Lin trenji ietrtek mesec*. Ako je ta dan praznik, Uide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto.
Ilnserati »e »prejemajo in plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Semeniike ulice it i. Naročnina in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. a.
Št 19.
V Ljubljani, dnč 14. septembra 1901.
Leto XIV.
Lepa zmsiga.
Izid v kmečkih občinah dne 12. sept. jc zopet jasno pokazal, v čegavem taboru je slovensko kmečko ljudstvo na Kranjskem. Izvoljenih je petnajst katolisko-na-rodnlh poslancev z lepo, deloma ogromno večino. Samo liberalec Bošič v vipavsko-idrijskem okraju je zmagal z neznatno večino 106 glasov. Ohranili smo torej vseh 14 mandatov, zraven pa pridobili enega: v kočevsko-velikolaško - ribniškem okraju propadel je dosedanji liberalni poslanec ViŠnikar, a na njegovo mesto je izvoljen naš kandidat učitelj Franc Jaklič.. — Slava vrlim volivcem iz ribniškega in ve-likolaškega okraja, ki so kot skala trdno stali za katolisko-narodnega kandidata ln mu pripomogli do sijajne zmage.
V posameznih volivnih okrajih je izid naslednji:
1. Ljubljanska okolica in Vrhnika:
Franc Povše,
2766 glasov;
dr. Ivan Šušteršič,
2591 glasov.
Gabrijel Jelovšek, ki je preskočil v liberalni tabor, je dobil samo 193 glasov.
2.	Kamnik in Brdo:
Andrej Mejač
je izvoljen z ogromno večino 2037 glasov, graščak F. Stare je dobil samo 232 glasov, posestnik Zamik s Krtine pa 42 glasov.
3.	Kranj, Tržič in Loka:
dr. Janko Brejc,
2352 glasov;
Oton pl. Detela,
2569 glasov; baron Laszarini samo 213 glasov.
4.	Badoljica in Kranjska gora:
Jožef Pogačnik
ogromno večino 1230 glasov; liberalec Cop je dobil 277 glasov.
5.	Postojina, Logatec, Senožeče, Lož, Bistrica In Cirknica:
Franc Drobnič
1953 glasov;
dr. Janez Krek
1956 glasov.
V manjšini sta ostala liberalna kandidata Arko s 1668 in AmbrošiČ s 1658 glasovi.
6.	Novomesto, Kostanjevica in Krško:
Jožef Dular
2408 glasov.
Pogorel pa je liberalec Globoinik s 1062 glasovi, učitelj Lapajne s Krškega je dobil pa samo 35 glasov.
7.	Trebnje, Žužemberk, Višnja gora (Za-tičina,) Mokronog, Litija in Radeče:
Franc Košak
4661 glasov;
dr. Viljem Schweitzer
3974 glasov
dr. Ignacij Žitnik
4048 glasov.
Liberalni kandidatje so dobili: Bukovec 1029, Zupančič 1015, Brce 96, Vehovec 69 glasov.
8.	Kočevje, Ribnica in Velike Lašče:
Franc Jaklič
1553 glasov;
Primož Pakiž
2489 glasov.
Liberalca: Višnikar 1189 skoro samih nemških kočevskih glasov, Rus iz črnogorske trdnjave Travnik 23 glasov.
9.	Črnomelj in Metlika:
Viljem Pfeifer
1164 glasov.
Liberalnega učitelja Šetino so zapodili volivci s 410 giasovi nazaj v šolo!
10.	Vipava in Idrija:
Franc Habe,
785 glasov, proti kateremu je liberalni Božič prodrl s 891 glasovi. — Neugodnega uspeha so krivi deloma kandidat sam, ker se ni pokazal volivcem, deloma Žirovci in Spodnje-Idrijci s svojo vnemarnostjo.
Vseh glasov je bilo oddanih letos 26.T14
lan
Za naše kandidate lani . .
letos nad
Za liberalne lani . . , .
letos ....
26.729
19.000 20.000
7.300 5.700
Torej smo letos napredovali za okroglo
1000 glasov, liberalci pa nazadovali za okroglo 1600 glasov.
„Lepa zmaga" — napisali smo na čelo našega poročila. Res, lepa je, če pomislimo, kako so se pripravljali liberalci za te volitve, kako so z obrekovanjem, lažmi, in hujskanjem ljudi begali, kako se niso ustrašili najpodlejšega orožja, da bi porazili katoliško-narodne kartdidate. — Enajst kandidatov so postavili in vsaj pri petih so bili gotovi zmage. Toda zavedno naše ljudstvo jim je prečrtalo njihove račune. Osramoteni stoje danes pred javnostjo, katero so v svojih lažnjivih glasilih nalagali, da stoji večina našega ljudstva v njihovih vrstah.
Zato pa v prvi vrsti hvalo Bogu! Za Bogom pa gotovo zavednim volivcem, ki so pri teh volitvah pokazali, da hočejo stati v naših vrstah, da so z nami enega duha in enega srca, da iščejo prave sreče edino le
i naglih, ki sloni na podlagi sv. vere. Ivaležni moramo biti zaupnim možem, ka-erih od njihovega prepričanja ni odvrnila [Obena sila, ne stroški, ne pota, ne zamuda asa, ne obljube, ne grožnje. Hvala in ast takim mo&em!
Še nekaj nas navdaja 5 posebnim ve-eljem. Izid volitev y posameznih občinah j pokazal, da napredujemo, da se je šte-ilo naših somišljenikov skoro povsod omno&ilo, nasprotnikov pa zmanjšalo. — lijajno — kakor vedno — so se držali rli Gorenjci. Klobuk z glave fred ta-imi enačaji! Čuj, slovenski svet: na elem Gorenjskem so samo štiri občine, i so %po večini liberalno volile: Lesce, Do-:nja Šiška, Krtina in Velika vas. Povsod 1rugod so vrgli preperelo slamo na gnoj. 'ako je prav! — Bratje Dolenjci in No-ranjci, ki še med vami poganja ljulika li-eralizma, vam kličemo: pojdite in storite idi vi tako! Poruvajte ljuliko in v ogenj njo! Nič manj niso občudovanja vredni Dolenjci, ki so z malimi izjemami se po-tavili pod katoliško-narodno zastavo. Zlasti bniški, velikolaški, novomeški, žužem-erški, višnjegorski, trebanjski, metliški kraj so se odlikovali. Pa tudi v drugih olcnjskih okrajih se je od zadnjih državno-borskih volitev zdatno obrnilo na bolje. amo v krško-kostanjeviško-novomeškem kraju je dobil katoliško-narodni kandidat a 800 glasov več kot ob zadnjih volitvah, olenjska vstaja! Zato čast ji\
Trd je bil boj na Notranjskem. Tam e je bil liberalizem pred leti globoko vko-eninil. Ljudstvo je postalo odvisno od libe-alnih mogočnjakov in skoro ni imelo več oguma, otresti se njihovega jerobstva. — oda tudi na Notranjsko je posijalo solnce rave svobode. Zadru&na misel in poso-ilništvo dalo je Notranjcem novega poguma. Ibčina sa občino prestopa na katoliško-arodno stran. Drobnič in Krek sta zma-ala z lepo večino; v prihodnje bo gotovo »d leta do leta bolje. Zato tudi Notranjcem riznanje!
V posebno te&kem polo&aju so Vi->avci in volivci idrijskega okraja. Priznati noramo, da so se Vipavci pri sedanjih raz-nerah vrlo dr&ali. V idrijskem okraju se e marsikaj zamudilo; ob vsestranskem xaporu bi bila tudi v tem okraju zmaga la naši strani. Zato pa v prihodnje na
delo, da se zamujeno popravi in se tudi idrijsko-vipavski okraj pridobi. Po de&eli se dani, liberalizem pojemlje, zaslepljen-cem se odpirajo oči in v veseli nadi lahko zakličemo: čez šest let slovensko-katoli-škega kmečkega ljudstva na Kranjskem ne bo zastopal noben liberalni poslanec več!
V to Bog pomozl!
Narodno gospodarstvo.
Trtnl koledar.
September.
Drevje. Pri cepljeno h na živo oko se preveza zrahljano prenovi; očesa, ki se niso prijela, odreii, rano zamaži; izreži tudi druga bolna mesta na steblu. Pri drevesih za presaditev odreži penciranje proč. Poreli vodene mladike ter one iz korenin. Zatiraj mrčes, če je suša, zalivaj. Pečki divjakov (ne žlahtnih dreves) se nabirajo za setev, in če jih varuješ pred mišimi, lahko že peseješ.
Trta. Že zoblješ; za vino ne trgaj prezgodaj. Mladike skrajšaj, tudi ▼ trtnici cepljenke in korenjake, da ostali les bolj dozori. Če treba, ivepljaj.
Na vrtu je glavno opravilo setev zimske solate, karfijola in drugih zeljnih vrat, da bodo eadike pripravljene za pomlad. Pri špargeljnih se stebla poreiejo. Plevel že pojemlje, rast ponehuje, zaliva se zmerom manj. Gndivija mora dobiti čim ved teme, da bo lepša. Zredčuj setve.
Cvetlice. Posadč se posebe v lončke ali skupaj novi zatiči grmičov, posadki nageljov itd.; dobro je precej v začetku meseca, da se pred mrazom še ukoreninijo. Nabiraj semena. Prevezo pri vrtnicah zrahljano obveži, ali pa odstrani. Nekatere enoletne cvetice se zdaj posejejo, da bolj zgodaj spomladi poženč, na primer ostroiica, mak itd. Sadi čebulice hijacint, tulipanov, narcisov posebe v lončke ter postavi na hladen kraj. Ob mrazu se rastline selijo v zimsko stanovanje. Trt ba j h je zračiti, malo zalivati, odslej zjutraj. Ob lepem vremenu rastline nosi nazaj na prosto in škropi; čem več imajo zunanje svetlobe lepše so. Gomolje pusti v zemlji do oktobra, če dopušča vreme. Georgine, astre, einije so sedaj v naj* lepšem cvetju.
Polje. Proso in koruzo domov. Setev rži in .pšenice.
Stari atek.
(Resnična dogodba.)
Pred posteljo kleči štiriletna deklica in gledajoč podobo Matere božje moli za materjo »Očenaš«. Ko ga je odmolila, začne sama: «Angeljček božji, ki varih si moj, po višji dobroti sem varvanec tvoj, razsvetljuj in vodi me, varuj me in vladaj me, ata, mamo in starega atka,« objame mater in se vleže v posteljo.
Mati pa zaupljivo gleda pobobo Matere božje, prosi za svojo edinko, vzdihne, ko je zagledala sliko sivolasega starčka, skloni se nad postelj in gladi laske ljubljenega otroka — a solza za solzo pada na glavo ljubčka, ki ie spava sladko spanje.
0 o o
Poletna nedelja je. Stariši Maričini nameravajo iti na koncert vojaške godbe na vrtu velikomestne restavracije. Hčerko izročajo dekletu in naročajo, kam naj ž njo gre, naj pazi nanjo, da se kaj ne zgodi. Ne slutijo, kako nezanesljivi varihinji so jo izročili.
Mala Marica takoj dobi tovarišijo med otroci. Šesta ura se že bliža. Dekle obstoji z nekim mladeničem in pri tem pozabi na varovanko, katera veselo poskakuje.
Od daleč zagleda starega, sivega gospoda. Zagleda se vanj, a v tem trenutku se spodtakne in zavali po bregu doli v deročo reko.
Strašen trenutek ! Vzklik otrokov — krik mimo-gredočih, vsi gledajo, kako bistri valovi deklico pograbijo in odnašajo naprej in naprej. Prestrašeni gledajo grozen prizor, nobeden se ne upa pomagati. A v tem hipu pribiti postaren gospod, vrže proč suknjo in z glasnim klicem: «Mati božja, pomagaj!« se vrže v deročo vodo za otrokom, morda v svojo pogubo.
Osupnjeni gledajo ljudje za starcem. Valovi so ravnokar prinesli telesce na površje; starec zagrabi otroka za obleko in z velikim naporom slednjič dospe do brega. Deklica je rešena. Mati božja je pomagala.
Glasna pohvala je pogumnemu starcu plačilo. Ginjen nese otroka v naročju v prvo hišo. Deklica se kmalu zave. Neprevidna dekla se priprosto. ali goreče zahvaljuje rešitelju, poljubuje in s solzami moči roko neznanemu gospodu, ki je ptuj in nepoznan rešil njeno varovanko.
»Tega dobrega gospoda Marica zahvali, da nisi utonila. Poljubi roko, ki te je rešila,« govori dekla v solzah.
Otrok gleda tujca, pogleda mu naravnost v obraz in naenkrat zakliče: »Saj so moj stari atek!«
»To niso tvoj stari ata«, popravlja dekla.
»To so moj stari atek, ki visč nad posteljico, za katerega vsaki dan molim, kakor mi mati nare kujejo. Saj imajo ravno tako sivo brado!«
Dobrodušno opazuje starček deklico, gladi njene mokre lase, Čedalje mu je ljubši.
»Kako se imenuješ?« vpraša ptujec.
»Marica, in materi pravijo oče tudi Marica«, pogumno ščebeta »Z menoj pojdite, jaz vam pokažem našo mater!«
Starec nekoliko pomišljuje, — a ko otrok zopet in zopet prosi: »pojdite z menoj, mama vam bodo povedali, da molim vsaki dan za starega ateja,« se ginjen ne ustavlja več, otroka prime za roko in pelje v restavracijo, kjer se stariši zabavajo, ne slu-tivsi, v kako veliki nevarnosti je ravnokar bila njihova edinka.
Stopijo na vrt. Otrok se ozira na okoli, na en krat zakliče: »Glejte, tam le so moja mama!« iztrže se mu iz rok in teče k materi, ki goreče poljubi svojega otroka. V tem pc gleda starega gospoda, — a v naslednjem hipu se mu že vrže v naroije: »Ljubi oče!«
Stari atek je nevede rešil svojo vnukinjo. Mala Marička ga je res po sliki spoznala. Postal pa je 8 pomočjo Matere božje njen rešitelj. Ko je prišel v glavno mesto, ni slutil, da bo rešil edinko dobrih starišev.
Mati male Marice je pred kakimi desetimi leti želela vzeti v zakon revnega, a pridnega in delavnega trgovca. Oče, bogat tvorničar ni bil s tem zadovoljen. Ko je hči dosegla polnoletnost, je šla za izvoljenim svojega srca in poročila sta se. Po poroki sta se preselila in njen mož je v nekaj letih postal spoštovan in premožen trgovec.
Očeta sta zakonska srčno pozdravila, ali kako goreče sta ga poljubila, ko sta zvedela, da je rešil njunega ljubčka — največje veselje pa je imela mala Marička, češ prva je našla in spoznala starega ateja.	_
t Dr. Frančišek Lampe.
(Konec.)
Petnajst let je vodil v »Marijanišču« vzgojo sirot, šolski pouk in božjo službo v javni marijaniški kapelici. Tako je deloval hkrati kot šolnik in kot dušni pastir. Kot vodja ljudske Sole je skrbel za njen
vsestranski napredek tako, da je dobila pravico javnosti in se razvila iz enorazrednice v štirirazrednico. Kot predstojnik je vodil tudi šolske sestre, katerim je bil zadnja leta izredni izpovednik. Zelo je skrbel, da se »Marijanišče« povzdigne tudi v gmotnem oziru. Trudil se je, da mu pridobi dobrotnikov, in svoje lastne dohodke je večinoma sproti porabljal za ma-rijaniško potrebe. Od leta 1894. je sam vodil celo gospodarstvo, katero pač ni bilo lahko, ker je imel povprek po 170 gojencev in 35 oseb za nadzorstvo in gospodarstvo. V tej primeroma kratki dobi je pridobil »Marijanišču« hišo z vrtom, nakupil polja, in ko je potres 1. 1895. zelo poškodoval »Marijanišče«, je z velikim trudom in z obilnimi lastnimi žrtvami popravil hišo, drugo z gospodarskim poslopjem dozidal in razširil gospodarstvo. Pred dvema letoma je Marijanišče prevzelo tudi Gospodinjsko šolo, v kateri je zadnje leto poučeval krščanski nauk. Poleg tega je v Mahrovi trgovski šoli učil od 1. vinotoka 1. 1884. do 15. svečana 1. 1891. verouk v italijanskem jeziku.
Kot učitelj si je tako v vseh stanovih vzgojil obilo hvaležnih učencev. Najbolj vestno pa se je vedno pripravljal na bogoslovna predavanja v semenišču. Saj je znano njegovim učencem, kako je najtežavnejše bogoslovne predmete gladko v klasični latinščini predaval na pamet, ne da bi rabil pri govoru kakega pripomočka.
Pa to mu je bilo še vse premalo. Hotel je učiti tudi one, ki niso mogli priti ž njim v osebno do tiko. Njegovo obširno znanje ni bilo len zaklad, ampak je živo vrelo na dan v krasnih mnogoštevilnih spisih. Že predno je stopil s spisi v javnost, pisal je mnogo sam zase, ne le za vajo, ampak iz *neke prirojene potrebe, ki ga je gnala, da svojim mislim d& življenje in jih ohrani za prihodnjost. Pa komaj je stopil v javnost, začel se je tako resno baviti s pisateljevanjem, da mu je postalo drugi poklic. Kot bogo-Blovec je priobčeval že po listih in v »Glasih katoliške družbe« članke. Njegova samostojna dela so pač dovolj znana. Kot modroslovec nam je hotel podati celoten sestav vsega modroslovja. »Vvod v modroslovje« je bila prva knjiga, ki naj bi uvedla Slovence v umevanje te težavne vede. »Dušeslovje« je položilo temelj, na katerem je hotel sezidati ves aeBtav. Pa ker ga vsestransko delo zadrževalo, da ni roogel nadaljevati tega velikanskega dela tako obzirno, kakor je je zasnoval, izdal je »Cvetje s polja modroslovskega«. Bogoslovca se je pokazal v »Apo-logetičnih razgovorih« in v »Obrambnih govorih«, posebno pa v svojem najlepšem delu, v »Zgodbah 8v. pisma«, katere je sv. oče Leon XIII. ob letošnjem jubileju blagovolil sprejeti, mu zanje izrekel zahvalo 'n podelil apostolski blagoslov. Rad bi bil izdal še knjigo o presv. Rešnjem Telesu, v kateri je hotel
zbrati vso bogoslovno in modroslovno tvarino o tem nauku, a je umrl, predno je začel. — Izdal je tudi 9 letnikov »Drobtinic« in v njih priobčeval tudi svoje spise.
Kaj je pa storil pokojni gospod kanonik za pro-speh leposlovja in umetnosti, to izprevidi vsakdo, ki prelista trinajst letnikov »Dom in sveta. V njem je nebroj njegovih daljših in krajših spisov. Poleg tega je pa kot tenkovesten urednik strogo pregledoval in popravljal rokopise, kar je včasih zelo mučno delo, in še celo veliko slik je priredil. ' Neihogoče nam je našteti še druge manjše spise. Bil je zlasti priden sotrudnik »Duhovnega Pastirja«, priden sotrudnik »Matici Slovenski« in »Družbi svetega Mohorja«.
S časom je tako štedil, da si niti najpotrebnejšega odpočitka ni privoščil. Na izprehod ni hodil. Poznal je samo pot v kapelo, v šolo in v tiskarno. Redkokdaj je šel kam na deželo, in takrat večinoma le, da bi zavodu koristil ali pa prinesel kako fotografijo za list. Dvakrat pa je šel na daljše potovanje. L. 1888. je romal na grob sv. Petra v Rim in pri tej priliki proučil poglavitne umetnostne zbirke v Italiji, leta 1891. pa je potoval v Egipet in v sveto deželo, da si na lastne oči ogleda svetopisemske kraje.
S tem sem na kratko omenil njegova slovstvena dela, a to nikakor še ni vse. Kako mnogostranski je bil njegov duh, se pač presodi iz tega, da se je zadnji čas bavil vedno bolj z gospodarskimi vprašanji. Posebno se je zanimal za osuševanje ljubljanskega barja ter sam marsikaj poskušal na tamošnjih travnikih, in mnogo časa je zadnja leta porabil za čebelarstvo, katero je sam gojil praktično v Marija-nišču in bil tudi predsednik »Čebelarskega društva«.
Tako je res delal pridno kakor čebelica. »Matica Slovenska« in »Leonova družba« sta ga izvolili za podpredsednika, in vsi dobromisleči Slovenci so bo veselili ih mu častitali, ko je bil dne 25. prosinca 1. 1900 imenovan ljubljanskim stolnim kanonikom in dne 28 istega meseca kanonično vmeščen od knezo-škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, s katerim ga je od nekdaj vezalo srčno prijateljstvo. Njeg. Veličanstvo cesar Frančišek Jožef I. je dovolil, da sta se XXIII. letnik »Drobtinic« in VIII. letnik «Dom in sveta« sprejela v cesarsko knjižnico. Drugega odlikovanja ni dtbil — in ga tudi nikdar iskal ni. Ko je dne 24. kimovca t. 1. zatisnil trudne oči, je pač dobri Bog zvestemu služabniku dal zasluženo plačilo.
Lampetova oporoka.
O zadnjih trenutkih blagega pokojnika in o njegovi poslednji volji piše njegov stričnik doktor Evgen Lampe v »Dom in Svetu« to-le:
Ko je prejel st. pc-slednje olje, začel je resno misliti na smrt Bilo je zvečer, in gospod kapelan Plečnik, ki mu je bil podelil to zainje tolažilo, je odšel. Tedaj je zahteval, da ostanem pri njem. in govoril mi je o svojih nafrt.h ter mi dajal navodila za nadaljevanje njegovih del. L° nekaj odstavkov iz tega njegovega zadnjega daljšega pogovora, ki se mi je neizbrisno skoro dcalovno vtisnil v spomin, hočem tu podati.
Ležal je s sklenjenimi rokami in govoril v odmorih. Bil je popolnoma miren, jasnega obličja in svežega, živahnega duha, dasi je le s težavo dihal.
■Vedno sem rad premišljeval, kako materinsko skrbi sveta cerkev za vse duSne potrebe svojih ver nikov. Pa glej, ob smrti to najbolj čutim ... Ali bom umrl.'... Božja volja naj ae zgodi...«
In ponavljal je odstavke iz molitev za umirajoča.
■Kako lepo moli cerkev za umirajočega kristi-jana! ,Protiriscere anima christiana de hoc mundo! Sedaj pa odpotuj, krščanska duša. s tega sveta!1 Popotniki smo, ki vedno prihajamo in odhajamo. Veliko sem se trudil, veliko sem se motil, a vendar sem vesel in zadovoljen. .Licet enim peccaverit, tamen Patrem et Filiutn et Spiritum aanctum non negavit, sed credidit et zelum Dei iu ae habuit, et Deum, qui fecit omnia. fideliter adcravit.' Da, to iahko rečem: OJeU in Sina in svetega Duha nisem nikdar zatajil, ampak vedno aem delal z namenom, da dam čast Bogu in koristim bližnjemu. Ta zavest mi daje moč in veselje. Ah, kaj bi bil jaz sedaj brez te zavesti! Kaj bi mi koristil ve« trud in napor, če bi -ga ne bil posvetil službi večne Resnice?... Bogu sem vedno dal čast in slavo, to mi je sedaj najslajše tolažilo .. .«
.Če mi pa vest kaj očita«, nadaljeval je po kratkem molku, »očita mi to, da sem mnogokrat sodil premehko in premilo. Mislil sem si: Rajši bi bil pogubljem zaradi prevelike ljubezni, kakor zaradi prevelike trdosti. To ni bilo vedno pravo.«
»Nikar ne mislite na take stvari sedaj, saj ste delali vedno z najboljšim namenom in nesporazum-ljenje takoj popravili«, prigovarjal sem mu.
»Ne jaz hočem o tem s teboj govoriti. Koliko sem trpel zaradi tega, ker sem preveč zaupal ljudem! Jaz sem z dobrim namenom prizanašal, ker sem hotel z ljubeznijo pridobiti one, ki so se odtujili cerkvi, a kako so me varali! Prosim te, bedi pre viden in ne daj se nikdar v roke onim ljudem, ki se ne boje Boga, ampak tako grdo napadajo našo sveto vero ...«
Začel mi je pripovedovati neke osebnosti. Bilo mi je mučno, ker sem videl, da hudo Upi ob teh spominih.
»Pustite jih, dajali bodo sami odgovor! Saj a niste krivi tega. kar delajo drugi'«
»Jaz opazujem zadnja leta hud moralen prop^ našega naroda. Nazadujemo v vsem. Ali bi bilt pred nekaj leti mogoče, da bi ona stranka tak, očitno zavrgla vse, kai nam je bilo dcslej sveto) In ta surovost v pisanju, ta predrznost! Narod, kj nima v sebi moči, da bi premagal tako zlo, ne n»n se ohraniti..,«
Pokojnik ni bral prej nikdar »Slov. Narok. Niti v stanovanje mu ga ni smel nihče prineit,® tudi govoriti ni hotel o njem. A zadnji č&i ie p namenil, da zavrne nekaj zgodovinskih laži. ki jih je prinesel ta list zoper katoliško cerkev. Zasnovtl si je nekaj člankov, in zadnji čas večkrat premiiijil o strašni propalcsti, ki jo razširja U list
»Zato pa sem vesel«, nadaljeval je, »da k j« tako lepo zvršil katoliški shod. Da, to je pot, po kateri moramo kreniti. Z« pravico se moramo neustrašeno boriti. Ali smo možje, če se ne upamo jasno in odločno pokazati svojega krščanskega prepričanja?1 Če hočemo, da nas Bog spozna za svoje, moramo tudi mi njega spoznati brez strahu. Ali vai je bilo mnogo, ali so bili dobri govorniki?«
In moral sem mu praviti, kako sijajno m je vršil U lepi shod.
Govorjenje ga je utruddo, in čez nekaj časajs nadaljeval:
Če umrjtm. objavi te moje besede! Jaz hodem. da me po smrti prav sodijo . . . Brez dolga hočem iti s sveta, če je tako božja volja. Če sem razžalil katerega od svojih tovarišev kanonikov ali profesorjev, prosim ga odpuščanja. Če sem kakega pisatelja napačno sodil ali mu storil kako krivico, naj mi odpusti. Posebno pa ne pozabi objaviti tega: Ce je kdaj prišlo kaj po moji krivdi v list, kar žali vero ali nravnost, sedaj vse preklicujem.«
»Ne skrbite za to, v tem oziru gotovo nimate krivde.«
»Ne, ne, to je važna stvar. V svojih objavljenih spisih res nisem zapisal nobene besede, ki bi bil« zoper nravnost, vedoma ne — a mogoče je. da sem iz nepazljivosti dal kaj v tisek. kar se ne strinja 2 večnimi zakoni. To sedaj preklicujem Jaz hočem z lahko vestjo stopiti pred Sodnika.«
Obljubil sem mu, da to izpolnim. Bil je truden, in pričakovali smo že smrti, a živel je vendar i« devet dni.
Ali ni taka smrt najlepši zvršetek delavne?« življenja? Tako umira pravični.
Politični razgled.
Volitve »a deielne zbore povzročajo po celi AsLriji živahno gibanje. Na Češkem so kovale razne stranke do zadnjega časa kompromise, a naposled se bodo menda vsi dogovori razbili. Največ bodo izgubili Mladočehi, pridobili bodo pa veliko radikalci in sgrarci, t. j. kmetska stranka. — V Galiciji so se i že vršile volitve za kmečke občine. Toda pri Poljakih je odveč govoriti o volitvah, ker tam volitve n a r e d e poljski plemiči in vlada s pomočjo žan-darjev in bajonetov. Ljudstvo in volivci so tam postranska stvar. Da je kandidat le višnjeve plemiške krvi ali da prisizi na sedanjo krivično gališko deželno vlado, pa je že gotov poslanec — že pred volitvami. Gospodujoča stranka si je ugrabila od 74 mandatov 50. Za prihodnjih šest let je torej poljska »žlahta« zopet zagotovljena, da bo gospodarila po deželi.
Ogrski državni »bor je bil te dni razpuSčen in v kratkem se razpišejo nove volitve. Žandarji so dubili že od vlade in cgrskih magnatov navodila, kako naj rabijo orožje, če bi hoteli volivci po svojem prepričanju izbirati poslance.
Dr. Kai»l, bivši finančni minister, je umrl. Bd je izvanredno nadarjen državnik in upliven zastopnik češkega naroda. Svoj čas se je kot minister jako zameril nižjim slojem s tem, da je napravil nov davek na sladkor. Mladočehi so ž njim veliko izgubili. Njegov naslednik za drž. zbor bo najbrž dr. L igel, ki bo prevzel morda tudi načelništvo mladočeške stranke.
Ruski car na potovanju. Sredi septembra odide ruski car na Francosko, da obišče predsednika republike in prisostvuje francoskim vojaškim vajam. Spotoma se bo sestal tudi z nemškim cesarjem in angleškim kraljem.
Zavod sv. Jeronima v Rimu. Sv. oče je pred kratkim odločil, da je zavod sv Jeronima v Rimu lastnina avstrijskih in ogrskih Hrvatov. Ta zivod je jako bogata ustanova za duhovnike in bogoslovce, ki študirajo na rimskih visokih šolah. Ta papežev odlok je pa vzbodel dalmatinske Srbe in Lahe. Poslednji so prav po razbojniško napadli zavod in zasedli njegove prostore. Avstrijsko zastopstvo je protestiralo, in Lahi so se morali umakniti. Zdaj se prične pravda pred laškim upravnim sodiščem, kdo ima pravico do zavoda. Upanje je, da pridejo Hrvati do svojih pravic.
Angležem trda prede. V južni Afriki se jim stanje ni prav nič zboljšalo. Odkar je izdal Kitschener zloglasni razglas, da misli nečloveško postopati z VBikim ujetim Burom, so se čete junaških Burov zdatno pomnožile. Pravijo, da je v kapski koloniji do stotisoč Holandcev prijelo za orožje. Burski generali bo razglasili, da odslej ujetih Angležev ne bodo več izpuš'ali na svobodo; v slučaju, da bi Kitschener, ta angleški krvolok, izvršil svoje grožnje, bodo Buri VBacega vjetega Angleža brez usmiljenja in odlašanja ustrelili. To bo držalo. — Sicer se pa obeta Angležem tudi od drugih strani nevarnost. V Ameriki so priredili tamošnji Irci velikanski shod. Udeležilo se ga je na tisoče Ircev. Tam so sklenili, da se prične ustaja proti Angležem za osvobojenje Irske. Govorili
so, naj bi Be to šiloma storilo. Zažgali naj bi ob istem času večja angleška mesta ter s tem dali povod k ustaji. Š takim uporom bi bila angleška moč z lrobljena. — Tudi na otoku Malta se menda pripravlja upor proti angleškemu gospodarstvu. — Tako se maščuje krvoločnost in nenasitna lakomnost.
Kitajski princ Isun je prišel s kitajskim spremstvom v Berolin, da prosi v imenu kitajskega cesarja odpuščanja za umor nemškega poslanika. Cesar mu ni skazal ob prihodu nobene časti, tudi odgovoril mu je jako osorno in strogo. Seveda je bilo to le na videz — da bi namreč imponiral pred svetom. V resnici se mu je neznansko dobro zdelo, da hodijo k njemu iz take daljave cesarski princi. Gotovo mu je bilo za ta obisk več, kakor za umorjenega barona Kettelerja. — Na Kitajskem je na videz mirno. A kakšen je ta mir, naj pojasni ta okoliščina, da se v pokrajini Sianfu prodaja človeško meso po par vinarjev kg.
Srbska kraljica menda že zopet pričakuje »veselega« dogodka in baje zato ne more na obisk k ruskemu carju. Kaj pa, če bi se namesto »veselega«, pripetil kak žalosten dogodek.
Napad na Mac Kinley a, predsednika združenih držav, je presenetil cel svet. Zvezne države ameriške so najbolj svobodoljubne, in niti tam niso izvoljeni oblastniki varni pred anarhisti. Predsednik Mac Kinley se je mudil na razstavi v mestu Buffalo dne 7. septembra. Okoli 4. ure popoldan se mu približa lepo oblečen človek, ga zgrabi z levico, z desnico pa ustreli vanj dvakrat; enkrat v leva prsa, drugič v trebuh. Rane so smrtno nevarne. Množica je hotela napadalca na mestu raztrgati; komaj so ga oprostili redarji in ga odvedli v zapor. Napadavee je nemško-poljskega rodu in se imenuje Leon Czolgoss. V preiskavi je povedal, da je storil le svojo dolžnost in da ni z nikomur v zvezi. Zdravniki so potegnili prvo krogljo iz prsi; predsednik jo je pri polni zavesti prijel v roke in jo izročil zdravniku. Upanje imajo, da ostane pri življenju.
Dopisi.
Od nekod. (V spomin f Ignacija Pirca.)
Ena se tebi je želja spolnila: V zemlji domači da truplo leži.
Prešeren.
Prebirajoč 17. številko cenjenega »Domoljuba«, obtiči mi oko na dopisu iz Ajdovca. Bral sem tu z razprtimi črkami tiskano, da je preč. g. Frančišek Vidmar daroval svojo novo mašo. Dragemu znancu iskreno čestitam ter želim, da bi ljubi Bog dolgo zadovoljnega in za ta vzvišen poklic sposobnega ohranil.
Beroč dalje zanimivi dopis, imel sem sožalje z ubogimi ljudmi, ki so se pred kratkim še veselili lepih slovesnosti, a zdaj pa z žalostnimi očmi gledajo ožgano tramovje in očrneli zid.
A skoro nisem veroval svojim očem, ko sem bral, da je umrl, — umrl vsled junaškega čina, vsled ljubezni do bližnjega, nastopen sedmošolec
Ignacij Piro. Prebral sem drugič, a vedno ista žalostna novica. Prihitel je iz bele Ljubljane domov k ljubim starišem in znancem na počitnice, a tu je našel smrt. Prišel je domov, da bi si razvedril duba in počil po desetmesečnem naporu — in našel je doma mir in počitek v črnem krilu zemlje. Vroča solza se mi je utrnila, beroči mu, da mi je mrtev moj prijatelj, moj nekdanji ljubljeni s učenec. Naj bodo to vrstice posvečene njegovemu spominu, spominu tako blagega, nepozabnega mladeniča.
Bilo je sredi meseca septembra leta 1895. Pri sprejemni skušnji za prvi razred na novomeški gimnaziji je sedel ta menoj preprijazen in uljuden deček. Dopadei se mi je takoj, in še isti dan sem spoznal v njem f Ignacija Pirca Od sedaj sva si bila zvesta prijatelja. V moji dolgotrajni bolezni me je večkrat obiskal in tako lepo tolažil, da sem polovico lažje prenašal neznosne bolečine. Razlagal mi je, kaj so se v šoli učili in kako so to ali ono stvar razvijali i. dr. — Ker je bil k> jako priprost deček, so se nekateri součenci iz njega norčevali, a ko so pa spoznali njegovo blago srce, in videli njegovo vzpodbudno vedenje v cerkvi. š«>li in zunaj, začeli so ga vsi spoštovati in imeli smo ga prav radi.
Bil je to jako vesten in priden dijak. V šoli sicer ni bil prvi, ker je ž njim tekmoval veliko bolj nadarjen dijak, a vesten je bil. kakor nikdo drugi. Po dovršeni sekundi je bil sprejet v Alojziievišče. LxMla sva se predzadnjikrat O počitnicah je namreč prihitel na božjo pot na Žalostno goro pri Mokronogu, iskat si tu novih moči za bližajoče se šolsko leto.
Poslovila sva se. kdo bi si bil mislil — za vedno. Stisnil mi je roko in rekel: »Skoro gotovo me ne bo več v te vaSe kraje, ne vem, če se bova še kdaj tukaj videla« Prav je imel. Nisva se videla niti tu, niti drugje, videla se pa bova kmalu »nad ivezdami«. Pnesveta Žalostna Mati mu gotovo ni ostala dolina ia to čeznje, saj jo je iskreno ljubil ter prihitel i: dal>neea Ajdovci na Žalostno goro. Oh. kako rad bi bil tudi ju ob njegovi smrtni postelji ter ga to-Itiil. kakor on nekdaj mene, a mi ni bila znana njegova nearw*4. Kako rad bi bil preerčno ljubljenega pnjateha k? enkrat objel, kako rad še enkrat videl njegov obraz t-r se udeležil njegovega pogreba, a ial. ivedel sem vse le še iz sedemnajste številke Domoluba Že bo kmalu mesec, odkar spi neTjdramno spanje. nteevTO obličje je ultnl plašč lemlte, nikdar več ga ne b>m videl a spomin njeeov mi bo živel, dokler se ne idrulira tam. kjer ni več kvStve. P*č lalmejo ra njim ub gi stariši in rsi. ki smo ga poioah. a tolaiimo se. kajti:
jo iwti u rrtta :a boj, l'rao	v*iiai*ci Ims.
Blagor jim, kteri v Gospodu zaspč, V slavi nebejki se tam prebudi!
Blagi pokojnik počivaj v miru!
Nesreča. Z Radovice pri Metliki. Dne 31. avg. zjutraj peljal je Marko Šavor iz Krašnjegavrha št. 15 s svojim še majhnim sinom poln voz drv. Na nekem ovinku, kjer pot visi, je šel sin pred voli, a oče je držal voz. Pri tem so se mu zapletle noge v grm, čez katerega je moral iti, tako da ni imel več moči in voz je padel nanj s tako silo, da je bil na mestu mrtev. Zdrobilo mu je prsi. Zapustil je ženo in šeatero nedoraslih otrok. Omenjeni je bil prvi krščen v tukajšnji župni cerkvi I. 1856., ker do tega časa nismo tukaj fare imeli. Šavor je bil priden, veren in delaven človek, kar je dejansko povsod kazal, posebno ob času državnozborskih volitev, ko je še druge prigovarjal, naj volijo katol. narod, kandidate. Sv. zakramente je prejel 14 dni poprej, tako upamo, da je bil pripravljen. Bjdimo torej vsi pripravljeni, tar ne vemo ne dneva ne ure.
Slovenski novičar.
V mestih, ki volijo v četrtek 19. sept. kandidira naša stranka : v skupini Kranj-Loka dekana Koblarja v Kranju, v skupini Kamnik-Tržič Radoljica: župnika Spendala v Tržiču, v Idriji pa dekana Arkota. Ako vsi naši somišljeniki storč svojo dolžnost, utegnemo tudi v teh mestih zmagati. Za druga mesta se d > danes kandidaU še niso postavili.
Natančno razmerje glasov po posameznih ob činah prinesemo v prihodnji številki.
Nj c. kr. Vsokost nadvojvoda — prestolonaslednik Fran Ferdinad v Cirknici. Poroča se nam Vsa Cirknica se je oveselila. ko je konec preteklega tedna došlo sem naznanilo, da pride prestoionaslednis Franc Ferdinand sam ogledat vojaške vaje, ki se vrte okrog cirknice. Vse se je pripravljalo, da slovesno spejme ljubeznivega nadvojvodo, ki pa je c i; cijelen sprejem odklonil. Cir'inica je bila vaa v zastavah. Dne 3. t m. ob 2 se je nadvojvoda v spremstvu izm. Succovatrja pripeljal t Cirknico, kjer gm je zbrano ljudstvo pri lepem slavoloku z gremo vitimi »živio« klici pozdravilo in s tem izrazil.' Nj. c. kr. Visokosti lojalno udanost. Nato je nadvojvoda prijaino ogovoril cirkniškega župana in pre\ g. de kana Fr. Kunsteljna, ki je navlašč na U dan sklical vao duhovščino dekanije h konterenci »•odaliuti?.« j Nadvojvoda gre v avoje stanovanje, kmalu na to pa pride sam po Cirknici, brez vsakega spremstva, in kam jo najprej krene ? - v cerkev, da se tam pokloni BTojemu Kralju! Daai mu je bil pripravljen poseben klečavnik, je kar v prvo klop pokleknil m
vspodbudno pobožno opravil svojo molitev. Potem gj je ogledal cerkev, o kateri se je prav pohvalno izrazil, posebno stari gotiški slog mu je ugajal. Ko je iz cerkve odhajal, se ni sramoval pokropiti se pri vratih z blagoslovljeno vodo in do tal prikloniti koleno pred svojim gospodom! Ljudstvo, zapeljano od brezvestnih mogotov liberalnih, od svojega prihodnjega vladarja, ki je bival v tvoji sredi, se uči, tudi po zunanje kazati svoje versko prepričanje! Ob '/, 8. uri zvečer so zvonovi slovesno zapeli, in Cir-kniea je bil v par trenutkih vsa v luči. Pred hiSo, kj.r je nadvojvoda večerjal, pa je svirala godba 27. pulka. Zjutraj je nadvojvoda odšel k divizijskim vajam ki so se vprizorile med Cirknico in Blokami. Dne 4. t. m. popoldne pa se je nadvojvoda - prestolonaslednik odpeljal proti Dunaju. Hodi pa naj koderkoli, povsod ga spremljajo naše prisrčne želje: Bog živi prestolonaslednika Frana Ferdinanda!
Gočani pred sodiščem Pred kratkim je bila v Ljubljani pred deželnim sodiščem obravnava proti vaščanom iz Goš pri Vipavi, kjer so se pred več meseci vršili neki nemiri. Tožen je bil pa tudi ta-mošnji g. kurat Jože! Ferjančič, češ, da je ljudi šuntal k sovraštvu in nemiru, in to je bilo seveda za liberalce posebno veselje; vendar se jim ni vse tako obneslo, kakor so želeli. Od 17 obtožencev jih je bilo devet popolnoma oproščenih, sedem jih je bilo deloma — ker je bilo dvignjenih proti njim več tožb — obsojenih. O. kurat J. Ferjančič, proti kateremu so bile štiri obtožbe, je bil oproščen od treh, obsojen pa v eni. Oproščen je bil od obtožbe, da je ljudi hujskal proti liberalcem, da je skozi okno zaničljivo vpil nad liberalci, in da je vplival na priče, da proti njemu ne smejo pričati. Obsojen pa je bil tega, da je po izgredih skušal vplivati na priče, da bi izpovedale, da se vse potlači, in da je vsled tega nagovarjal Alojzija Ferjančiča in druge, da bi vplivali na priče v korist obdolžencem radi izgredov; zato je bil obsojen na dva meseca ječe in povrnitev odškodnine in troškov. Na podlagi kakega pričevanja pa je bil obsojen g. kurat? Na pričevanje ene same pr iče, namreč občinskega tajnika Alojzija Ferjančiča, ki je nekoč izjavil se, da bi dal za smodnik, ako bi bilo župnika ustreliti. Ta človek se je očitno bahal — tako je izpovedala priča Regina Vrtovec pred sodiščem — s svojim brezverstvo m. Rekel je, da želi na tem svetu srečen in bogat biti, verovati ni treba na pekel, s tem le farji plašijo, da si žepe polnijo. To je njin kšeft. po smrti ni nič s človekom. Drugikrat je rekel, da bi dal za smodnik, če bi bilo treba župnika ustreliti, in če bi bili vsi taki, kakor on, bi v 10 letih v vipavski dolini ne bilo nobenega duhovnika več. Na zadnjo uro je bolniku treba t&lar dobre župe, ne pa duhovnika 11 —
Temu človeku so dali prisego. Bil je že prej dvakrat obsojen zaradi prejšnjega župnika. Žandarm Turk je izrekel o njem, da strašno veliko govori, iz malo reči napravi veliko, da mu on radi tega nič ne verjame. Vse druge priče, tudi liberalne, so potrdile da o kakem napeljevanju h krivemu pričevanju „ni bilo ne duha ne sluha.« Na to eno pričo oprto je sodišče izreklo svojo obsodbo. Zagovornika J. Vencajz in dr. Brejc sta takoj vložila na razaodbo pritožbo na višje sodišče.
Birmancev v leskovški dekanijl je bilo: 26 avgusta v Kostanjevici 367, 27. pri sv. Križu 362. 28. v Čatežu ob Savi 394, 29. v Vel. dolini 388, 30. v Krškem 299, 31. v Boštanju 272; 1. septembra v Studencu 114, 2. pri sv. Duhu 92, 3. na Bučki 119, 4. v Škocijanu 396. Vseh birmancev skupaj jc bilo 2803
Občinska volitev v Šmariji se je vršila dne 30. julija. Pritožbo proti vohtvi je vlada zavrgla in zadnjo nedeljo 1. L m. se je vršila volitev župana in svetovalcev. Županom je bil enoglasno izvoljen prejšnji župan g. Josip O g o r e 1 e c; svetovalci pa gg. Anton Kastelic s Klanca, Janez Tome iz Zaloga, Franc Potokar s Sapa, Josip perovšek iz Šmarja in Jakob Skubic z Lanišča.
Dirka z bikom. Bik in biciklist sta dne 21. avg. dirkala na Črnučah. Na Črnučah pri Dobravcu je ušel bik iz hleva in je bezljal po neki njivi. V tem trenotku se pripelje po cesti iz Ljubljane nek biciklist. Ko bik biciklista zagleda, strahovito zatuli in jo ubere za biciklistom, ta pa ves v strahu pred takim dirkačem na kolesu na vso moč beži. Razume se, da je bik prej opešal nego biciklist.
Premembe pri čč. oo. kapucinih. Iz Lipnice je prestavljen o. Angel S a 111 e r v Murau kot vika-rij; iz Gorice o. Damaacen v Mettersdorf; iz Celja pride o. Hdarij P e r p a r kot gvardian v Škofjo Loko; o K e r m a n ostane v Celju kot vikar; o. Erhard P e č a r gre v Gorico; o. Anaklet W a 11 e k pride kot vikarij iz Volšperga v Celovec, o. Alfonz V a k s e 1 j postane gvardijan v Knitten-feldu, o. Otokar C e j a n gre iz Celovca v Gorico, o. E v g e n pa v Volšperk, o. Oton Kocjan v Hartberg, o. Egidij Golob v Celje, o. Janez A ž b e v Švanberg kot gvardijan, o Efr e m pa kot gvardijan v Hartberg, o. Viljem Ebenberger je prestavljen iz Hartberga v Celovec, o. S i g m u n d iz Knittelfelda kot gvardijan vVolšberk, o. Epifan v Mettersdorf, o. Donat Zupančič pride v Krško, o. Ožbald Seme iz Mettersdorfa v Knittelfeld kot vikarij, o. G o 11 h a r d kot gvardijan v Murau, o provincijal Edvard B e r v a r postane kronista štajerske provinoije.
Ponesrečena Slovenca v Ameriki. V Ey, Mine v Severni Ameriki Bta ae pred kratkim pripetili dve nesreči. Dva naša slovenska rojaka sta se ponesrečila v tukajšnjih železnih rudokopih. Prvi je Jan. V i r a n t, doma iz fire Ig pri Ljubljani. Padel je 30 m. globoko. Drugi je pa Matija Štele, doma iz Spodnjih Jarš pri Kamniku, ki je padel 150 m. globoko. Prvi je neoženjen, slednji pa zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok.
Strašen naliv v Idriji je bil 27. avgusta in napravil več tisoč škode. Okoli 7. ure zjutraj je začelo hudo deževati in kmalu je potok Nikova začel naraščati, zamašil kanale, razlil se po ulicah in stanovanjih. Vozovi po cestah so morali na mestu ostati, konje so v naglici izpregli in odvedli, a vozove pu stili na cesti, naj se vzdrže ali naj jih voda odnese. Kar cela jezera so nastala. Voda je udrla v hiše, da je pohištvo kar plavalo in vse je bilo z blatom onečedeno. Nekater trgovce in krčmarje je prav ob čutno zadelo. Pokvarilo jim je robo, spravljeno pri tleh, marsikaj prevrglo in razmaknilo, vse pa one-čedilo. Krčmarjem je prišla voda v kleti, vzdignila težke sode, vino v njih pokvarila, da ne bo več za rabo, ali pa jih celo odnesla. Okoli tisoč kubičnih metrov drv je splavalo na Tolminsko. Na koncu pokopališča je odtrgala precej zidu, izkopala in odnesla celo nekaj — mrliških rakev (trug), ki so ležale kakih 6 let v zemlji! — Stari ljudje ne pomnijo take povodnji. Pričakujemo, da poškodovani dobe kako podporo od države.
Predor skozi Karavanke je že globok nad 70 m. Kopljejo tuji delavci in služijo po 5 K dnine 8urnega dela. Zunaj pa okoli 50 domačih delavcev pridno koplje jako prostorno stavbišče za tesarje, zidarje, dalje barake, bolnišnico itd. Dosedaj so delali v lastni režiji. Pretečeni teden pa je prevzel dela neki podjetnik in »pritisnil« na delavce prej tako, da so tje pometali orodje iu »vzdignili punt« ali štrajk. Ker pa so »štrik« malo prehudo potegnili, so jih nekaj v Kranjsko goro za nekaj dnij poslali. — Plača pa je ostala pri starem: 1 m1 zemlje za 19 kr. odkoplji in na svoje mesto izvozi, če nočeš pa pusti in pojdi. In tako pri največem naporu ne zbijejo čez 1 gld. skupaj. Pri tem ne bo nikakor smelo ostati. Je pa to Blab začetek! Enega delavca je podsulo in mu zlomilo nogo.
Predor med Podbrdom in Bohinjem. Od bohinjske strani so prišli pri vrtanju predora že 430 metrov v goro. Plasti so večinoma peščene in ka-menite, četudi ne obstajajo iz prav trdega in za zidanje sposobnega kamenja, vendar se mora rabiti za rušenje istih dinamit. Od podbrdske strani so pa prišli 240 metrov v goro. Med raznimi kame-nitimi plastmi se nahajajo tudi male neznatne pre-
mogove sledi. Od bohinjske strani izdolbejo predora povprečno 2 metra na dan. Na vsak način upajo, da bode predor v 3 letih popolnoma dokončan.
Nesreča. Z Radovice pri Metliki. Dne 31. avgusta zjutraj peljal je Marko Šovor iz Krašnjegavrha st. 15. se svojim še majhnim sinom poln voz drv. Na nekem ovinku, kjer pot visi, je šel sin pred voli, a oče je držal voz. Pri tem so se mu zaplele noge v grm, čez katerega je moral iti, tako da ni imel več moči in voz je padel nanj s tako silo, da je bil na mestu mrtev. Zdrobilo mu je prsa. Zapustil je ženo in še-stero nedoraslih otrok. Omenjeni je bil prvi krščen v tukajšni župni cerkvi 1. 1856, ker do tega časa nismo tukaj fare imeli. Šavor je bil priden, veren in delaven človek, kar je dejansko povsod kazal, posebno ob času državno-tborskih volitev, ko je še druge prigovarjal, naj volijo katol. narod, kandidata. Sv. zakramente je prejel 14 dni poprej, tako upamo, da je bil pripravljc-n. Bodimo torej vsi pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva.
Trebuh prerezal si je v saboto 7. sept. na Savi pri Jesenicah oženjeni tovarniški delavec Janez Vovk. Ko je žena odšla z doma, se je zaklenil v Bobo, vzel britev in se smrtno nevarno ranil. Dobili so ga ležečega razgaljenega na tleh v krvi. Ko se je nekoliko zavedel, je rekel: le to mi je žal, da nisem prej zaklal R . . . ega (inženirja) in potem še le sebe. Na mizi je ležal »Rodoljub«, dušna hrana samomorilčeva. Pri vsaki mogoči priliki se je norčeval iz krščanstva. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl.
Odlikovanje lavantinskega knezo-škofa. Lavan-tinski knezoškof mil. g. dr. M i h. N a p o t n i k jc imenovan od sv. očeta hišnim prelatom in asistentom papeževega prestola.
Vzgled zavednega moža Pri volitvah se zamudi čas in denar, pravijo nekateri. Za svoje prepričanje se moramo žrtvovati ob tako važnem času, pravimo mi. Lep vzgled za to: 1. 1885. umrlemu deželnemu poslancu Edelmanu so 1882. leta brzojavili, da mu umira edini sinček. A bilo je ravno takrat važno glasovanje in mož je ostal v Konstancu, da je spolnil svojo dolžnost kot volivec. Veliko vzgledov bi lahko še navedli. 1874. leta bil je v toplicah na Tirolskem nek Anglež, kjer mu je bilo zelo všeč. Kar naenkrat ga je vzela noč. Čez nekaj časa pride nazaj. Vprašan, kje je bil, resno odgovori: »V London sem šel volit« Pomudil se je nekoliko ur, in zato se je peljal 300 mij daleč.
Nevaren cerkveni ropar pred porotniki. Zadnji čas so ljubljaski porotniki imeli pred seboj posebnega tička — 40 letnega že sedamnajstkrat radi tatvin in drugih zadev kaznovanega Jož R a h n e t a, doma iz Vogelj pri Kranju. Rahne, katerega poznajo skoro
vsi zapori po Slovenskem je 26. febr. dosedel v Mariboru 6 let ječe radi tatvine ter je bil oddan od-gonskemu zaporu v Maribor, da ga spravi v prisilno delavnico. Rahne je iz odgonskega zapora ušel ter se klatil po Štajerskem, Goriškem, Koroškem in Kranjskem. V noči od 21. do 23. sušča je ulomil v župno cerkev v L e š a h ter ukral iz cerkvene pu-šioe okolu 5 K, v noči od 25. do 26. eušca je ulomil v župno cerkev v bohinjski Srednji vasi in ukral iz nabiralnika okolu 50 K, dalje je ulomil v cerkev v C r n i in ukral 60 K. S tako nabranim „drobižem« se je preživljal, orožnikom je pa naznanjal napačna imena. Pred porotniki je Rahne pravil, da si je živež, ko je iz Maribora ušel, pre-skrbel do Trzina z beračenjem, v Trzinu je pa vzdignil poleg hiše, v kateri je zloglasni član tatinske družbe Ape svoj čas stanoval in ki je potem v mariborskih zaporih umrl — okolu 50 gld. Ape mu je pred smrtjo v Mariboru povedal, kje ima skrit denar. Ta njegov zagovor je pa silno šepav, ker je v preiskavi trdil, da so bile v zakladu »krone in tolarji." Ape pa je bil že I. 1892 zaprt, kronioe so pa izšle še-le 1893. I. Tudi je Rihne hotel porotnikom nat-vesti, da je v preiskavi govoril o kronicab, „ker se sedaj v kronicah računa«, pa porotniki mu niso verjeli. Rahnetu na sled je prišel orožnik P a v š e k, ki je spoznal ulom z dletom za delo Rahnetovo, katerega je že pred sedmimi leti radi aličnega hudodelstva prijel. Ker so porotniki vprašanja o krivdi tega nevarnega tatu soglasno potrdili, je bil Jožef Rahne obsojen na 8 let ječe, poostrene s temnico veakega leta dne 22. sušca in liabne mora povrniti škodo cerkvi v Lešah in cerkvi v Črni.
Ponesrečil «e je na BegunjSici pri spravljanju sena posestnik Janez Resman iz Begunj na Gorenjskem ter v malo trenutkih izdahnil dnšo. Ponesrečeni, ki je bil bratranec presvetlega knezoškofa ljubljanskega, zapušča vdovo z devetimi otroci.
Iz Mekinj. Na praznik Marijinega imena (15. tega meseca) ie je vršilo v našej župni cerkvi slovesno blagoslovljenje novega tabernakla, in prenovljenega veL altarja pri veliki sv. maši ob 9. uri. Nekaj dni prej sta prišla dva gg. misijonarja-lazarista, ki sta v tridnevnici pripravila faranenata izredni dogodek.
Strela je udarila dne 29. avgusta po noči ob dveh v gospodarsko poslopje posestnika Karola Požeka v Gorenji Lokvici pri Metliki. Pogorela so mu vsa gospodarska poslopja in hiša. Ker je divjal silni vihar, ni bilo ničesar moči rešiti. Sploh treska te dneve prav silno v metliškem okraju in imajo tudi velike nalive.
Občinske volitve v Cerkljah na Gorenjskem. — Poroča se nam: Več tednov so se trudili g. Hribar
in njegovi prijatelji, da bi dobili občinski zastop v svoje roke. Sprva so tajno, zadnji čas pa tudi javno agitirali z raznimi sredstvi. Izid občinskih volitev 22. in 23. avgusta pa je bil, da je »preperela slama« pogorela. Pri tej priliki še pripomnimo, da morajo gospodje orožniki po svojih navodilih biti nepristranski, ker občinske in druge volitve zavedni možje opravijo brez orožnikov.
Kontrolni shodi za domobrance se bodo vršili za žužemberški sod ni okraj 11. oktobra, za trebanjski 12. in za mokronoški 14. oktobra.
0 elektriški železnici v Ljubljani. Elektriška že-ltznica v Ljubljani se je pred kratkim otvorila in izročila prometu. Stroški za gradnjo elektriške železnice znašajo nad 1.200.000 kron. Dolžina obeh dosedanjih prog znaša 5300 metrov. Projektovano je, da se s časom, kadar se pokaže potreba, zgrade še proge: Dunajska cesta-Šiška, Bavarski dvor pokopališče, Marije Terezije cesta, Blerweisova cesta tobačna tovarna, Sv. Jakoba trg, Sv. Jakoba most-Cojzova eesta-Emonska cesta-Rimska cesta-Bleiweisova cesta, Ambrožev trg mestna klavnica. Elektriški tok pri železnici ne presega 550 voltov. V slučaju kakega požara se bo elektriški tok zaprl, da ne bo oviral gasilcev, pri delu. V promet stopi za sedaj 14 voz, ki so narejeni v Gradcu in velja jeden voz 17 000 K. Hitrost elektriške železnice znaša 5 do 15 kilometrov v uri. Promet z elektriško železnico bo od 1. maja do dno 30. septembra od 6 ure zjutraj do 10. ure zvečer, v ostalih mesecih pa od */« 7. ure zjutraj do v, 10 ure zvečer. Od 8. ure zjutraj do 8 ure zvečer bode na postaje prihajal elektriški voz vsakih 7*5 min., v ostalih urah pa sme presledek trajati 15 minut. Podjetje namerava s časom tudi k nočnim vlakom pošiljati vozove na kolodvor. Proga je razdeljena v štiri pasove, in sicer sega pas I. od južnega kolodvora do poštnega poslopja, pas II. od poštnega poslopja do Ambroževega trga, oziroma do postaje, ki je najbližja Sv. Jakoba trgu, pas III. od tu do mostu pri Gruberjevem kanalu, oziroma od Ambroževega trga do garnizijske bolnice, pas IV. od Gruberjevega kanala do dolenjskega kolodvora. Istotako se smatra proga od sv. Jakoba trga do Ambroževega trga kot jeden pas. Vožne cene so: za jeden pas 10 h, za dva pasova 15 h, za tri pasove 20 h, in za štiri pasove 25 h. Otroci pod 13 m visokosti plačajo polovico. Odrasli, ako male otroke drže v naročju, ne plačajo za otroke nič. Podjetje bode izdalo letne, mesečne, sesijske, dijaške in delavske vozne listke. Kje bodo posamezne postaje, smo že poročali. Od zgoraj omenjenih postranskih prog se po pogodbi z mestom mora jedna takoj zgraditi, kadar sedaj zgrajene glavne proge dado 5 % dobiček. Kadar da potem novo otvorjena proga skupaj s prej-
Snjimi b% dobiček, otvori se zopet nova proga itd. Pogodba z mestno občino je veljavna za 50 let. Cez 50 let mora podjetje oddati železnico brezplačno mestu, mesto pa ima pravioo že po 25 letih odkupiti vse podjetje, mora pa eno leto naprej to naznaniti podjetniku. Prometnim voditeljem je imenovan inženir pospod Schvvingenschuss. Pri železnici je uslužbenih 60 mož.
Potopljeni jezerski zvon. Dnč 20. sept. popoldan sta se iz Puljs pripeljala na Bled dva mornarja, da iščeta utopljeni jezerski zvon. Pripeljala sta s seboj razno potrebno pripravo za potapljanje. Drugi dan dopoludne ob 10. uri sta se spustila pod vodo. Vse polno je bilo gledavcev ob jezerskem obrežji, in kar premore Bled ladij, vse so se zibale po jezeru ob veliki cerkveni ladiji, s katere sta se spuščala potapljavca pod vodo. Preiskovala sta dno jezersko, povsodi Bta našla le mehka ilovnata tla, ter nad meter mehkega blata. Na zvon ali na kako trdo stvar nista naletela, ker se tekom več let vsaka stvar popolnoma zablati. Ob otoku rastejo na jezerskem dnu velikanske trave, z velikim mahovjem prevlečene, da je prav težko po dnu hoditi. Tudi ves popoldan sta se spuščala v jezero, a zastonj sta iskala zvon.
Velik ogenj v ljubljanski okolici. V Spodnji Zadobrovi, župnije Devica Marija Polje, je nastal dne 30. pretočenega meseca popoldne ogenj. Uničil je trem gospodarjem, po domače Poznetu, Boštečniku m Mačku vsa poslopja. Zgorelo je vse, golo zidovje je ostalo. Ker ni bilo ljudi pri domu, je zgorelo po večini tudi vse poljsko orodje, vozovi, drevesa itd. Živino so rešili, zgoreli so le štirje prešiči. Uničena je tudi vsa krma. katero so imeli doma. In to je najbolj občutljivo, ker so že vso mrvo spravili, in sedaj živini nimajo kaj dati. Zgorelo je tudi nekoliko obleke. — Pač hud udarec za reveža — kmeta!
—	Zavarovani so bili nesrečneži za nekoliko, toda škoda je neprimerno večja. Upati je torej, da bodo dotične zavarovalnice kulantno izvršile svojo dolž nost
—	Sumi se, da so zažgali otroci, gotovega ni.
Prisrčno zahvalo izreka uredništvo »Domoljuba« vsem tistim naročnikom, bravcem in prijateljem našega lista, ki so kakorkoli delovali za izvolitev naših kandidatov, zlasti s tem, da so pridno razširjali »Domoljub« med narodom. Kakor zadnjič pri drža-vnozborskih volitvah se je zopet sedaj pokazalo, d a je bilo največ glasov za naše kandidate odanih tam, kjer je najbolj razširjen »Domoljub « Zato, prijatelji »Domoljuba«, vam zopet kličemo: ne odnehajte prej, dokler nima vsaka poštena slovenska hiša »Domoljuba« pod svojo streho! Potem se nam ne bo treba bati nobenih volitev večl
Zadnja in današnja številka »Domoljuba« sta
izšli brez ovitka, ker je bilo vsled volitev treba hiteti z izdajo. Prihodnja izide zopet po starem redu.
Otman Murnik Umrl je dne 8. t. m. ob tri četrt na 12. uro po noči po daljši bolezni preč. gospod opat v Št. Lambertu na Gor. Štajerskem,
0	t mar Murni k. Pokojnik je bil rojen 26. avgusta leta 1835 v Škofji Loki, 21. oktobra 1858 je bil posvečen v duhovnika in 5. julija 1888 izvoljen za opata.
Z Janč se nam piše: Dne 9. avgusta t 1, je pogorelo tukajšnje cerkveniško gospodarsko poslopje. Skoda je bila cenjena na 2000 kron. Zavarovano je bilo pri »Vzajemni zavarovalnici« proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani«, katera je vso zavarovalnino takoj izplačala. Tukajšnje cerkveno predstojništvo izreka tem potom srčno zahvalo za tako hitro pripomoč in radi tega tudi vsem prav toplo priporoča imenovano zavarovalnico. — Cerkveno predstojništvo na Jančem.
Ogenj v Kropi. Dne 10. t. m. zjutraj okoli 5. ure je pričelo goreti v gospodarskem poslopju gospoda Trohe na trgu. Ogenj se je širil tako hitro, da ga je bilo moči Še le pri Šolskem poslopju ustaviti. Pogorele so tri hiše in gospodarsko poslopje gospoda Trohe, kjer je bilo pet prašičev, eno tele in eno jagnje. Jedno hišo poleg šole so gasilci razrušili. Strah je bil nepopisen, škoda zopet velika.
Iz Žirov se nam poroča: 28. t. m. je bilo v Žireh pravo jezero. Deževalo je več ur in voda je prepra-vila vso ravan ter ubogim posestnikom uničila vso drugo košnjo. Voda je nastopila za poludrugi meter na visoko ter nanesla prsti in peska na travnike. Gotovo je do 1000 centov mrve uničene. Kdor vidi to opustošenje, mora se mu smiliti ubogi kmet. Ob tej driliki zopet opozarjamo vlado in dež. odbor, naj za božjo voljo že prično z uravnavo žirovskih hudournikov.
Glasba. »V e n č e k Mariji.« Napevi za Marijino družbo. Zložil P. Angelik Hribar O. M. je ravnokar izšel II, zvezek. Partitura velja 1 K. 20 vin., vsak glas 30 vin. po pošti 10 vin. več. Dobijo se v ljubljanskem frančiškanskem samostanu pri vratarju: Fr. Petru Rešeta. Z dovoljenjem knezoškofijstva ljubljanskega in redovnega predstojništva. (Tekst za na-peve »Venček Mariji« odobrujem in potrjujem, želeč, da se širi in na čast Device Marije radostno prepeva. Dr. Anton Bonavectura, knezoškcf.) Vsebina: Druž benih je več: 2 za dekleta 1 za mladenče, 1 za žene, in 1 za može, ob sprejemanju v Marijino družbo (med polaganjem svetinj.) 12 o Materi Božji, 1 o sv. Alojziju, 4 pred Jezusom v zakramentu ljubezni,
1	odpev pri litanijah, vseh skupaj je toraj 24 na-pevov.
Iz našega kota. Dragi »Domoljub!« Prosim tudi jaz malo prostora, v Tvojem cenjenem liBtu. Že dolgo časa čujemo mile pozdrave na Marijino družbo od vrlih naprednjakov. Gotovo tudi oni želijo biti sprejeti v našo družbo, ali do sedaj se jim še ni posrečilo. Ker pa tako zvesto trkajo na naša vrata, smilijo se nam že v srce. Sklenili smo mi člani Marjine družbe, da ako greste Vi sedaj o sv. letu k dolgi spovedi, pa pri tej priliki lahko marsikateri svojo zamujeno velikonočno opravi. Pod temi pogoji, ako jih natančno izpolnite, zamorete postati udje naše častne družbe. Ali še nekaj Vas prosimo. Prinesite s seboj tudi tiBte kranceljne, ako ste jih že našli v škofovi baraki v Šentvidu. Za plačilo se Vam podelijo srebrne kolajne z višnjevim trakom brezplačno.	Marijina hči.
Krščanska vzgoja.
III Tretja boija zapoved.
Gospodov dan! o veličastni dan ! Nihče nima večje pravice se te srčno veseliti, kakor krščanski vzgojitelj. Oj, koliko si že dobrega storil človeštvu, kar obstojiš, o blaženi dan Gospodov! Ob stvarjenju si bil že določen; v vsej stari zavezi si blagodejno vodil izraelsko ljudstvo; in kolika dobrota si v novi zavezi vsem katoliškim narodom !
Da, dan Gospodov bi se po pravici smel imenovati šola narodov; osobito se v novi zavezi Bme to v polni pravici reči o nedeljah in praznikih, ko se katoliško ljudstvo najveseleje udeležuje najsvetejše daritve in hvaležno posluša nauke Kristusove. Kolika moralna moč da so prazniki, to bi še le takrat prav prav spoznali, ko bi jih ne imeli. Pred dobro sto leti so na Francoskem poskusili prav na debelo. Vse nedelje in praznike so odpravili in jih nadomestili z »narodnimi prazniki«. Pa kaj je bila posledica? Kaj so delali ljudje? Kaj me vprašujete, saj to niso bili več ljudje, hujši so bili nego zverina v gozdu. Bila sta samo dva tabora: na eni strani so vohunili, tožili, obsojali in morili, po drugi strani pa so trepetali in se skrivali, kakor so znali. Še le potlej, ko se je smel zopet praznovati Gospodov dan, so začeli zopet prosto dihati, kar je še ostalo pametnih; še le zdaj se je začelo spet človeško, pošteno življenje.
Sv. cerkev se zlaBti zato imenuje naša predobra mati, ker je najboljša vzgojiteljica. Vsa njena skrb se obrača na to, da bi bili njeni otroci srečni že na zemlji, pred vsem pa seveda, da bi jih privedla do večno-rajske sreče v nebesih. V dosego tega pre-vzvišenega namena ima na razpolago mnogovrstnih pomočkov, ki jih na kratko lahko razdelimo v dve •vrsti: nauke in nebeško pomoč ali milost božjo.
Nobena vzgoja pa se ne da v enem dnevu izvršiti; tem manj vzgoja, ki jo oskrbljuje sv. cerkev. Sv. cerhev vzgaja slehernega Človeka ves čas njegovega življenja; še na smrtni poetelii, predno izdihne svojo dušo, uči ga. kako naj bode potrpežljiv, kako naj si v prid obrne še poslednje trenutke svojega življenja, ob enem deleč mu božjo pomoč v sv. zakramentih, odpustkih itd. In kako modro si zna razdeliti to svojo veličastno nalogo! Vsako leto si razdeli v tri večje oddelke, takozvane »dobe« cerkvenega leta: božično dobo, velikonočno in bin-koštno dobo. Mtsd te dobe lepo uvrsti skrivnosti Kristusovega odrešenja, ob nedeljah in Gospodovih praznikih, godove Marijine, svetnikov in angelov božjih. In na podlagi nedelj, Gospodovih, Marijinih in svetniških praznikov deli svoje nauke in opomine ter vabi vernike k sprejemanju milosti božjih pri daritvi sv. maše. v sv. zakramentih in drugih cerkvenih opravilih. In v tem obziru je sveta cerkev nenadomestljiva vzgojiteljica narodov. Srečni so posamezniki, kateri poslušajo njen materin glas in se ravnajo po njenih navodilih; srečne družine in srečni narodi, kateri po njenih željah, v njenem duhu preživijo sleherno cerkveno leto! Skušnja kaže, da poštenost in blagovitost ljudstva sleherne dežele se ravna po tem, kako praznujejo Gospodove dneve in kako se vdeležujejo cerkvenih slovesnosti in njenih svetih opravil.
Pa ni mi tukaj naloga dokazovati, kako blažilno vpliva sv. cerkev po svojih praznikih na ljudstvo sploh, marveč povdarjati hočem le to, kako naj stariši in vzgojitelji izkoriščajo to premodro vravnavo sv. cerkve.
1. Že to, da sv. cerkev ob nedeljah in praznikih ukazuje počitek, je neizmerno velikega pomena za vzgojo otrok. Med tednom, ob delavnikih, ne utegnejo se premnogi toliko pečati z otroki. Oče je zarad svojih opravil večinoma odsoten; toraj vse breme vzgojstva sloni na materinih ramah. A tudi ta je ob delavnikih toliko obložena z različnimi opravki, da se ob najboljši volji ne more z otroki ukvarjati.
Vse drugače je pa to ob nedeljah in praznikih; tu imata oba, oče in mati, dovolj časa in prilike z otroki se pečati. Zdaj, ko jima ni skrbeti za časni in telesni kruh, naj tembolj skrbita za večno in dušno hrano svojih otrok. To nalogo je zdaj tem lažje spolniti, ker znajo že večinoma po vseh hišah brati in ker je sedaj že mnogo primernih knjig na razpolago.
Zato je torej obžalovati, da mnogi stariši si nočejo v prid obrniti te prelepe prilike, da se počitek Gospodovih dni ne obrača v blaženje in bolj-šanje mladine, marveč ravno narobe v razdivjanje
in pohujšanje. Nekaterim se ne ljubi in zarad lenobe opuščajo prelepo priliko, ker krščanska vzgoja ni vselej lahka in prijetna reč, marveč zahteva mnogo truda in potrpežljivosti. Drugi le celo radi vidijo, da se jim izpred oči umaknejo otroci, ter se jim ni treba jeziti zarad njihovih napak in razposajenosti. Ravnajo tako, kakor človek, kateremu se je razbila dragocena posoda: pobere črepinje in j h proč po-meče, da ga ne spominjajo dragocene zgube in ga ne žalijo dalje. Tretji eelo sami pohujšujejo in zapeljujejo otrOke ob tak h svetih dneh, ker jih odvračajo od službe božje, vabijo jih k veselicam, ki so mladim ljudem nevarne, večkrat naravnost pogubne. Sploh dovoljujejo stariši le preradi sinovom preveliko proBtost, hčeram pa nepotrebno nečimer-nost in prevzetno izkazovanje. In tako se premnogo-krat sveti dnevi obračajo mesto v srečo in blsgor, v nesrečo in pogubo neizkušeni mladini.
Drobtine.
Rusija gori. Iz Rusije vedno več vesti prihaja o groznih požarih v mestih in vaseh. Škoda je velikanska. V okolici Pttrograda gore velikanska skladišča šote, vneli so se tudi gozdi, ki gore z velikanskim plamenom. Ozračje je napolnjeno s tolikim dimom, da se skoro dihati ne more. Iste vesti prihajajo iz Rjuzana, Kostroma, A!atyrja, Karkova in vse okolice Volge. Ob Volgi se ne more vršiti reden promet z ladjami, ker je ondi vsled ob bregu gorečih gozdov tak dim, da se ni mogoče na vodi spoznati. V Varšavi je pogorela vojašnica, v Kar kovu pa velika tvornica velikega industrijca Alekse-jeva, kateremu je požar uničil blaga za cskoro tri milijone rubljev.
Poiigafci uničili mesto. Kakor poročajo ruski listi, je tolpa požigalcev se zarotila, da uniči rusko mesto Pencs. Tolpa je pričela dosledno izvajati svoj namen. Prvi ogenj se je v mestu pojavil 10 avg. Zgorelo je 25 hiš. Dan 'potem požaru je izbruhnil velikanski ogenj, ki je uničil tri dele mesta z 200 hišami. Po tem ognju so se ponavljali skoro vsak dan manjši požari. Pretekli teden je bil v mestu najstrašnejši poiar. Zgorelo je okolu 600 hiš! Ljudje so tako zbegani, da so ie par oseb, katere so sumili kot požigalce, pobili na cesti. Poiigalci pred ognjem raztrosijo listke, na katerih naznanijo, kje in kdaj bode gorelo. Ura in prostor požara se vedno strinjata z naznanili na listkih. Nekaj požigalcev je policija dobila v pest, in ti izjavljajo, da šteje tolpa požigalcev okolu 70 členov, ki so se zavezali, da drug druzega ne izdado. Prebivalstvo zapušča mesto.
Častni dežnik. Nemškemu častniku Barlachu se je nedavno na Kitajskem posrečilo, da je rešil ne-
kega Kitajca iz vode. Za taka dela imajo Kitajci posebno odlikovanje, katerega podeljuje občina V slovesni seji je bil stotniku Barlachu izročen — častni dežnik iz najfinejše svile.
48. glavno zborovanje katolikov v Nemčiji se bo pričelo letos 26. septembra v Osnabidcku. Shcd bo otvoril velikansk slavnostni sprevod delavskih društev in katoliških rokodelskih družb.
Konji in influenca. V New Yorku je po poročilu živinozdravnikov obolelo na influenci aH hripi samo v mestu do 15 000 konj. Kakih 5000 od teh se zdravi pod nadzorstvom živinozdravnikov, ostali pa so prrpuščeni lastni usodi. Kakih 2000 je tako opasno obolelo, da ni prav nič upanja na okrevanje. Bolezen je nastala, kakor trdijo živinozdravniki, vsled prenaglega premenjevanja vremena.
Grozen prizor v vojašnici Iz Budjevic se poroča, da je ondi po noči infanterist Zahan v vojašnici vstal v spalnici iz postelje, vzel svojo puško in pomeril na posteljo, kjer je spal četovodja. Prvi strel je zadel četovodjo v uho. Četovodja je planil s postelje, skril se pod posteljo in klical na pomoč. Zahan je še štirikrat ustrelil na posteljo ter se je končno pustil mirno odpeljati v zapor, ne da bi hotel povedati zakaj je hotel umoriti četovodjo.
Železna peč — samomorilka Delavec Bellot v Parizu je stanoval pri neki vdovi, ki njegove pijanosti ni mogla prenašati. Vdova je sklenila, da sc Bellcta na vsak način iznebi. Ko je Bellot zopet prišel pijan domov in zaspal, je vzela vdova vrv in spustila vrv preko odprtine nad Bellotovo posteljo na Bellota ter mu vrv zavezala okolu vratu. Potem je vdova zopet šla k odprtini, ter pričela vleči za vrv, meneč, da bo s tem Bellota obesila in da se Bellot v pijanosti ne bo nič zavedel. Bellot pa se je zbudil, oprostil se vrvi in namenu sebe privezal na vrv — železno peč. Vdova je vlekla vrv in ko je mislila, da Bellot že dosti visoko in dovolj dolgo visi, pritrdila je vrv ter je pričela vpiti, da se je Bellot obesil. Sosedje so prihiteli, a kako so skupno z vdovo debelo gledali ko ni bil obešen Bellot, ampak železna peč. Bellot je vdovo za to prijaznost neusmiljeno pretepel.
Ljudoircl v nemških kolonijah. Z Bismarkovega otočja prihajajo strašna poročila, kako ravnajo ondi domačini s tujci, ki so imeli nesrečo, da so prišli divjakom v roke. Lovijo jih, kjer jih le morejo. V nekaterih krajih rabijo celo posebno orožje za človeški lov, namreč na nekaki pušici pritrjeno vrvico, katero vržejo bežoči žrtvi okolu vratu, na kar jo z lahka potolčejo. Domačine jed6 le tedaj, če so nepoboljšljivi malopridneži, in v tem slučaju ga umorč po grozovitih mukah, pri katerih skušajo okus njegovega mesa izboljšati. Ženske pridejo redkokdaj na vrsto, ker se jim zdi njihovo meso preslano. —
Vsak glavar ima dva stalna »ministra«, enega, ki govori, druzega pa, da opravlja mesarska dela. Na nekaterih krajih imajo to opravilo tudi ienske. Med tem, ko žene zavijajo kosove mesa v posebne drevesne liste, se pripravljajo možje s petjem in plesom na veselo slavnost. Najbolj obrajtajo stegno, misleč, da jim to podeli posebno moč, glave pa ne marajo.
V Desklah na Primorskem so starešine sklenili globo več kron na vsacega, ki se bodo ob nedeljah in praznikih med službo božjo zunaj cerkve mudil. Lepo to od starašinov.
Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" izide dni 3. oktobra 1901 zvečer.
Razglas.
Firm. 204 Zadr. L 107/9.
Objavlja se, da se je izvršil v tusodnem zadružnem registru pri tvrdki:	414 i
»Delavsko konsumno društvo v Zašlu,
vpisana zadruga i omejenim poroštvom"
vpis dejstva, da sc je na občnem zboru z dnč 21. julija l'J01 sklenila razdružba in likvidacija zadruge in da je bil likvidatorjem voljen g. dr. Ivan Šušteršič, odvetnik v Ljubljani, kateri se bode podpisaval pod zadružno tvrdko, glascčo se: .Delavsko konsumno društvo v Kašlu, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v likvidaciji".
Objcdnem se poživljajo vsi upniki zadruge, da oglasijo pri zadrugi oziroma likvidatorju svoje tirjatve.
C. kr deželna kot trgovinska sodnija v Ljubljani
odd. III., dnč 7. septembra 1901.
Pritlična hiša
Js naprodaj v Ljubljani, Trnovo. Obsega štiri sobe, drvarnice in zraven vrt. Več povč Avgust R e p i č,
Trnovo, Kolczijske ulicc, 16.
409 (1-1)
Na prodaj je
od Malega Šmarna naprej 100 glav dobrih ovac, lepo pitanih, najsibode za rejo ali za mesarja. Cena se zvč pri prodajalcu Jotsfa Gaook vas Gornja Košana štev. 21 Zadnja pošta Dolnja Košana (Notranjsko). 398 2—2
Šolarje sprejme v stanovanje in = hrano =
Leopold Zori, Kamnik.
Plača po dogovoru. 411 1
Prave 374 7-6
kranjske klobase
velike po 18 kr. ena, iunk* s kožo ali brez kože po 90 kr. kilo, prellčje glave brez kosti po 40 kr. klg, slanina in suho meso po 70 kr. klg., salame po 80 kr. klg. Vse to pošilja proti povzetju
Janko Ev. Sire V Kranju.
Koverte s firmo
vlzitnice in trgovske račune
priporoča
Katol tiskarna
KmetiškaposojilsicaLjuliljanske okolice
registrovana zadruga t neomejeno zaveso,
v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I
obrestuje hranilne vloge po 41/* °/o brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike 264 (12-8)	plačuje.
Uradne ure račun nedelj in praznikov vsak dan od 8—12. ure dopoldne.
Poitn. hran. urada štev. 828.406. — Telefon itev. 5.
6
Trgovina z železnino
o
Andr. Drukoviča naslednik
***** VAL. GOLOB
Mestni trg 10 LJubljana Mestni trg 10 priporoča poljedelske Stroje, 305 (20-11)
mlafilnlce in slarooreznice,
najboljše tovarne, močne pluje, reman in porf* < | land cement, Itorle in sfreinl klel, nepre- < močljlve plahte za vozove, peči, štedilnike nove vrste, tehtnice, utele, mesoreznice, Jumnate cevi, pipe, ventile in drugo opravo za gostilni-
čarje', velika zaloga kuhinjske POSOde, VSlkO vrstne električne varjene verige, vsakovrstno orodje in sploh vse v to stroko spadajoče predmete po ugodnih cenah. — Velika izbera pristno pozlačenih nagrobnih Krllev.
Cenik! krliev na zahtevanje brezplačno!
388
3-4
y krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje Fani Komar, oblast, konc. učni zavod v Ljubljani, Sv. Petra cesta 26. == Modni salon.	..
Sprsjsmajo is gospodična tudi na hrano is stasovasjo.
Priporočam se	384 6-«
visokočastiti duhovščini
za slikanje cerkev, kapel, znamenj ali s6b.
Alhprt E-obida 8,,k,,r T 1['J,,1>,J■,,,• KoJ6Be
AlDttfli IVUUlUcl, altce jteT> 5# ...................M.
Hiša na prodaj
na Bnkovniku, Vi ure od Kamnika. — Ima štiri sobe in okolo 500 sežnjev vrta. Cena po dogovoru.
Jan. Verhovnik Bakovnik št. 1, pošta Kamnik.
408 2-2
9
Proti malokrvnosti.
Železnato vino
lekarnarja O. Pioooli
v Ljubljani
dvornega založnika N]. Svetosti papeža
m uooiQQkratYeč železa
kakor druga po reklami nezaslužDO sloveča china-železnata vina, katera testo nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceDO namizno viao.	11—13 Vslod lega največje jamstvo za izdatnost tepa vma pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se poseb .o pri bledih, slabotnih m bolehavih otrocih. II. 590 50-50 Dobwa se v steklenicah po pol litra
20 do 30 zidarjev
se še sprejme takoj pri stavbi škofijskih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano.
Delo je zagotovljeno do najpoznejie Jeseni.	412 x
TvrdkaR. MIKLAUC
v Ljubljani, Spitalske ulice št. 5
naznani, da je že popolnoma založena z
jesenskim in zimskim n
blagom.
Posebno omeni o svoji jako veliki snknenl zalogi za moike, kakor kamgarn, itof, ie vljot, gorenjsko sukno i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod.
Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah od 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe par bete, kambrlke, kotenlne, ovilh za postelje, kooe, odeje Lt d.
V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni postrežbi.	Spoštovanjem
R. flliklauc.
410 4-1
Doktorja pl. Trnko'czyja
ie mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja 267 (12 y;
lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom.
Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okru vajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bol nika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražu-joče kave in ruskega čaja Dr pl. Trnkdei)J*v
»> !*«•«» wlw«tM.l	pripo-
————————————roča
kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček ('/, kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Dr. pl. Trakdezjja odi d' ■■ «*■ kapljice. Izborno sredstvo ----za želodec. Deluje pomirju-
.V>"MWV. ..blUjb pUUIIIJU
joče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti ie lodec in pospešuje prebavo. Stekl. 40 h, pol tucata K |£H	odvajalne, ielodeo 61
~ 1	itllne. Odvajajo blato brez
vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kri iglicah. Ubranjujoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h. šest škatlic 2 K 10 h. — Pooukrene kroglice. Škatla 80 h tri škatle 2 K.
'rum M » pljučni in kailjev sok ali zelliftnl alrnp. prirejen z lahko raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja siiz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h pol tucata 5 K.
•gnil
ali udov ovet (Olohtgelit)
kot boli
priporočljiv je
ute
Sijoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, k«'t novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h.
ve

■■ r M*
Od^Nm, preskusen, 1
—sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, Vantrena	bradavicam, rojenici, žuljem in
ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h.
Ker Je redna skrb p. n. ekonomov, polJedelceT. živinorejcev Itd.obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke f Ivine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnk6osyJa rtdline pripravke za iivlno Doktorja pl. Trnkdezjja * i A ■■ m w |
redllnl praiek za notranjo rabo ?n kravah, volih in konjih. Že
Jlizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K.
Varstvena mamka.
B ■ redllnl in krmilni prašek. Var-stveno in dietetično sredstvo za srasiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. favojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K
= f£l0r' Ak° S>" id0	• " kom naitetlh »red- S
— *v ta mn tndl pouniiii komad p o š 1J e = ==^= po poitnaa povzetji. —	—
Izdajatelj: dr. Evgen Lampc
Odgovora! uradnik: Ivan Rakovec.
Tlaka .Katoliška Tlakama'.