda inc je prju^ze kam= iuolo, pa ustavu. Pokazou mi je an kuos zmečkanga papirja, pa an pildek je biu oa. vtlie naliman. Mejnde kontrafč, pa nc vajm čegau. Na Ose suorte viže mi je ma< hov jen dopovdavov, če imam tud jest kakšno tako rajč. I nu, k' sm uodkimou, de jo nejmam, sta me dva moža s kokušjem perjesam zgrabila, odvezala muoje prdajlkc jen use preštefnala usakem kotičke, ranku bi iblajtarji šnoftehak jeskaJe. Puotlej sta me spfistla neprej, nona sta šla pa ze mano do Postojne, tam sta inc pa-v kcjho zcprla. Prou neč nej nficalu k sm se kil* jov jen prutc šu, še u facou usjekcnt mi nejšo pustle.. Ccz en cajt je pršu an ge« spud prou uofrtnu uoblafEen, k' še' nej naše' Iprahc pozabu, jenu hedu kil nS t en skuorej koker mi Rijbcnčanjc. Samu po* jdjedpv me je, pa je ugenu muoje jemje. >N4;Urbkn« je djau »kaj si štoru, de so te semkej prgnalc?« Jc buh nes vari, ncč prou neč. popi* rje Čjo jcmet uod m jene, jest pa nejmam driizga koker mujo pošt jene ruobo, k" jc po cajlcm svajte znana.« »Pa kam si se napravi^?« me je vprašau gcspud. »IJ Trst,« sm djau. »lij Urban, v 'Prste ne ntlcajo tvojč riiobc.« »Ka*a»aj, ne nucu< jo! Strafejte bus. Se takret k' jc hlu voj< ska na ciijlem Svajte sm o ta narbl nobel stacnnah. Pr K-lcrju na korze k' je guiintn« stacuna jen iiarhl uofrtnu, k' je jemCjla tukrct po vseh uoknAh na tužcutc črnii»rinjciiili fan, jc jemajla muoj prdajlek. Vse sc je tam dobilu. Zidane facuole, luonee, mjenterge, šivanke, opanke, špice, žlice lesjcne jch želejzne, knofe, firtahc. žli» eeuke, štunfe, • injetJc. sudaškc cnole, krajnske klobase, porhat, kumbrik, mize, stuolc, kuotlc, pildke, bukve, srajco, gale, klahukc, kape, čoule, vularje, šufcce, pleh, rešeta, rajte. kislu zjelc, rcjpo, štokfiš jen čc b' znali prasee klal. b je-tnejli Še ocvirke po vrhi. Prou ze rejsl« Gcspud me nej pustu neprej povejdut, ampek je djau, dc mc buo un vendar na stacjon sprejmu, pa de nej grjcin kur damu, zetu ke se nc smel v hišku sku prit brtsz kontrafč. No sm djau, čc je bužje vole toku, pa nej buo. Kflpu sm an vjelik žakel p^ nejkej cujn. de sm muojo ruobo poviu jen n žakel du, k' je bla žjc hedu poškodvana, pa smo šli. K ume j sva pršla na ajzlpon, fe glih pajngof iz Trsta zapiskou. Muojo ruobo sm med drftgo Šaro vrgti pred;štacjon, pa tjeku po kar. to, Jojzes, koku sm biu zmojšen. Ajzlpo> niarski pijontar mi je vrgu karto, jest pu stu dinarju. Stjelm sm med šaro pa kar brš ]>of*rabu žakel po kuonci, jen glih je kondekter zepirov vrata po vaguonah, k' sm se zinislu, dc sm ves drfigi dnar k' mi je uod stu dinarjev prtikov, na uokcncc |k»zabu. Vse zcstuojn. Nej bld več cajta. Kar tjeku sm U vagon. Na štejngah sm 'sc spotknu s žaklem pa mi je klabiik nc tla pou. K sin žakel u vagon porinit, sem skuoču po klabuk, pu glih k* sin tu vrata zeprt, mi je karta *z rok pala. Pajngof je pa zažvižgou pa šu neprej. Se prej k' smo pršli do Kak*ka jc klopcarjcv Ja« nez iz. Sodrašce tipov muoj žakel jen sc smejau. »Urban« je djau »kaj ne proda« ješ veš peharjev in žličenkov?« »Jc kaj« pek drfizga šjema.« Viš na, v tem žaklc so pa samu zjelnatc glave. Pa je uzeu aao iz žakla jen pokazou. Jest sm precej vidu, de je rejs, pa poglej* dat sm vseglih šu. I buh nes vari sm žjc mislu, da znajo laški žendarji suho ruobo ■ju-idnoBz o)jipui n Jojmcncs, jojincnes, buh na večni jen vsi svetnike, kolku nesrječe me jc zadej« lu ze an kontrafč. Pa če ga buon duhu. buom ž je drugo rajžo povejdou. Na straži. Čctovodja je poučeval rekruta: Ko si po noči na straži in da se ti kdo približa brez da ti reče besedo za vstop po ukazu, tedaj mu zakličeš trikrat kdo gre tam, in aRo sc še ne oglasi, no tedaj mu posvetiš z ognjem. Na večer je četovodja skrivšl IKiskušal rekruta. da sc prepriča o strogosti službe. Rekrut je opazil, da se nekdo bliža. Postavil je puško v kot ter zaklical: »trikrat kdo gre tam.« — In ker prišlec ni odgovoril je prižgal rekrut užigalico ter jo pomoli pod nos: »evo ti osnfa«! Odmevi razprave. \ Dragi Cuk na pulcif Čltuli smo v prvi številki Tvqjo žalostno dogodblco «1 spred sodikču*. U* boni Muledetto. l')o dna ihtše nun je preminilo, ko hiiio izvedeli tu res tragičen epilog in trdo, du, kruto kužen, ki je doletela te g« druguče obče spoštovw netiu spmeičunu. ki iuijbric nI nikoli pnčukovul, du bo nekoč sedel nu od nw vudnih ruzbft/nlkov in tolovujev ie to> pil porotni klopi. Nu uho poveduno, hnu pruv gotove tri četrti*ie nušlh čustl tih in nečuutitih meiičunov te čednosti uli nečednosti Muledettu, kur ie opuiuti skorodu nh vsakem sinlonlčnetn uli \'(t-kalnem koncertu, sourefi uli družabnem večeru, keduj je nustulu tu šeg u, se prii\" zupruv še ne du dognutl, smutru se pu, du st. prvi rtu ki riti to kulturo divji litini Uporablja se vse pripomočke, navadno liAU de Cologne, umpak tal je efekt zelo piškuv uli enuk ničli. Znani kemiki in tehniki si belijo ponoči in po-dnevi svoje prosvitljene glavi, kako bi odpomogli temu zlu, ki se posebno v zadnjem čusu rupidno Siri rnmd vsemi Saj je vendar znano tz medicinskega buletinu genovske konference, du ji bil tu pojuv posebno eminenten pri gospor dih francoske delegacije. Intcresantno jc namreč dejstvo, da je pri tej rasi zu-vzelu tu epiČemiaja popolnoma nove, doslej še neznane forme, ki vplivajo siU no nu živčevje. Pri raziskovanju bacilov * brrrr., nehajmo, predolgo bi se~ raz* tegnili. Toraj, nekega dne je prejel naš krotek, ptl katerem je nujmanje 5 6 članov obdarjenih od te »dobrine«, iz Herolino neko ponudbo, ki nas je silno razveselila. Kot da bi dobili miljon v loteriji. Nič več nam ni treba hodifl v dp> tičnih izredno važnih momentih za kake hišne duri, nič več nam bi treba blat muže v soarejah ali Čajnih večerih, in tudi .ne bo treba merodujnim krogom prepirov, je li pomeni »Evvi\la»t ali »Ab-busso. Čitaj someščan Maledetto, čitaj--te Vi vsi bolriiki, in oddahnite se. No> čem vas »staviti na špice«, evo vam: FIRMA BUMPERDAX & CO. Centrulu v Berlinu, Judovsku ulicu II. Berlin, juniju /922. Kaše blagorodje. Tem potom si dovoljujemo pone-diti Vam naš najnovejši izum. Ako čutite večkrat bolečine v trebu> hu, uli ako Vas preganja neljuba navu< da, du izpuščute ob različnih prilikuh slabe vetrove. tedaj poskusite Bumper-dax. Bumperdux ne vsrkavu sum o slabe duhove, temveč izločuje istočasno nuj« boljše dišave. Bumperdux nimu pogonu ne z nafto, niti s bencinom, ne s petrolejem, niti z ogljem. Nuvije se Ic zmet, ki goni oparut brez najmanjšega šumu. Biimpcrdux je praktičen, h itfije ničen in ekonomičen ter ga boljši zdravniki najtopleje priporočajo. Nekaj časopisnih glasov: " Vossische Zeitung«: Na zadnji mednarodni razstavi v Leipziga je vzbudila izmed domače obrti berolinska fvrdka, Bumperdux s svojim nuj nove j ki m izumohi senzacijonelno pozornost. V "Journal de Debat t s* se je iz.ru> zil profesor l.oudre, tajnik francoskega zdravniškega društvu, zelo dobrohotno o llumperdaxu in ga imenoval čudež nemške tehnike. «l.a Tribunam piše: Na milanskem velesejmu razstavljeni nemški fabrikut Humperdax je bil od naših strokovnih krogov resnično občudovan. Aparat ima /oliko dobrin, da se bo najbrie v nuj: krajšem času razširil po vsem kultur' nem svetu. Aparat s sesidko brez izločevanja parfemii in z nuvodilom uporabe Mk. ■Htb. Aparat z izločevanjem ptirlema ter navodilom uporabe in stekleničieo par-fema po izberi Mk 5'tO. . Aparat, ki izločuje nujizbruneiše parfeme s spremi jevan jem godbe M k. IV). V zalogi imamo v slovenščini run slednja glasbena dela: 1) Strune milo se glasite . . . 2) Ko hladen pomladanski dih r dc želo pride . . . 1) f*o gorah grmi in se bliska . . . '/. odličnim Spoštovanjem Kiimmelsoss, m. p. Ta dopis, ki smo ga prijeli iz vrst naših prijateljev z veseljem priobčuje? nt o. »Čuk na pal'cla je vesel, da je člo; veška znanost tako daleč napredovala, da je zmožna /.ubraniti nevšečnosti, ki so se zgodile Muledctu, če tudi po drugi strani še nismo iznašli sredstva, ki hi skrčilo dolge prste tatov, ali jih vsaj pretvorile v porabnejše orodje. lino pa je nevarno. Ne to, da bo od danes nadalje hodilo pol našega mesta oboroženega z Bumperdaxom — strošek je po sedat nji valuti malenkosten — in razširjalo cele oblake dišav po ulicah, ampak dej? stvo, da ponudba navaja same slovenske skladbe. Te »mile strune« in po »gorah grmi in se bliska« bi lahko nakopale Mu: ledetu in našim prijateljem nepotrebnih procesov, hujših od prvega. Poživljamo zato tvrdko Bumperdax, da si nabavi nemudoma potrebnih himen, kar bo dalo celi stvari svečano »štimungo«. Čuk na pal'ci. Čitajte Juha na parci"! Kaj Prav' Janez flnigu ? Muj prelub Cilk na polci! Paprcj kkr t'naprej pišem, l'miiorem pabidal. da se mi prati K'razna dapadeš. Tu pa zatrt, It a ris marsikešnu pran pa prablc inpa pa resnic zapajcŠ mpa za-guodcš. Clu anigu gaspiit lisi ka je med uajska granate znan panat ka jeii zna tešue krajlt, kkr atiedeu d raj, tn'ju i jeku. de l'n iisaka biža umore 'nkrt ki pisal, (ku de s'mu pr src. Ta pasan (idu sni ga liidu, ka sni sti na kraua k'pnat garc iw l u IJoc. I'a na zsidno ie liku ratiila lin*, da sni pršu z luvlcšna (kraua damoii. ka je icineia tsauiu raic iiiiki neč mil. Pa de paiiiiu, kar sm leu, anigu gaspilt 1)1 U bki ghišua že ki pisu, pa zdej ti le zadue cajtc ui jemii časa mpa tud magti ni. Sm sam bidu, kulke jema apraul ta ril>cž. Ce pustim na stran tuste, da jema pad saba bcč ki 'u taužcut Idi. mpa buli vi kulke laužciit k a za mpa auc mpa gamsu, muo-rem pa tule pabidat, dc je biu u admiiu sanfmu lidnti duakrl ua list vsač gar, ka sa je Laš prkrstil u »tri ipuorne«, -zatft ka parti uada na tri krajlc. M'palc je magu še glih ta zadn dan v tidmi, ka se je mislil ml oddlint, še 'nkrt garo v tiste sala-bolščc čuple, zatu ka je stfila tpsteg^rc na adn žlak ubila na bim a dvistu al trl-stu 'n pctnuosemdcset ancii. Tli je blu glili tista nedelje, ka sa garc na Krnu icmel maša za šafiste. Prabje, de jc tista stril trta najprej trišat na tirii Knia. zato de b'je šc tist ministr košpa rota, ka jc biu glili tast dan u KabarMu. Ialina na' saje ači ibercajgu. du de je tist manment asmadiu. Pa ka ic strila bidla, de s.1 šafist tešna pakura nardil, de sa u tešil sil prši k inaš na Krn. se jc prdamisnla. n'tku ie je zanesla garc prt Trcnt glili nuatc med na na-dužna žbiuca. Zatu jc magu gaspud hitra ajnscvaj še nkrat garc u peči. de je usa stvar paaitigu upapisu n na prtkul deti, dc bada tist buj Ide lahna zadal prašne za najskiui aškadnina nuotre, zatu ka tud tista škuoda je pršla le zarad tiajske un, kr če b" uajska ne bla, bi lud tistga spa-. minka na Krnu na blu in pa ne šafistov. n čel) teh na blu. bi bla i Kitu medcile istrila žilir trišala mm tre na urh Krna. Tu le stvar sem h"teu sparačit. de baš bjedu, zaki li list gasput ni magu še neč pisat mpa še tu-le nmoreni ament, de je Jemu ta pa£an tidn pšele grižabe 'n jih je trevli tku ščipu 'n balu, desa mu od samih .sil vsa raka tku našpikale, de je bla tešna ki nadjža za skuta d'de še za i>ere ni magu prjet. Ka mu pšele uma -raba azdnuvje. t'buo že ki flisu 'n morebit buo še'ki tista lipa amiiiu, kaku jc prd neki , dnebi u adiinui žlaku dna juda k rs tki. Tuj Janez Aiuku. »Narodna Tiskarna* v Gorici priporoča: -Pravljice«.,vezane A .... L. 4.50 • Pravdjjoci. broŠ.✓ ...» .3.0tl »hurkieji. vezano . '.s* . . » 5.00 «lturk 3.30 S. ( irejiorčiču "»Poezije« V..elcfj. vez. broš......... • » UMI Pesmarica, zbirka nar. pf.s., vtfz. » 3'- Pcsuiaricu. zbirka nar. nes.. broš. » 2- Pcsniarica. zbinktt nar. dok.. brc(.. • 2.— LivŠko jezero, epos. broš. . »i 2' Igre in š.nljm prizori bi oš. . V. » 2.- Mladi gpzdar. rfoinan, v . . . f I. Božje isol/.e, ........2. Oorslke pnlvljiije ✓ / j> 2. Mali ikalckize|m vez. . . . l'» 2. Zravun iiiaj iso-dQlpži Se poštnina za vs:Sko kniigo 50 cent. Denar trehp uanrci poslati. IVcMuld^ntJ od konailja. Noincii omen — ime ima pomen. Ne pri teh prezidentih! l!den sc ti imenuje bon-omi (dol)ei človek), pa je de fačto inal-omi (žfcln človek), ker drži s razgrajanj. N I)rugl se je z^v.a) lakta (dejaitja), pa so ga bile samo jiarole (besede). Tretji jc bil urlando (kričane). pa jc v j svetu štirih molčal in glcdnl kot Čuk na pal'ci. Da se temu izognejo, so sklenili, da ne 1)0 več prezident uiti bon-omi. niti fac-ta, niti urlando, niti Niti, niti ždjitj, niti Mašo-p ni, ainpak najbrž Cuk na pal'ci. Čestitamo! ■ ' 9 Sove. - - Trgovina iivalnih strojev, dvokoks. -slamoreznic, stiskalnic, plugov in gramofonov IT ELIJA ČUK - sodno zaprlseieni Izvedenec > GORICA Stolni trg it.v. 9, na levo piiporoCa a roj o zalogo slavnemu občinstvu, zagotav Ijaje najto£nnjio postrežbo po konkurenčniL cenah.— Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravilJ. ~ V V m I n al ima vedno vse nadoirfeslnc dole a* Šivalne stroje, dvokolesa itd. od proizvodov vseh boljših ll> varen. Popravila s? ločno in ceno i2.vrluj1.jo E. ČUK UPRAVA LISTA »CUK NA PALTi opozarja še enkrat, da na naročila b rez 11?r:rei neslane naročnine se ne ozira. Pozor, trgovci, obrtniki, zasebniki! Najvspešnejša reklama je v „CukuM. „Čuk" se je kot blisk razširil po celi deželi! Po 13. jul. 1020. Ob kraljevem obisku. Zastavi! Osvoboditeljem si propar bila: oklnčan<» s krvjrt si v boje jih vodila: njih vnuki t»o le spre^iion/11 -v fioovo peromuza proti na-ilniku, ki je že mnogo slabega storil ob-nstvu. in mu reče: »Čuk na pal'ci!« To i sporočam, dragi in pristni čuWec ali ču-k na pal'ci, da izveš, kako se včasih voje čestito ime po nemarnem imenuje. empeier. V naši občini so čudne reči, nezaupa-ije in jeza morita ljudi, velika oblastnika jta ta dva moža, kdor jo ima pod streho nekaj veljž. In kdo možč pa pripeljal k nam. Brž zdajle povedal bom vam. o je lePepe, ki'vsak ga pozna, in prej ne mir, da spodimo rnož.i. Če prav zelo d on postal bi župan, skrbimo, da bo led zamorce poslan, če kateri zamorcev zato izvoli, nabiksal jih bo' da IkkIo še >lj črni. odbrdo. Prežentišimi kario šinjor. F. ga tro-ila bela kartoiina e letera. I štato bene vešto žorno fato inale u pašato. Skriber empre avanti. K perke ntpoko špetaremo poi špažaremo. mile šaluti čento bači empre tliva — M. P..— Tole pisemce je risalo naše dekle. — Maričke, Pepce, ončke, pišite rajo slovenskim fantom; ti vas imajo vsaj toliko radi, da ne pustijo, da bi dobil vaše pisemca v roke »Čuk na palci«. _'_" »-Hi' Vesti. Deželna avtonomija. Zadnjič je pijanec modroval |*» cesti: Zalkaj pijem, ni« vprašujete? Iz ljubezni do deželne avtonomije in do požrtvovalnih, z delom preobloženih deželnih odbornikov, kajti mr pijanci sir*) edini vir njih dohodkriiki kolesaril in molociklull so skenili Se, tla pošljejo na vlado tozmlcV' Iie.uc ženske več, ker j J i ■ potem orožniki brez potrebe nadlegujejo. Vendar ho Se. da iH>ISIjejo ua vlado tozadevno pro-lio protestno izjavo. Trsi. — Pravijo, da vlada pri nas brezposelnost. Kako Je lo mogoče, ko dobimo skoro .v vsaki trafiki -Delo«. Očita se nam tudi, da nismo edini lu da se cepimo v razne politične organizacije. To le podla laž. Kavno nasprotno. Ml čislamo • i!dlnosl* I n ravno izguba te bi uain ne bila prijetna v leli časih, v katerih živimo, lieuelke nam očitajo, da sc povsod Šopirimo in kažemo velike. A ni tako. Saj pre-vladuju ravno v našcin meslii s svojo pisavo »II Piccolo.. IJasta. Prt Molarju. Neki oikotčaliski gospod je priSel preteklo sobutp v gostilno pri Mularjii in zalltcvai čottt tviina. Ousta mu je dejala: »Kejšno česle? Alli. tistegu. ki ca ic fcrajj pil. ali ta boljšam?. Zcnitua ponudba. Mlad človek, lepe vnanjlMti iSče nevesto. Llcpota je postranska svai, gilavmol je. da prinese iv zaklon hranilno knjižico z llcpimi itiisočakl. Fotografije ni Ircbsi pošiljati. uošUc pa naj se na ogled hranilna Iknjižica. ki jo v slučaju, da.jeivsota prciiizka. ženin goiovo-vrne. Ponudbe na >Cuka na pal'oi« pod Siino »Sigurna biidočnost«. P Gostilna „Pri belem zajcu" v GORICI, nunska ulica Shajališče okoličanov in meščanov. Za obilen obisk ae priporoča Postrežba s svežimi - domačimi mrzlimi in gorkimi jedili ter z izvrstnim vipavcem, bricem, teranom in zelencem', o o o Na razpolago je tudi hlev za konje in shrambo koles. Jos. Molar restavrater nunska ulica. vtn Ure budilke - Lit I« največja; jamč-nina 2 le«. || Žepna ' ura srebrna L. 50 - m Šivalni stroji nemških tovoren na|bol)šlb vrti, 10 let garancij«^* po najnižjih oenah. J: Šnligoj, Gosp. ulica 19, Gorica POZOR NA STARO TVRDKO lf Brzojavke Kitt.< I. avcasu. Tu se ie sestavila uaruUna -vlada. iwak rouort le dobil nio /a. ki ibo na svojem mestu. Za ministra nredsednika lisec, za 'Volueua iTPnr.tr.i Zajco. za.uMvttbolenc krak: Grabež. za državno hkicaiiio Svedrovec. za itoijedel-styo: Mevct za žaiczniue Voli. za notru-uioipoktlu) iloinlia. za vnanki politiko KyaraiuK(*i.> Ministrstvo k v . srvoi pavi scii šklcnlio. da aiostooi no&tniuo «k> pri-ltqdnja mintstreke krize, ki nastoof kmalu po>rv« lomi Vročini. ~ML,' . Iz Kobarida. Ko somladeničis črno srajco dne'16. julija .dospcH v Kobarid, podali so se r neko KtKtilrMi. na okrapčilo. Med- temso nategnili gostilniški gramofon* da1 Jim 'le zale tal med druglnr tudi »SoiioMro kon£-nicott katero so prav iskreno plesali, in kamse jim jc dopadla. še ponovili. Ker so najbrtc simpatizirali š Sokoli, IskaH so iste tekom imenovane-nedelje po večih hi 5ah, a dobili niso nobenega, in tako se niso mogli za enkrat'z njimi »pobratiti«. Mimogrede bodi tudi omenjeno, da je bila tukaj v nedeljo podeljena nekomu mladeniča birma tako močno, da se jc birmanec z valjal po tleh. Vzrok ie Ml ta. da je prvi drugemu v obraz pljunil. Stvar se je kon-' čala s tem. da je »škof« nadaljeval mirno svojo pot in ravno tako birmanec, ko.i ie prišel nazaj k sebi. -f-—•——T-»—r : Čaden protest. lstran je imel svojega »kompaieta« v mestu kateri m« ie bil dolžan precej viso-ko svoto. Nekega dne se je ujezil, ter tau napisal opomin: >Ako mi ne vmeš denarja ti -prodam bajto, prodam ti njivo in tudi sinja/ I— Ker pa kompaie ni znal ne i btati ne pisati, je šel k odvetniku. »Gospod odvetnik.« pravi »vzemite pero in papir kt pišite, bom narekoval.« — »No pričnite!« — Pri: kompare! Figo konjsko mi boš prodal bajto, figo konjsko mi boš Ttrodal njivo, 9 figo konjsko ml boš prodal prcsico... »Dovolj, dovolj« zakriči odvetnik »namašite ng kar v kuverto pa mu pošlji- ......... — ^ srelle. de ie ie an mmc napnf mutu notre naliu. Use Shode le S hekta «. sita. ■ | « Jaku: Ti Miha. nT s na sliiu U le Mu „ Ooucu? Ca«, /' bom pa lest pabidu K sa slišal lloučaa,, de ta Hašišu u Kobarida, sa le pihni trni ta kuralini a Soia. Čila nui ta leh pfalil in r/t,-tra so Hh Se knalpal. Kapo dl muh i le lila Uin Vin mokr od iude dn straha. Miha: lin - ho - ho t ho ' ho. Jaht: Kumi tauarim ud smeha. Zdel bova pa zares gauarila. Ki le pa z bolna odškodnina? | j Miha: 7. boim MlšUadmiu ,je pa tku-le:'> adni napet! k čakale.' trn M! mul le twMk* laka: Ti Miha t ratu jkitfo pital, lisa kt se I■ priUha. Se smrnuHk* tt tlaUi, ie V na i takale-,) ^bmrtiitmii f globe. in Luka k- V.tl ie Hoikitadtrtakh uKahdrida. ^'[O Miha: O & le besed treba. V 'se gli, r kh pabtm pa ie tmhtm. PreUn Iadmsmbiuu Goric u kota Andriatlk. Sm pia an kale ari sm slišu ta mlude tariSke Slabejnce, kaku sa le lomil. Ijt pasluši: . I ■_ •MIlan le galaaton.« .Milom ie koiaa.. »Al boš mouču pantalon.« •Smrkuc. makaroni« . »Ti te češ cepit. »...... »Ti dam na- pidada u rjtMl Tkale znamo medrui slabeinska. Jaka: Zdei grem pa hitra u upaliku pa, na punta. Čez H dni se pa nazaj btdaa. tibjel Miha: Mal prlub Jaka. al: kalamon lema sirila. G s bidu kaišn Gare na Krn le udarla an sa le čatd notre u nidma. Ki de b' pihna sa prišli pa aiznponu., pa luttu an pa zemlji. Tist dan sm . bia u Kobaridu. Mat' nebeška, ki sa zgalneL ' , Jaka: Beln. pa ki sa pršB u Kabard? Miha: Sa pršli prazni kleli. Benečainkčo sa ga popa 20 hektu. Tu ie še njega Kobarid, II. I ' I Moja žena sova mi je zastavila sledečo uganko: Cuk, povej, kakšna razlika je med Kobaridom I. in Kobaridom II.? Globoko sem se zamislil Toda čukova glava jc trda. Modra sova pa mi teče: Kobarid II. je gledal ravnoistim mladeničem v obličje JcatciC jc Kobarid r. videl tudi od-druge plati. — Pobjedonosec .11. preje: Hedžet & Koritnik, Gorica Corso Verdi 7, vogal Šolske ulice. Trgovina manufrkturneg* blaga,- specfaHtet* moških ln damsklb oblek, velika izbira moškega In ženskega perila;'vse pofreM«ne«aJ neveste, kakor tudi za birmanoet P. n. lastnik* se prtpw«U> stan« ®«hst« m dežHl m f wmHl I ■ -. , # —■—- Adria Sandali SO najprimernejše obuvalo v dnevih vročine. n Adria Sandali presegajo v ličnosti in trpež-nostivse druge tovrstne izdelke. Adfia Sandali SO najcenejše obuvalo. Izdeluje edino domače zadružno industrijsko podjetje te stroke. Čevljarska Zadruga v MIRNU pri Gorici. Lastne prodajalne : GOlflGA, JCORSO VERDI 32 v hiši Centralne posojilnice (nižjo ljudskega vrta - desno). TRST, VIA RETTORI 1, blizu magistrata. Razpošilja se na malo in vollko tndt iz tovarne v Mlrnu. T PiVIilKA V KUHI JI. flS^razloč* k med papctem In .„■■ •, Nd.cn, d« ml le na lovu »M*«* «">-_ Mom .niliioMar«,.,?, šn.r^g hkratn ismodnfca in •dnevne .svetlobe. Ko vl,ra^3 nekdo veselo družblco. .0„lč posebnega »cm šel domov, sem mlete« na medveda. , »S«*** '»• <- vb"lar . ~ .. hll dnlrin uh« i« i* inumu ifk' iu>_ vscll pa je In naen Ali ImmIo enega u- Razloček Je ta, da je papež vladar u l] ' , " r^.Bli llv.tl. k. Je1 bil strašno lačen i« ie vseh v?rnll,. Rotfildjp.i J. vernik M Jedel v svojem življenju mnogo vcEjili vSch vladarjev,, dobi za odgovor. (Vse Malhen kozlov kot sem jaz. Zaman sem preiskoval države "amreč Rolšlldu dolžne.) s v rije. žepe, da bi naSci smodnika In sivin-ea.TNlčcsar nisem našel kot dva vžigalna kamena, katerih enega'sem zigiul. uicd-i ve^i v grlo s tako »ik>, da'fc jc kar obrnil. Jat nc lxjdi len. sem popadcl drugI kamen in (II zagnal vanj od zntfcj, la ]e priletel, kot sem pričakoval naravnost v njegovo te lo. zadel ob kamen, ki sem ga t>i 1 zagnal z Jrugu strani, s tako silo,'da «e je" kar vtua-> 4» po medvedu Je bio. — Ta pot sein tcikij zdravo kožo odnesel. Vendar pa nisem hotel tega še enkrat poizkusiti, ker so pi| jpodoben lov ni'zdel popolnoma zdrav fllii ilgurcn." • | . ; Drugič le hilo. ko sem ravna |. ie bilo. da sem na* Mto splezal ua drevo da bi sc lam pripravil za liMmbo, K nesreči m mi Jc nadel med plezanjem nož, ki siiri ga nujno rabil, n« ti* hi tako nkscii) hm« niti ene orl-privc. s katero bi mogel kamen znova l>i*rdMI na puško. Pod drovesom, pa ic «|«l medved In vatA hip sem čaka), da .sifcza domene. . Da M streljal na ta način, da U| si izbijal otrmi J. ocstio iz odi. kot sem; storil enkrat, ^e mi.in ljubilo, ker me še danes dotično1 oko. Z veJSim lircoeiicnjem i gledal na nož. ki ic tičal tsoodai v gu, toda nbie naiboli vroče želje miso >icga noiožaia popolnotna nič izliliJaV;. £ pa se je rnoi mcldved naf/dlčal 'čaka-liia in lo je za6el mahali na drevo. V stl-M sem prebrskal žene in našel vrvico. Naredil sem zanjko in jo spustil na tla vjel a. puško. Ravno pravi čas. Medved jc bil -ŽO/jJrišcl do mene, toliko, da sem imel časa dviorirti pu3ko in — oumf! — dal sem mu 1o4ko svinca, (da inu jc za vselej prešlo ' ivofidje olezati za mendrna drevesa. Nekoč sera deluia lo' če. Kosfcfim tako. ' J 'mpihla rrtW» or«^.' -^ravnosti proti meni/Pomeril sern Izpro-žil. Miado orasč ie v tem hipu zbežalo, ■j istari mriaiec pa ic obstal na mestu Jfot.a-klet. Kai nej to'Donieni? fciu-*~" sem orevidno hližie )n som inalo natafičneje. Vide IseUi, li- ......... jHpapolnoma slep ki je držal v ustih rep mla - dega praseta. ki ga ie — slcpca — vodilo | po svetu. Moja svinčenka je bila odtrgala rop in mrjasec ic mislil, da orasč stoji na a mestu, zato ic stal tudi on in čakal, kai bo. jKTfMoi mi ic padla dobra misel v glarvo. ; (Viiei sem za rep in peljal mrjasca domov kot bi peljal domačo kožo. To so me gle-j dali in :9C čudili, da ni tiilo rijunj«. ne kanca nc kraja. (Dalje.) ' Matlov: Kar pišite nancei.' dokler Ic sape ii davtlpov kci. Mi «lio' vas prav vesdi In Kpreimelno vse. kar ic dolurcga nrav radU Pof*arv»l- NcluMrtm. Prvič pISMfc tako. M Iki MCO eOSTILNA - tosip ia Pavla Kajne« v Gorici, u tw«»lt Ifcaia x iibomim kalini hcilIM. * , ,___ V..Ll_i. Jm^) brati. iMuritb. ik ne bb »mciul sa- |*iiU ob »ukam časa na rai*ai*9a - 5», _ i. ker IcatraliKi zanič iiiAretK. da .roma - fUnotiU* u H« — I«**1 ikuvtii) nc bo star kot Mah)zalem In tak. pottdj« inalna-f da Ki že V(iak,p«tlr iznese (ob »vuHiil a^Ut, N|U(I ll lw)M Hi h Mt» Mh rnica in kemična pralnica HEDENTA" Vin STRETT/I ŠT. I. f Izvriaje vsakovrstno bat^snie oblek, iz bombaževlne, platna, obje, iz me. šan* tkanega bUaa, žameta, teplbov, pregrinjal itdr'. S POSEBNOST: Barvanje v čtno In v žalno črno ba>vo. Barvanje pere*, slamnikov, pelic, koiubovine In dežnib plafčev. Barvanje -In-predelovanje IMEjib, arnKJib in krtovih kož. - Pranje m čiščenj n. suhem: madežev na oblekah, tkaninah in rokovicab. — Bivanje, vi in slikanje na roko: na obleke; solnčnike in klobuke. * strojem z uporabo barvanib matrice z Hreografoni. Pletenje In ve Nabiranje i Delo po naroaHti. Postrežba točna. Cene zmerne. ANA SOLER ia 'TOV. IS. TE H11. -- OO^ICA - • V»