Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame 353 Vegetacija Regijskega parka Škocjanske jame Igor Dakskobler, Andraž Čarni, Andrej Seliškar, Boštjan Surina in Urban Silc Prevladujoče rastje Regijskega parka Škocjanske jame je gozd toploljubnih listavcev, sledijo grmišča, travniki in pašniki. Posebnosti so rastje melišč in skalnih razpok ter z mahovi in s praprotnicami porasle stalno vlažne površine ob jamskih vhodih. Ob Reki so sestoji vlagoljubnih visokih steblik, v kalih rogozovje, na njivah plevelne in na urbanih površinah ruderalne združbe. Škocjanske jame so že dolgo privlačne tudi za fitocenologe. Zgodovinski pregled tovrstnih raziskav najdemo v nekaterih preglednih člankih (Poldini, 1997, Martinčič, 2001, Dakskobler, 2006). Rastlinske združbe tega območja so po ustaljeni srednje- evropski metodi med drugimi preučevali Gabrijel Tomažič, Andrej Martinčič, Livio Poldini, Dino Lausi, Tone Wraber, Mitja Zupančič, Andrej Seliškar, Mitja Kaligarič, Andraž Čarni, Igor Dakskobler, Urban Šilc in Boštjan Surina, po nekoliko drugačnih metodah pa Friderik (Friedrich) Morton in Milan Piskernik. Gozdna vegetacija ožjega območja Škocjanskih jam je zelo pisana in je posledica naravnih danosti in številnih človekovih vplivov v preteklosti. Prepoznamo gozdne združbe, ki so značilne tudi v drugih delih Krasa, a tudi take, ki so pogoste predvsem v Posočju. Sestoj asociacije Corydalido ochroleucae-Ostryetum. Foto: Igor Dakskobler. 354 Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame ■ Proteus 79/1, 8, 9 • Marec, april, maj 2017 Bledorumeni koreničnik (Pseudofumaria alba = Corydalis ochroleuca). Foto: Igor Dakskobler. Istrski teloh (Helleborus odorus subsp. istriacus) je geografska razlikovalnica večine gozdnih združb v Regijskem parku Škocjanske jame. Foto: Igor Dakskobler. Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame 355 Združbo črnega gabra (Ostrya carpinifolia) in bledorumenega koreničnika (Pseudofuma-ria alba = Corydalis ochroleuca) — Corydalido ochroleucae-Ostryetum - smo ugotovili na gruščnatih tleh nad Malo dolino (pod Ma-tavunom), v globeli Lisičina in nad sotesko Reke. Poznamo jo tudi v Risniku pri Divači in v Petnajku pri Brestovici pri Povirju. Združba lipe (Tilia platyphyllos) in skalnega kamnokreča (Saxífraga petraea) - Saxífrago petraeae-Tilietum platyphylli - porašča zelo strma skalnata osojna pobočja, redkeje grob grušč nad Malo in Veliko dolino in ponekod nad sotesko Reke. Njenih sestojev drugod na Krasu ne poznamo, pogosti pa so v Posočju. Mešane sestoje lipe, velikega jesena (Fraxi-nus excelsior), belega gabra (Carpinus betulus), lipovca (Tilia cordata), poljskega javorja (Acer campestre), malega jesena (Fraxinus ornus) in črnega gabra, ki smo jih našli na policah nad Veliko dolino, na razmeroma položnem, še vedno precej skalnatem osojnem pobočju v globeli Lisičina in ponekod v žlebovih nad sotesko Reke, uvrščamo v združbo velikega jesena in črne čmerike (Veratro nigri--Fraxinetum excelsioris). Tudi ta združba je najbolj razširjena v Posočju. Združbe lipe in velikega jesena sodijo v evropsko varstveno pomembni habitatni tip 9180 *Javorjevi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih (Tilio-Acerion) - Dakskobler in sod. (2013). Sestoji v dnu Lisičine, kjer prevladujeta beli gaber in leska (Corylus avellana), pripadajo tipični združbi dna vrtač in dolin na Krasu, ki se imenuje po belem gabru in kopitniku (Asarum europaeum subsp. caucasicum) - Asa-ro-Carpinetum betuli. Na vzhodnih pobočjih nad Malo dolino uspeva vrstno zelo bogati mešani sestoj cera (Quercus cerris), lipe, trikrpega javorja (Acer monspessulanum) in črnega gabra, v katerem posamično v spodnji drevesni plasti raste tudi kraški gaber (Carpinus orientalis). Posebnost njegove spodnje grmovne in zeliščne plasti, v kateri sicer prevladuje jesenska vilo- Sestoj asociacije Saxífrago petraeae-Tilietum. Foto: Igor Dakskobler. 356 Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame ■ Proteus 79/1, 8, 9 • Marec, april, maj 2017 Sestoj asociacije Asaro-Carpinetum betuli. Foto: Igor Dakskobler. Sestoj asociacije Aristolochio-Quercetum pubescentis. Foto: Igor Dakskobler. Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame 357 vina (Sesleria autumnalis), so tudi lovorolistni volčin (Daphne laureola), lepi jeglič (Primula auriculca) in skorjasti kamnokreč (Saxifraga crustata). Po celotni vrstni sestavi je ta sestoj prehoden med združbo lipe in skalnega ka-mnokreča in združbami s prevladujočim črnim gabrom in puhastim hrastom (Quercus pubescens). Sestoji slednjega so bolj pogosti na strmih, skalnatih, bolj osončenih prisojnih pobočjih nad Malo in Veliko dolino ter nad Lisičino in jih uvrščamo v združbo z rumenim podraščcem (Aristolochia luteaa) — Aristolochio luteae-Quercetum pubescentis. To je tipična gozdna združba Krasa. Se bolj skrajna rastišča, na primer skalnate police na osojnem vzhodnem pobočju Lisičine, porašča nizek grmiščni gozd malega jesena, mokovca (Sorbus aria), črnega gabra, cera, gradna (Quercuspetraeaa) in puhastega hrasta; pripada združbi, ki se imenuje po črnem gabru in šmarni hrušici (Amelanchier ovalis) — Amelanchiero ovalis-Ostryetum. Tudi to je tipična primorska združba, najbolj pogosta na skalnatih odlomih Sabotinovega grebena nad dolino Soče ter na pobočjih Trnovskega gozda in Nanosa nad Vipavsko dolino. Prisojna pobočja Lisičine porašča v glavnem gozd črnega gabra in hrastov (graden, cer, puhasti hrast), ki ga uvrščamo v združbo črnega gabra in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Ostryetum). Sestoji te drugotne združbe, ki so nastali na degradiranih površinah prvotnih bukovih ali hrastovih gozdov, so pogosti tudi drugod v okolici Sko-cjanskih jam, na pobočjih in na bolj uravna-nem svetu med kraškimi dolinami. Na obeh bregovih Reke v soteski med Ško-cjanom in Skofljami so na več krajih obrežni sestoji črne jelše (Alnus glutinosa), ki jih uvrščamo v asociacijo Lamio orvalae-Alne-tum glutinosae, ponekod tudi mešani sestoji belega gabra in drugih listavcev, tudi posameznih bukev, ki bi jih po vrstni sestavi lahko uvrstili v asociacijo Ornithogalo pyre- Sestoj asociacije Amelanchiero ovalis-Ostryetum. Foto: Igor Dakskobler. 358 Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame ■ Proteus 79/1, 8, 9 • Marec, april, maj 2017 naici-Carpinetum betuli. Nad sotesko Reke je nekoč verjetno uspeval tudi bukov gozd (Seslerio autumnalis-Fagetum). Na njegovih rastiščih zdaj prevladuje cer (Quercus cerris). Podobne drugotne cerove sestoje drugod na Primorskem uvrščamo v asociacijo Seslerio autumnalis-Quercetum cerridis. Drugi, z gozdom precej tesno povezani obliki rastja v parku Škocjanske jame sta visoko steblikovje in grmišča. Visoke steblike rastejo v polsenci na gozdnih robovih, kjer občasna košnja preprečuje razvoj lesnatih rastlin. Grmovne vrste imajo svoj ekološki optimum prav tako na gozdnih robovih, kjer gradijo zastor kot prepreko za veter in zmanjšujejo jakost svetlobe v podrasti. Zaradi človekovega delovanja so nastale za Kras značilne skupnosti rastlin, ki se pojavljajo na zaraščajočih negozdnih površinah. Zlasti na opuščenih traviščih se najprej razvijejo visoka steblikovja, nato grmišča, ki jim sledita mladi gozd in na koncu zreli gozd kot končna razvojna stopnja naravne vegetacije. Ruj (Cotinus coggygria). Foto: Igor Dakskobler. Gozdni rob tvorijo visoke steblike. Na Krasu razlikujemo dva tipa. Toplo-sušni (termo-kserofilni) gozdni robovi se razvijejo na plitvih, občasno suhih tleh, ki so revna s hranili. Največkrat so to potencialna rastišča gozdov puhastega hrasta in črnega gabra. Visoka steblikovja so med najbolj raznolikimi kraškimi združbami. V njih pogosto prevladujejo navadna koromačnica (Ferula-go campestris), navadni jesenček (Dictamnus albus) in gorski jelenovec (Laserpitium siler). Mezofilni gozdni robovi se razvijejo na globokih in s hranili bogatih tleh (na primer na obrobju njiv v vrtačah). V okolici Škocjanskih jam je bila doslej ugotovljena le združba, kjer prevladuje ptičja grašica (Vicia cracca agg.). Na vlažnih, z dušikom bogatih (mezofilno-nitrofilnih) gozdnih robovih prevladujeta navadna kopriva (Urtica dioica) in plezajoča lakota (Galium aparine). Grmiščna vegetacija se razvije na gozdnem robu, ob kamnitih ogradah kot mejica ter na opuščenih travnikih in njivah kot začetna Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame 359 stopnja zaraščanja. Grmiščna vegetacija na robu gozda je včasih dvopasovna: visoki grmi tvorijo zastor, nizke grmičke med zasto-rom in zelnatim robom pa imenujemo pred-zastor. V osrednji Sloveniji so v njem zlasti različne vrste robid (Rubus spp.), na Krasu pa navadni ruj (Cotinus coggygria). Sestoje ruja s skalno krhliko (Frangula rupestris) uvrščamo v asociacijo Frangulo rupestris-Co-tinetum coggygriae. Grmišča na plitvih tleh uvrščamo v združbo rdečega (madžarskega) drena (Cornus sanguinea subsp. hungarica) in malega jesena (Fraxino orni-Cornetum hun-garicae) ter združbo rešeljike (Prunus maha-leb) in skalne krhlike (Fragulo rupestris-Pru-netum mahaleB). Na globljih tleh najdemo združbe leske in malega zvončka (Galantho-Coryletum), navadne kaline in brestovolistne robide (Rubo ul-mifolii-Ligustretum) ter brestovolistne robide in navadnega srobota (Clematido-Rubetum ulmifolii). Travišč, predvsem pašnikov, je bilo na ozemlju zdajšnjega parka nekdaj bistveno več, zdaj jih najdemo raztreseno na približno šestih odstotkih celotne površine. Travišč-no vegetacijo parka, z izjemo redkih gojenih travnikov (na primer združbe visoke pahovke, Pastinaco-Arrhenatheretum), uvrščamo v skupino ilirsko-dinarskih travišč, ki jo označujejo številne, za ilirsko fitogeo-grafsko območje endemične rastlinske vrste, kot so dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa), ilirsko grabljišče (Knautia illyrica), libur-nijska ivanjščica (Leucanthemum platylepis, sin. L. liburnicum) in druge. Razmeroma redno košene travnike na nekoliko globljih in pogosto izpranih tleh uvrščamo v združbo dlakavega gadnjaka in navadne oklasnice (Danthonio-Scorzoneretum villosae). Na manjših površinah, s površinsko ka-mnitostjo in plitvimi tlemi (rendzino), se je ohranila kraška gmajna, kot imenujemo tipične kraške pašnike, ki jih uvrščamo v Sestoj asociacije Danthonio-Scorzoneretum villosae. Foto: Igor Dakskobler. - ž", - - ■ G - ■ , •■-T. -, , : * • H-'•--•v '■■•'■''■i" - i 't . „ l .. ki 1. * ;>;* . - >i \* ■ i y ■■. " ** W ■ ^ "Vf .1 I i 1 ■ " .t 4 f ? * ' » IV "i ). S- M t' 360 Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame ■ Proteus 79/1, 8, 9 • Marec, april, maj 2017 Jagodasta hruška (Muscari botryoides), gojeni travniki. Foto: Igor Dakskobler. združbo skalnega glavinca in nizkega ša-ša (Carici humilis-Centaureetum rupestris). Običajno so ograjeni s kamnitimi ograjami. Združba je floristično izredno bogata, od pomladi do jeseni z barvito cvetočimi vrstami: Tomasinijevim prstnikom (Potentilla tommasiniana), liburnijskim klinčkom (Di-anthus liburnicus), pritlikavim (liburnijskim) šetrajem (Satureja subspicata subsp. liburni-ca), tržaškim sviščem (Gentiana tergestina) in skalnim glavincem (Centaurea rupestris). Kraška gmajna je zaradi opuščanja paše najbolj izpostavljena naravnemu zaraščanju. Rastje melišč in skalnih razpok v udornicah Sokolak, Lisičina, Mala in Velika dolina ni tipično razvito, kar je posledica posebnih okoljskih razmer na teh rastiščih (hladnejšega krajevnega podnebja, večje zasenčenosti ali večje osončenosti, velikosti kamnov na meliščih, nagiba skalnih sten), zato dobimo mnoge vrste skalnih razpok na meliščih in obratno, vrste melišč v skalnih razpokah (Surina in Martinčič, 2012). Združbo ble-dorumenega koreničnika in mahovne pop-korese (Moehringio muscosae-Corydaletum ochroleucae), ki jo sicer uvrščamo v zvezo vlažnejših skalnih razpok (Cystopteridion fragilis, sin. Violo biflorae-Cystopteridion al-pinae), opazimo tudi na meliščih in podor-nih blokih. Na takih rastiščih uspeva tudi z mahovi bogata združba skalnega kamno-kreča (Saxífraga crustata) in lepega jegliča (Primula auricula), ki jo začasno uvrščamo v asociacijo Rhytidiadelpho triquetri-Saxifra-getum crustatae (Surina, še neobjavljeno). Na majhnih površinah prisojnega grušča najdemo združbi bele homulice in navadnega grobeljnika (Alyso alyssoides-Sedetum albi) in velecvetne veharice (Orlayetum grandiflorae). Sestoje s skalnim kamnokrečem (Saxifraga petraea), ki je vzhodnoalpsko-ilirska vrsta, začasno uvrščamo v združbo z mahom Ano-modon attenuatus (Anomodono attenuati-Saxi-fragetum petraeae) (Surina, še neobjavljeno). Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame 361 Nahajališč in rastišč endemične Justinove zvončice (Campanula justiniana) v Mali in Veliki dolini nismo uspeli potrditi, zato ne moremo navesti združb, v katerih raste. Poldini (1989) je v eni od udornic na velikem vlažnem skalnem bloku pri Matavunu popisal tudi sestoj združbe rjavega sršaja in krhke priščanice (Asplenio trichomanis--Cystopteridetum fragilis), v katerem je rasel tudi skorjasti kamnokreč (Saxífraga crustata). Posebno je rastje na stalno mokrem in stalno vlažnem skalovju, ki ga v Veliki in Mali dolini poraščajo predvsem mahovi in nekatere praprotnice. Na podlagi popisov Friderika Mortona, ki jih je objavil v Trstu v letih od 1935 do 1939, je Tomažič (1946) opisal dve združbi mahov in jelenovega jezika: Phyllideto-Plagiochiletum cavernarum in Phyllideto-Eucladietum (veljavno ime za slednjo je Eucladietum verticillati). Andrej Martinčič je popisal dva sestoja s prevladujočimi venerinimi laski (Adiantum capillus--veneris), ki jo uvrščamo v asociacijo Eucla-dio-Adiantetum (Dakskobler in sod., 2014). Zelo lepo so razvite tudi povsem mahovne sinuzije na navpičnih skalah na dnu Velike doline tik nad običajno gladino Reke, ki so ob višjem vodostaju zalite z vodo. V razpokah zidov starih kamnitih hiš in suhozidov uspevata združbi sršajev (Asple-nietum ruta-murariae-trichomanis), v kateri pogosto raste tudi navadna slatinka (Cete-rach officinarum s. lat.), in združba zidnega poponca (Cymbalarietum muralis). Ker so vodni in obvodni življenjski prostori na ozemlju parka le ob Reki z zelo spremenljivo gladino in v dveh kalih, je vlago-ljubna vegetacija razvita le v sledovih. V kalih v Matavunu in Skocjanu sta nepopolno razvita sestoja širokolistnega rogoza (Typhe-tum latifoliae) in male vodne leče (Lemnetum minoris). V mirnih delih Reke za jezom pri mlinu Ukno je na majhni površini nakazan razvoj združbe jezerskega bička (Scirpetum lacustris), z vrstama jezerski biček (Schoeno-plectus lacustris) in pokončni ježek (Sparga-nium erectum). Slednji ponekod raste tudi v svoji združbi (Sparganietum erecti). Na bregu reke je v ozkem pasu združba navadne rižo-lice (Leersietum orydoides), v kateri rastejo še mila in ščavjelistna dresen (Polygonum mite, P. lapatifolium), divja potočarka (Rorippa syl-vestris) in tridelni mrkač (Bidens tripartitaa). Na prodiščih ob Reki in v njej so razvita grmišča rdeče in sive vrbe (Salix purpurea, S. eleagnos), ki jih uvrščamo v asociacijo Salice- 362 Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame ■ Proteus 79/1, 8, 9 • Marec, april, maj 2017 tum eleagno-purpureae. Na bregovih najdemo sestoje prevladujočih tujerodnih invazivnih vrst: gomoljaste sončnice (Helianthus tubero-sus), žlezave nedotike (Impatiens glandulifera) in deljenolistne rudbekije (.Rudbeckia lacinia-ta). Ob grmiščnem vrbovju se ponekod razvijejo sestoji trstične pisanke (Phalaridetum arundinaceae) ali navadnega repuha (Petasi-tetum hybridi). S človekovim delovanjem pogojeno rastje (antropogena vegetacija) je na njivah in v vinogradih, na ruderalnih in pol naravnih rastiščih. Med tovrstno rastje uvrščamo tudi robne združbe na z dušikom bogatih rastiščih, v katerih prevladujejo velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala), prerasla repušica (Smyrnium perfoliatum), blesteča krvomoč-nica (Geranium lucidum) ter opojno in zlato trebelje (Chaerophyllum temulum, C. aureum). Literatura: Čarni, A., 1998: Mantle vegetation in submediterranean Slovenia. Itinera Geobotanica, 11: 291—297. Čarni A., 2005: Vegetacija na prehodu med travniki in gozdovi na Krasu. V: Mihevc, A. (ur.): Voda in življenje v kamniti pokrajini. Ljubljana: Založba ZRC, 126—140. Dakskobler, I., 2006: Prispevek k poznavanju gozdne vegetacije Krasa (jugozahodna Slovenija). Annales, Series Historia Naturalis (Koper), 16 (1): 57—76. Dakskobler, I., Košir, P., Kutnar, L., 2013: Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji. Združbe gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca. Ljubljana: Silva Slovenica in Zveza gozdarskih društev, 74 str. Dakskobler, I., Martinčič, A., Rojšek, D., 2014: Phytosociological analysis of communities with Adiantum capillus-veneris in the foothills of the Julian Alps (Western Slovenia). Hacquetia, 13 (2): 235—258. Kaligarič, M., 1997: Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Istre: travniki in pašniki. Koper: Knjižnica Annales, ZRS, 111 str. Martinčič, A., 2001: Škocjanske jame pri Divači. Flora, vegetacija, ekologija. V: Čarni, A. (ur.): Vegetacija Slovenije in sosednjih območij. Ljubljana: Botanično društvo Slovenije in Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 110-126. Poldini, L., 1989: La vegetazione del Carso isontino e triestino. Trieste: Ed. Lint, 313 str. Poldini, L., 1997: Sommario bibliografico sulla flora e sulla vegetazione del Carso e dell Istria con particolare rigiurdo alpresente. Bibliografski pregled raziskovanja flore in vegetacije Krasa in Istre s poudarkom na sedanjem stanju. Annales, Series Historia Naturalis (Koper), 11: 9-24. Surina B., Martinčič, A., 2012: Chasmophytes on screes? A rule and not an exception in the vegetation of the Karst (southwest Slovenia). Plant Biosystems, 146 (4): 1078-1091. Tomažič, G., 1946: Flora in vegetacija kraških jam. Zbornik Prirodoslovnega društva, 4: 74-78 + vegetacijska tabela. Ljubljana. Prerasla repušica (Smyrnium perfoliatum) in nitrofilne združbe. Foto: Igor Dakskobler. Rastlinstvo Regijskega parka Škocjanske jame 363 Slovarček: Izprana tla. Tla na karbonatni kamnini, v katerih padavinska voda izpira zlasti bazične katione, zato je reakcija tal bolj kisla. Rendzina. Tla z razvitim humusnim horizontom na matični karbonatni kamnini. Sinuzija. Del večplastne združbe, ki jo sestavljajo rastlinske vrste z enakimi življenjskimi oblikami, na primer mahovi. Andrej Seliškar je upokojeni sodelavec Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Preučeval je zlasti traviščno, močvirno in vodno vegetacijo, ukvarjal se je s floristiko, tipologijo in kartiranjem habitatnih tipov, sodeloval je pri študijah vplivov različnih posegov na floro in vegetacijo. V manjšem obsegu nadaljuje z raziskavami. Boštjan Surina je kustos za botaniko v reškem prirodo-slovnem muzeju na Hrvaškem in docent na Univerzi na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja z reprodukcijsko biologijo, evolucijo, filogenijo in filogeografijo cvetnic v Dinaridih in širšem sredozemskem prostoru. Andraž Čarni se ukvarja s preučevanjem vegetacije v jugovzhodni Evropi. Je znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu ZRC SAZU, predavatelj predmetov s področja botanike in ekologije in član Makedonske akademije znanosti in umetnosti. Urban Šilc je raziskovalec na Biološkem inštitutu ZRC SAZU. Ukvarja se z antropogeno vegetacijo in vplivi človeka nanjo ter makroekološkimi analizami velikih podatkovnih vegetacijskih nizov.