Poštnina plačana pripasti 2256 Juršinci Leto XI, številka 1 6. april/mali traven 2007 Voščimo vam vesele velikonočne praznike. Naj vam vstali Kristus utrdi vero, obudi upanje in razžari ljubezen! Dovolite, da to veselje ob vas začutijo tudi bolni, trpeči in osamljeni. Spoštovane občanke, občani! Čas pomladi in praznikov je obdobje pričakovanj in ciljev, ki jih vsak želi za sebe in svoje najdražje. Tem pričakovanjem in željam se pridružujem tudi v osebnem imenu, saj vsem občankam in občanom v prihajajočem obdobju želim zdravja, osebnega zadovoljstva in notranjega miru. Tako kot do sedaj, Vam tudi v prihodnosti obljubljam, da bom s svojim delom in prizadevanjem poskušal na vseh nivojih delovanja sistema lokalne samouprave uresničevati tiste cilje, ki so nam vsem skupni. Gre za cilje, ki bodo pomenili izboljšanje kvalitete življenja, lepšo podobo na področju zaposlovanja naših občank in občanov. Še naprej bom skrbel za uravnoteženo social no-varstveno politiko ogroženih prebivalcev naše občine. Občanki in občani! Verjamem, da na območju celotne Občine Juršinci obstajajo težave, vprašanja, ki zahtevajo vso pozornost pri odločanju za nadaljnji razvoj občine. Z Občinskim svetom in Občinsko upravo se zavedamo, da so težave na cestni in komunalni infrastrukturi v občini še zmeraj osnovna in najpomembnejša tematika pri iskanju finančnih virov in samem odločanju o obnovi ter sanaciji le teh. Ta tematika bo v tekočem mandatu eno od osnovnih prioritet delovanja občine. Iti pa vas rad spomnil, da je tovrstna prioriteta le ena od mnogih načrtov in ciljev, ki jih občina mora uresničevati. V prihodnje bomo aktivni na področju družbenih dejavnosti, saj menimo, da je družbeno-kulturno in športno življenje ena od oblik druženja, ki pomenijo dodatno kakovost življenja naših prebivalcev. Veliko energije, volje, znanja in poguma bo usmerjeno v obnovo glavne ceste skozi Jur-šince, ki je z dogovorom o izgradnji krožišča pridobila dodatno vrednost k popolni podobi ureditve prometa skozi Juršince. Ob tem ne odstopamo od ideje izgradnje obrtne cone v Juršincih, ki bo podlaga možnosti razvoja podjetništva v občini. Tudi izgradnja Doma za starejše v Juršincih bi za naše prebivalce pomenila izboljšanje zaposlitvene strukture, saj ocenjujemo, da bi v primeru pozitivne realizacije projekta lahko dobilo zaposlitev tudi več kot 50 iskalcev zaposlitev. Osnovni imenovalec navedenih aktivnostih in še vseh ostalih razvojnih dejavnosti pa je v ideji, da bi se Občina Juršinci po razvoju približala občinam Podravja in regije ter bi se s tem zmanjšale raz- Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Damjan Šimenko, Dragica Toš Majcen, Nataša Žajdela, Miroslav Moleh, Alojz Kaučič in Ana Marija Pučko. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Juršinci brezplačno. Objavljene fotografije so last arhiva Občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.: (02) 758-21-41. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. Lektorica: Ksenja Žmauc Odgovorni urednik: Damjan Šimenko Oblikovanje in tehnično urejenje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. like, hkrati pa želimo, da se izboljša kakovost življenja v občini. Takšna pot razvoja bo pritegnila ne samo morebitne vlagatelje in poslovne partnerje, ampak tudi populacijo prebivalstva v ožji in širši okolici, ki si želi mirno in urejeno bivanje, kot ga ponuja občina Juršinci. Juršinci niso samo občina, Juršinci smo ljudje: posamezniki, prebivalci vseh trinajstih vasi, vsaka s svojimi potrebami, željami in raznolikostmi. Vsaka vas je za sebe drugačna in specifična. Kot občan Občine Juršinci, živeč v Juršincih, se zmeraj počutim kot občan vseh trinajstih vasi. Ker vem in verjamem, da je raznolikost in specifičnost posamezne vasi osnova za celostno podobo občine, kjer sta kvaliteta in celovitost razvoja prioriteta delovanja občine danes in jutri. Ob koncu Vam še enkrat želim vse najlepše ob velikonočnem času. Preživite ga radostno v družbi svojih bližnjih! Juršinci, 28. 03. 2007 Vaš župan, Alojz Kaučič Krožišče v Juršincih 22. 03. 2006 so v Juršince povabili direktorja Direkcije za ceste RS Vilija Žavrlana in Borisa Fakina, direktorja Cestnega podjetja Ptuj Ferdinanda Weingerla in Marijana Pucka, Milana Pavlica; na sestanku pa je bil prisoten tudi Branko Marinič. Županu Alojzu Kaučiču se je uspelo dogovoriti, da bosta Direkcija za ceste in Občina Juršinci krožišče zgradili še letos. Pri tem je pomembno, da je ob pozitivni identifikaciji projekta županu uspelo pridobiti tudi obljubo odgovornih na Direkciji za ceste RS, da bodo še v tem mesecu začeli z izvedo vseh faz postopkov, ki so potrebne za realizacijo projekta. Tako bodo postopki od ureditve projektne dokumentacije - to je sklenitev sporazuma med občino in direkcijo ter podpis pogodbe z izvajalci del - do svečanega odprtja krožišča tekli v dinamiki, ki bo omogočala svečano odprtje že do konca oktobra letošnjega leta. To bo nedvomno velik dogodek za občino in občane. S tem bo zagotovljena večja cestnoprometna varnost vseh udeležencev prometa v Juršincih, kar je bila tudi glavna in osnovna ideja v pogovorih, s katerimi so se poistovetili sogovorniki na strani Direkcije za ceste RS, župan občine in drugi prisotni na delovnem sestanku. Občina Juršinci OTVORITEV LEKARNE V JURŠINCIH V četrtek, 01. 03. 2007, je v Juršincih bila otvoritev zasebne Lekarne Juršinci. Občina Juršinci je skupaj z zakoncema Klemar uresničila idejo, da bi ob zdravniku in zobozdravstveni ambulanti v Juršincih imeli tudi lekarno, ki bi zaokrožala celovito zdravstveno ponudbo v občini. V fazi iskanja interesenta je občina za sodelovanje želela pridobiti domači javni zavod Ptujske lekarne, kakor tudi druge interesente. Najboljša ponudnika sta bila zakonca Klemar iz Murske Sobote, ki sta prepoznala priložnost razvoja na področju zasebnega lekarništva. Pričakujeta, da bosta vsem strankam, ki bodo iskali usluge lekarne, v največji meri uresničila želje ter pričakovanja, in to ne samo na področju farmacevtskega delovanja, ampak predvsem v nudenju uslug svetovanja in sodelovanja ter drugih oblik pomoči. Magistra Tadeja Tobias Klemar se je ob otvoritvi v razgovorih z vsemi, ki so ji pomagali pri projektu Lekarna Juršinci, zahvalila za pomoč in podporo, ob tem pa je izrazila tudi željo, da bi lekarna resnično služila občanom Juršincev, okoliških krajev in sosednjih občin ter da bi bile stranke zadovoljne z uslugami in s storitvami. Župan Juršincev je od svečani otvoritvi poudaril pogum in se zahvalil zakoncema Klemar, ki sta s 103.000 € veliko investicijo postala aktivni partner vsakodnevnega življenja ter dogajanja v občini, pri tem pa jima je tudi obljubil, da ho občina kot odgovorna institucija in partnerka zasebni lekarni pomagala tudi na drugih področjih delovanja. Ob koncu bi želeli poudariti, da so se otvoritve udeležili vsi akterji, ki so sodelovali pri projektu Lekarna Juršinci, ter pomembni posamezniki s področja farmacevtske industrije. Ob svečanosti je med tistimi, ki želijo dobro zakoncem Klemar, ves čas bila prisotna ideja oziroma misel: s »pom-pom« in velikimi koraki se kar naenkrat ne doseže uspeha, ta pride in je le posledica dejanj; jasnih in realnih, narejenih z voljo in pogumom ter s premišljenimi koraki. Občina Juršinci S PREHRANO PROTI GRIPI IN PREHLADU Gripa in prehlad sta najpogostejši ohliki akutnih infekcij zgornjega respiratornega sistema, za katerima brez izjeme zbolijo mladi in stari. Odrasli se prehladijo povprečno dva- do trikrat letno, predšolski otroci pa tudi do šestkrat. Najpogostejši znaki prehlada so: zamašen nos, kihanje, izcedek iz nosu, včasih bolečine v grlu, tudi glavobol. Pri gripi so poleg navedenih izraženi še: solzne oči, suh kašelj, povišana temperatura in bolečine v mišicah. "Zdravljenje" prehlada in gripe je najpogosteje osredotočeno na krepitev imunskega sistema in lajšanje simptomov. Najboljša podpora imunskemu sistemu je uživanje uravnotežene hrane, redna telesna aktivnost, izogibanje stresu in kvaliteten spanec. Splošni napotki 1. Uživajte uravnoteženo hrano: bogato s sadjem, zelenjavo in žitaricami ter siromašno z enostavnimi sladkorji in nasičenimi maščobami. 2. Obogatite jedilnik z živili, bogatimi z vitamini: Vitamin C (zelje, špinača, paprika, paradižnik, citrusi, jagode, cvetača, šipek, hren, čebula, redkvica, motovilec, peteršilj, ar- tičoka, kopriva) lajša prehlad. Visoke doze vitamina C (1-2 g/dan) zmanjšajo trajanje in blažijo simptome navadnega prehlada. Vitamin E (pšenični kalčki, rastlinska olja, jajca, mleko, orehi, lešniki, zelena zelenjava, jetra) ima v kombinaciji s selenom pomembno vlogo pri zaščiti pred prehladom in drugimi infekcijami respiratornega sistema. Vitamin A (zelena zelenjava, špinača, kel, korenje, paradižnik, peteršilj, grah, mleko in mlečni izdelki,suho sadje, citrusi, banane, breskve, češnje, jajca, jetra, ribje olje) poveča odpornost in vpliva na sluznico zgornjih dihal. Minerali: cink, selen, baker. 3. Uživajte zadostno količino tekočine. Voda, čaji, juhe, sokovi preprečujejo dehidracijo in pomagajo pri vlaženju sluznice nosu ter grla. Topli napitki blažijo boleče grlo. Čaji so odličen zaveznik v boju proti gripi in prehladu. Ob dodatku medu in limoninega soka je njihov učinek še boljši. Med in limono dodajte čaju, ko se le ta nekoliko ohladi, da ne uničimo zdravilnih učinkovin. Kurja juha - imenovana tudi »ži- dovski penicilin« po židovskem zdravniku, ki je že v 12. stoletju predpisoval to juho kot zdravilo - lajša simptome gripe. 4. Izogibajte se alkoholu in kavi, ker imata dehidracijski učinek. 5. Pazite na prebavo. Uvrstite dober fermentiran mlečni izdelek v vsakodnevno prehrano. 6. Uživajte česen in čebulo, ker vsebujeta snovi s podobnim delovanjem kot antibiotiki. 7. Začimbe, ki izzovejo solzenje, imajo lahko isto delovanje na nos, tako da osvobajajo dihalne poti. Če zaradi prehlada ali gripe niste izgubili apetita, pri obrokih kot prilogo uživajte hren ali gorčico ali jedi začinite s poprom ali curriyem. 8. Sprostite se! Hormoni stresa se izločajo kot odgovor na stres in slabijo imunski sistem. Če pa se odločite za še hitrejše okrevanje in lajšanje simptomov, so vam še vedno na voljo pripravki, ki jih dobite v lekarni. Tadeja Tobias Klemar, mag. farm. VAŠKI DOM V HLAPONCIH Danes, ko so dejavnosti v vaškem domu v Hlaponeih že zaživele, ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembna je za vaščane izgradnja te stavbe; pa vendar vas želim spomniti, kako smo potrebovali, si želeli in upali, da bomo dobili prostor, ki bi nam omogočal srečevanja. 29. 11. 1999 je bila ustanovljena Agrarna skupnost Hlaponci, in sicer z namenom, da bi zgradili vaški dom, ki bi bil namenjen druženju in srečevanju vaščanov. Po denacionalizacijskem postopku je Agrarni skupnosti namreč pripadlo zemljišče in takoj se je porodila misel po skupnih prostorih oziroma po vaškem domu. Želje prebivalcev Hlaponcev so se uresničile. V vaškem domu se danes tedensko vrstijo srečanja, kot so praznovanja rojstnih dni, abrahamov in srečanja ljudi s skupnimi zanimanji. Res je, da domu še manjka fasada, prav tako tudi nekaj manjših opravil, a ne dvomimo, da tudi teh del ne bi mogli opraviti ali jih dokončati. Izpostaviti želim dve obliki druženja, ki se odvijata v hlaponskem vaškem domu in sta dokaz, kako pomembna je bila izgradnja va- škega doma, saj je druženje vaščanov sedaj kvalitetnejše in pristnejše. Silvestrovanje Vaščani Hlaponcev smo po zaslugi vaškega doma zadnje ure Silvestrovega preživeli na prijeten in družaben način kar v svoji domači vasi. Novo leto 2007 smo namreč pričakali v vaškem domu v Hlaponeih. Zbralo se nas je okrog 80 vaščanov, znancev in prijateljev, zavrteli smo se ob zvokih glasbe, poklepetali, se poveselili in zraven poskusili katero od številnih domačih dobrot, ki so jih udeleženci prinesli s seboj. Poskrbeli smo za hrano in pijačo. Ob polnoči pa so se s pokom odprle številne steklenice šampanjca. Simpatično druženje smo organizirali člani Agrarne skupnosti Hlaponci. Lepo nas je pozdravil in nagovoril tudi župan g. Alojz Kaučič. Praznovanje dneva žena Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo 8. marca. V ta namen smo v Hlaponeih že tretje leto zapored počastili ženske in se jim zahvalili. Kulturni program sta pripravili Lizika Hojnik in Jasmina Rakuša, prejšnja leta pa je pri pripravi programa sodelovala tudi Dragica Kovačec. Druženje so nam popestrili otroci s prikazanim skečem in lepo zapetimi ter zaigranimi pesmicami. Ženske smo obdarili z rožicami. Praznovanja se je udeležil tudi g. župan s soprogo. Po kulturnem programu je sledila večerja in nato tudi rajanje do jutranjih ur. Takšnih srečanj se veselimo, saj ugotavljamo, da nas povezujejo, združujejo in krepijo. Damjan Šimenko MATERINSKI DAN V JURŠINCIH OGLED LEKARNE NA PTUJU V torek, 6. 2. 2007, smo si pri izbirnem predmetu POK (Poskusi pri kemiji) ogledali lekarno TopLek na Ptuju. Z velikim zanimanjem smo spremljali predstavitev dela v sami lekarni, kako poteka izdaja zdravil na recept, katere uporabne izdelke ponujajo v lastni izdelavi in kateri poklici so v lekarni zaželeni. Bili smo zelo zadovoljni, zato se zahvaljujemo ge.mag. Belšak, da nam je omogočila ogled lekarne. Mentorica: Aleksandra Vinkovič 23. marca se je ob 18.00 začela proslava, namenjena in posvečena vsem mamicam. Ob tej priložnosti se otroci še posebej potrudijo in tak način pokažejo, da jih imajo radi. Obiskovalke so že pri vhodu v Večnamensko dvorano Juršinci pozdravili in obdarili učenci osnovne šole. Prireditev je obiskalo veliko mamic, pa tudi očetov in otrok. Župan g. Alojz Kaučič in ravnateljica ga. Jelka Svenšek sta pozdravila mamice in spregovorila o vlogi materinstva. Nastopili so otroci iz vrtca in osnovne šole z različnimi točkami: recitacijami, igricama in plesi. Mladi glasbeniki so tudi zaigrali na različna glasbila, uprizorili pa so skeč, s katerim so nasmejali občinstvo, zapela sta otroški in mladinski pevski zbor. Proslavo sta z mislimi o materinstvu vodili Samanta Jurič in Vanesa Grager, učenki 7. a-razreda. Na koncu druženja je spregovorila ga. Dragica Toš Majcen in vse mamice povabila k odru, kjer so prejele rožice. Jani Rakuša in Alenka Meznarič, šolska novinarja JURŠINC/ Uradni vestnik Občine Juršinci Leto XI, številka 2 30. marec 2007 VSEBINA 1. ODLOK 5. ODLOK o spremembah Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Juršinci o spremembah Odloka o uporabi grba, zastave in pečata Občine Juršinci 6. ODLOK 2. Odlok o spremembi Odloka o občinskih cestah o spremembah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Juršinci 7. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE JURŠINCI ZA LETO 2007 3. ODLOK o spremembi Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Juršinci 8. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE JURŠINCI ZA LETO 2008 4. ODLOK o spremembah Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Juršinci 9.ODLOK o kategorizaciji občinskih cest na območju občine Juršinci 1. Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 UPB1, 28/06 sklep US, 49/06 ZMetd in 66/06 odi. US), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB-1 in 21/06 odi US), v skladu s 3- členom Zakonom o prekrških (Uradni list RS št. 3/20-07), 13. členom Zakona o uvedbi BURA (Uradni list RS št. 114/2006) in 16. členom Statuta občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci 1/99, 3/2000, 7/2002 in 4/2005) je Občinski svet Občine Juršinci na svoji 7. redni seji dne 26.03.2007 sprejel ODLOK o spremembah Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Juršinci 1. člen V 44. členu Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci, št. 4/2005) se v 1. odstavku črta besedilo »Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:« 2. člen V 44. členu odloka se črta 2. odstavek »Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.« 3. člen V 44. členu odloka se črta 3. odstavek »Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posamez- nika.« 4. člen V 44. členu odloka se črta 4. odstavek »Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.» 5. člen Spremembe Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Juršinci začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci. Šifra: 007-0012/2007-1 Datum:26-03.2007 Župan Občine Juršinci Alojz Kaučič, s.r. 2. Na podlagi 3 in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 UPB1, 28/06 sklep US, 49/06 ZMetd in 66/06 odi. US, 39/2006 UPB1), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB-1 in 21/06 odi US), na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Juršinci (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) V skladu s 3. členom Zakona o prekrških (Uradni list RS št. 3/2007), 13- členom Zakona o uvedbi EURA (Uradni list RS št. 114/2006) in 16. členom Statuta občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci 1/99, 3/2000, 7/2002 in 4/2005) je Občinski svet Občine Juršinci na svoji 7. redni seji dne 26.03.20-07 sprejel Odlok o spremembah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Juršinci 1. člen V 43. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci št. 2/2002) se v 1. odstavku črta besedilo »z denarno kaznijo od 150.000,00 do 200.000, SIT’ se za prekršek kaznuje upravljavec, če« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi »Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek upravljavec, če« 2. člen V 43. člen se črta 2. odstavek »Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljavca » in nadomesti z novim besedilom, ki glasi »Z globo 400,00 EUR se oglobi odgovorna oseba upravljavca, če 3. člen V 44. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci št. 2/2002) se v 1. odstavku črta besedilo »z denarno kaznijo od 100.000,00 do 150.000, SIT’ se za prekršek kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi »Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če« 4. člen V 44. člen se črta 2. odstavek »Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe« in se nadomesti z novim besedilom, ki glasi »Z globo 400,00 EUR se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če 5. člen Odlok o spremembah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in pada- vinskih voda na območju občine Juršinci začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci. Šifra: 007-0013/2007-1 Datum:26.03.2007 Župan Občine Juršinci Alojz Kaučič, s r. 3. Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB-1 in 21/06 odi US), in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list RS, št. 34/84, 26/90), 3- členom Zakonom o prekrških (Uradni list RS št. 3/2007), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Juršinci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13), 13. členom Zakona o uvedbi EURA (Uradni list RS št. 114/20-06) in 16. členom Statuta občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci 1/99, 3/ 2000, 7/2002 in 4/2005) je Občinski svet Občine Juršinci na svoji 7. redni seji, dne 26.03.2007 sprejel ODLOK o spremembi Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Juršinci 1. člen V 26. člen Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci št. 6/20-02) se črta besedilo »Z denarno kaznijo 100.000 sit se kaznuje za prekršek upravljavec, če:« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek upravljavec, če« ter se črta »Z denarno kaznijo 10.000 sit se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca, ki« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: » Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca, ki: 2. člen V 27. člen Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Juršinci (Uradni vestnik občinejuršinci št. 6/2002) se črta besedilo »Z denarno kaznijo 10.000 sit se kaznuje za prekršek:« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: » Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek:« 3. člen V 28. člen Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Juršinci (Uradni vestnik občinejuršinci št. 6/2002) se črta besedilo »Z denarno kaznijo 10.000 sit se kaznuje za prekršek posameznik, občan, ki« in se nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo do 400,00 EUR se oglobi posameznik, občan, ki:« 4. člen Spremembe Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Juršinci začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci. Šifra:007-00l4/2007-1 Datum: 26.03 2007 Župan Občine Juršinci Alojz Kaučič, s. r.. 4. Na podlagi 3 in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 UPB1, 28/06 sklep US, 49/06 ZMetd in 66/06 odi. US, 39/2006 UPB1), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB-1 in 21/06 odi US), na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Juršinci (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/95), v skladu s 3. členom Zakona o prekrških (Uradni list RS št. 3/2007), 13. členom Zakona o uvedbi EURA (Uradni list RS št. 114/2006) in 16. členom Statuta občinejuršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci 1/99, 3/2000, 7/ 2002 in 4/2005) je Občinski svet Občine Juršinci na svoji 7. redni seji, dne 26.03.20-007 sprejel ODLOK o spremembah Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Juršinci 1. člen V 38. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci št. 3/2004) se črta besedilo »Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje izvajalec javne službe če:« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: >Z globo 1.400,00 EUR se kaznuj izvajalec javne službe, če:« ter »Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 60.0000 SIT kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.« 2. člen V 39. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci št. 3/2004) se v 1. odstavku črta besedilo »Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje posameznik, ki:« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje posameznik, ki:« 3. člen V 39. členu odloka se črta 2. odstavek »Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe »in nadomesti z novim besedilom, ki glasi »Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe«. 4. člen V 39. členu odloka se črta 3- odstavek »Z denarno kaznijo 200.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:» in nadomesti z novim besedilom, ki glasi »Z globo 1.400,00 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:« 5. člen V 39. členu odloka se črta 4. odstavek »Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebo in nadomesti z novim besedilom, ki glasi »Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebo 6. člen V 39. členu odloka se črta 5. odstavek »Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi »Z globo 400,00 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, če:« 7. člen Sprememba Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Juršinci začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci. Šifra: 007-0015/2007-1 Datum: 26.03.2007 Župan Občine Juršinci Alojz Kaučič, s. r. 5. Na podlagi prvega odstavka 10. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB-1 in 21/06 odi US), v skladu s 17. členom Zakonom o prekrških (Uradni list RS št. 3/2007), 13. členom Zakona o uvedbi EU RA (Uradni list RS št. 114/2006) in 16. členom Statuta občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci 1/99, 3/2000, 7/2002 in 4/2005) je Občinski svet Občine Juršinci na svoji 7. redni seji, dne 26.03.2007 sprejel ODLOK o spremembah Odloka o uporabi grba, zastave in pečata Občine Juršinci 1. člen V 17. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci št. 3/2004) se v 1. odstavku črta besedilo »Z denarno kaznijo 100.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba.« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 1.400,00 EUR sc za prekršek kaznuje pravna oseba« 2. člen V 17. členu odloka se črta 2. odstavek »Z denarno kaznijo 30.000,00 tolarjev se kaznuje za kaznuje fizična oseba, če:»in nadomesti z novim besedilom, ki glasi »Z globo 400,00 EUR se kaznuje fizična oseba, če:» 3. člen Odlok o spremembah Odloka o uporabi grba, zastave in pečata Občine Juršinci začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci. Šifra: 007-0016/2007-1 Datum: 26.03.2007 Župan Občine Juršinci Alojz Kaučič, s. r. 6. Na podlagi 82 člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS št. 29/79, 33/2006 UPB1), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB-1 in 21/ 06 odi US), v skladu s 3. členom Zakonom o prekrških (Uradni list RS št. 3/2007), 13. členom Zakona o uvedbi EURA (Uradni list RS št. 114/2006) in 16. členom Statuta občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci 1/99, 3/2000, 7/2002 in 4/2005) je Občinski svet Občine Juršinci na svoji 7. redni seji, dne 26.03.2007 sprejel ODLOK o spremembi Odloka o občinskih cestah 1. člen V 59. členu Odloka o občinskih cestah (Uradni vestnik občine Juršinci št. /1999) se v 1. odstavku črta besedilo »Z denarno kaznijo 300.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti če:« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 1.400,00 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti če:« 2. člen V 59. členu odloka se črta 2. odstavek »Z denarno kaznijo najmanj 30.000,00 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.* in nadomesti z novim besedilom, ki glasi »Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.* 3. člen V 60. členu Odloka se črta besedilo »Z denarno kaznijo najmanj 15.000,00 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 400,00 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.« 4. člen V 61. členu Odloka se črta 1. odstavek besedila »Z denarno kaznijo do 300.000,00 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest če:« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest če:« 5. člen V 61. členu Odloka se črta 2. odstavek besedila »Z denarno kaznijo najmanj 20.000,-00 SIT se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 400,00 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.« 6. člen V 62. členu Odloka se črta 1. odstavek besedila »Z denarno kaznijo do 300.000,00 SIT se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v /ali/ ob cestnem telesu občinske ceste, če:« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v /ali/ ob cestnem telesu občinske ceste, če:« 7. člen V 62. členu Odloka se črta 2. odstavek besedila »Z denarno kaznijo najmanj 30.000,-00 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba investitorja.« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba investitorja .« 8. člen V 62. členu Odloka se črta 3- odstavek besedila »Z denarno kaznijo najmanj 30.000,-00 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pristojne službe občinske uprave za ceste, če:« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pristojne službe občinske uprave za ceste, če:« 9. člen Odlok o spremembi Odloka o občinskih cestah začne veljati naslednji dan po ob- javi v Uradnem vestniku Občine Juršinci. Šifra: 007-0017/2007-1 Datum: 26.03.2007 Župan Občine Juršinci Alojz Kaučič, s. r. 7. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/ 02-ZDT-B) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci št. 1/99, 3/00, 7/02 in 4/05) je Občinski svet Občine Juršinci na 7. redni seji, dne 26.3.2007 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE JURŠINCI ZA LETO 2007 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za Občino Juršinci za leto 2007 določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine ( v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposred- nih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni deli proračuna do ravni proračunskih postavk - pod-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Juršinci (www. jursinci.si). 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - pod-konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, ki je tudi odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43.člena ZJF, tudi naslednji prihodki: A RTI.ANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v El IR Skupi- na Podskupina kontov Proračun 7007 i. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74-+781 1.582.822 TEKOČI PRIHODKI f70+7O 1 505 578 70 DAVČNI PRIHODKI 1 74 S 007 700 Dav ki na dohodek in dobiček 1107507 705 Dav [ci na premoženj e 47 S50 704 Domači davki na blaeo in storitve 765 71 NEDAVČNI PRIHODKI 50076 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 21.742 /1 1 'fakse in pristojbine 5 756 71 2 Denarne Razni 1 878 715 Prihodki od prodaje hi: ga in storitev 7)4 Drnci nedavčni pri tod cr 52 600 72 K A PITA LSKIP Ril 1 OD K1 05 077 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 771 Prihodki od prodaje zalog OS 077 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 75 PREJETE DONACIJE 750 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prelete donacije i/ tujine 74 TRANSFERNIPRIHODKI 171 7S7. 74(1 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 171.252 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIII' 10.015 780 Prednristonna sredstva El 1 10 0IS II. SKIIPAI ODHODKI 140+41 +47+451 1 505 750 40 TEKOČI ODHODKI 378.645 400 Plače in drnci izdatki zaposlenim 122 051 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 20.807 402 Izdatki za blago in storitve 250 100 405 Plačila domačih obresti 5 608 400 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 480 744 4io Subvencije 20 864 4ll Transferi posameznikom in gospodinjstvom 266.024 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 40.434 413 Drugi tekoči domači transferi 162.422 47 INVESTKTISKI ()DIIODKI 650 316 420 Naknn in pradn a osnovnih sredstev 650.3 In 45 IN VESTI C JIS KI 1 RA VISEER1 75 054 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 66.809 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 8.225 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJ-Kl JAJf 1 -II -10.917 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Proračun 2007 Skupi- na Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV Č750+751+7571 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750‘Preiefa vračila danih nosoiil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kunnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Č440+441+442T 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPI-TAI.SKUl DELEŽEV 440 liana posojila 44l Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DLEŽEV riV.-V) C. RAČUN FINANCIRANJA Proračun 2007 Skupi- na Podskupina kontov VII ZADOLŽEVANJE ČSOOl so ZA 1)01 /livAN E 500 Domače zadolževanje Vlil ODPLAČILO DOLCA 15501 15 648 ss ODPLAČILO DOLCA 15 648 550 Odplačilo domačega dol ca 15 648 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (L+IV +VI1 -II -V-VIII I -26.565 X NETO Z A DO J ZEVA N IF č VII -Vlil 1 -15 648 XI NETO FINANCIRAN E IVI + VIL-VIII IX 1 10 017 STANJE SREDTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2006 0000 Splošni sklad za drugo 26.565 1. požarna taksa po 58.členu zakona o varstvu pred požarom 2. drugi prihodki, ki jih določi občina ( prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo) Pravice porabe sredstev za usklajevanje plačnih nesorazmerij, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika ali zaradi racionalne rabe proračunskih sredstev župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2007 in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2008 50% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 20% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika proračuna, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve ter tekoče transfere, ne sme presegati 30% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen Proračunski skladi so: 1. sredstva proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. 2. splošna proračunska rezervacija V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Proračunska rezerva se v letu 2007 ne oblikuje. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča občinski svet. Splošna proračunska rezervacija se v letu 2007 ne oblikuje. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga v višini 100 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 10. člen Občina v letu 2007 nima predvidenih zadolžitev. Obseg poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Juršinci, v letu 2007 ne sme preseči skupne višine glavnic 0 EUR. 11. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2007 zadolžijo do skupne višine 0 EUR. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Juršinci v letu 2008, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci. Šifra: 410-00273/2006-2 Juršinci,dne 26. marca 2007 Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ Ir. 8. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.79/99, 124/ 00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci št. 1/99, 3/00, 7/02 in 4/05) je Občinski svet Občine Juršinci na 7. redni seji , dne 26.3.2007 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE JURŠINCI ZA LETO 2008 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za Občino Juršinci za leto 2008 določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine ( v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Sku- nina Podskupina kontov Proračun 2008 *l SKITPAT PRIHODKI 170+71 +72+75+74+781 1557170 TEKOČI PRIHOKI (70+711 1.545.218 70 DAVČNI PRIHODKI 1 280 144 700 Dav ci na dohodek in dobiček 1 258 885 705 Dav vi na nremo/enie 49791™ 704 Domači davki na hi a so in storitve 470 71 NHDAVCNI PRIHODKI 54 074 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 20.880 /1 1 'fakse in pristojbine 5 800 712 Denarne kayni I 500 715 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drutii nedavčni orihodki 27 804 72 K A PITA SKI PRIHODKI 2() 865 720 Pril štev rodki od prodaje osnovnih sred- 721 Prihodki od prodajo zalog 20 805 722 Prihodki od prodaje zemljišč in ne-onredmetenih dolgoročnih sredstev 75 Pkl{lETEDONACIJE 750 Prejete donacije iz domačih virov 751 Prelete donaeiie iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKT 175 087 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 173.087 78 PRFTFTA SREDSTVA IZ EVROPSKE IINTIF II SKITPAI ODHODKI 140+41 +42+451 1 521 522 40 TEKOČI ODHODKI 580 850 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 151 070 401 Prispevki de p< ajalrev za socialno varnost 21 480 402 Izdatki za blago in storitve 251.555 405 Plačila domačih obresti 5 070 409 Rezerve 41 TFKt K I I R A NSEERl 501 070 410 Subvencije 24 500 411 Transferj posameznikom in gospodinjstvom 208 784 412 Transferi neprofitnim organizacijam ip ustanovam 40.993 415 Druid tekoči domači transferi 100 000 47 I N VFSTfC I IŠK I C ID HO DK1 550 005 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 550 005 45 INVESTiniSkl I RANSFERI 05 024 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam ki niso proračunski uporabniki 37.124 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 56.500 III PRORAČUNSKI PRFSFZFK IPRIM ANIK 1,1 Al) 1 -II -15 048 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Proračun 2008 Sku- pina Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODATA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+7521 75 PRTIETA VRAČILA DAN III POSOJIL 750 Preieta vračila dani 1 Dosolil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kunnine iz naslova nrivafizaeije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DFTFŽEV 1440+441+4421 44 DNA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIT ALSKIH DELEŽEV 1 S C - 441 Povečanje' kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJET A MINUS DANA POSOJILA IN SPRE-MFMRF KAPIT ALSKIH DELEŽEV OV-V1 C. RAČUN FINANCIRANJA Proračun 2008 Sku- nina Podskupina kontov Vil 7ADOI /F VANI F fSOO) SO ZADOLŽEVANJE . _ _ 500 Domače zadolževanje Vlil. ODPLAČILO DPI(TA Č5501 15 048 ss ODPI ACII.O DOLCiA 15 048 sso Odplačilo domačega dolga _ _ 15 048 IX. SPREMEMBA Sl ANJA SREDSTEV NA RAČUNU O+IV+VIT -Tl -V-VIII 1 X NETO ZA I It 11 Z EVA NI F fVII -VIII 1 15 048 XI NETO FINANCIRANIH fVT +VIT -VIII -IX 1 15 048 STANJE SREDSTEV" NA RAČUNU DNE 31.12.2007 0009 Splošni sklad za drugo Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s pro- gramsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni deli proračuna do ravni proračunskih postavk - podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Juršinci (www.jursinci.si) 3- POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, ki je tudi odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43.člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. požarna taksa po 58.členu zakona o varstvu pred požarom 2. drugi prihodki, ki jih določi občina ( prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo) Pravice porabe sredstev za usklajevanje plačnih nesorazmerij, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika ali zaradi racionalne rabe proračunskih sredstev župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2008 in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske trans- fere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2009 50% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 20% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika proračuna, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve ter tekoče transfere, ne sme presegati 30% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen Proračunski skladi so: 1. sredstva proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Proračunska rezerva se v letu 2008 ne oblikuje. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča občinski svet. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga v višini 100 ELJR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 5- OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA LO. člen Občina v letu 2008 nima predvidenih zadolžitev. Obseg poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Juršinci, v letu 2008 ne sme preseči skupne višine glavnic O EUR. LL. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2008 zadolžijo do skupne višine O EUR. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE L2. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Juršinci v letu 2009, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. L3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci. Šifra: 410-0030//2007-3 Juršinci,dne 26.marca 2007 'Župan Občine Juršinci Alojz K A UČIČ l. r. 9. Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06) 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/1999, 3/2000,7/2002 in 4/2005), je Občinski svet občine Juršinci na 6. seji dne 12.03. 2007 sprejel ODLOK o kategorizaciji občinskih cest na območju občine Juršinci 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). 3- člen Lokalne ceste so ceste med naselji v Občini Juršinci in ceste med naselji v Občini Juršinci in naselji v sosednjih občinah. 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in med naselji v občini in sosednjih občinah so: Zap. št. Številka ceste ali odseka Začetek ceste ali odseka Potek ceste Konec ceste ali odseka Dolžina ceste v občini (v m) Namen uporabe Preostala dolžina ceste v sosednji občini fv m 1 1 076071 076071 Bratislave! - Bodkovci 155011 1578 MP 2510 2 155011 712 Juršinci - Grabinški breg 388121 5332 MP 0 3 155021 155011 Vodni - Polenšak R3-713 1376 MP 1159 4 155031 712 Oblaki - Hvaletinci 060121 1256 MP 100 5 155041 155031 Oblaki - Zagorci 712 2672 MP 0 6 155051 155061 Mostje - Vodul 155021 4838 MP 0 7 155061 713 Hlaponci Mostje 712 1235 MP 0 8 155071 712 Furman Grlinci 40 - Lončarič Grlinci 19 734 2064 MP 0 DOLŽINA SKUPAJ: 20,351 km 3,769 km Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: 5.člen Zap. št. Številka ceste ali odseka Začetek ceste ali odseka Potek ceste Konec ceste ali odseka Dolžina ceste v občini (v m) Namen uporabe Preostala dolžina ceste v sosednji občini (v m) ^1 655011 15501™ Šola Juršinci - Vodul- Matjašič Otilija 155011 1868 MP 0 2 655021 655011 Pokopališče 655011 262 MP 0 3 655031 155011 Športni center Juršinci L.D. 327 MP 0 4 655041 155011 Juršinci - Štampuh HŠ 72 735 MP 0 5" 655051 155011 Juršinci (od LC do HŠ Juršinci 6) HŠ 6 175 MP 0 6 655061 155011 Gomilšek Juršinci 12 - Rotman 57 HŠ 57 915 MP 0 7 655071 155071 Dragovič (Mikša HŠ 8 - Žmauc HŠ 9 655081 205 MP 0 8 655081 712 R3-712 Juršinci - Dragovič- Grlinci (HŠ 36/a) 155071 1985 MP 0 10 655091 R3-734 Gradiščak R3-734- Berlak Gabrnik 39 655181 276 MP 0 11 655101 655081 Dragovič - proti Bohinc Mariji 655111 622 MP 0 12 655111 655081 Dragovič (Aleluja- Kozjak) 655151 969 MP 0 13 655121 655081 Dragovič (Slaček Dragovič 10 - Tement) 655081 691 MP 0 14 655131 655181 Grlinci - Kos Ana HŠ 34 230 MP 0 15 655141 655181 Hrga Gabrnik 17 - Dragovič 52 HŠ 52 452 MP 0 16 655151 655141 Dragovič - Kujzjak HŠ 44 572 MP 0 17 655161 734 Gabrnik - Lokavec 655181 947 MP 0 18 655171 655181 Gabrnik (Hvalec HŠ 48-Roškar HŠ 51) HŠ 51 180 MP 0 19 655181 712 R3-712- Herga Gabrnik 17-Gradiščak-Grlinci HŠ 35 155071 2796 MP 0 20 655191 734 Gabrnik proti Čušu HŠ 31 HŠ 31 289 MP 0 21 655201 712 Gabrnik od Brmeža - Kukava do Slodnjak HŠ 24/a. 155051 753 MP 0 22 655211 155 051 Slodnjak Kukava 24/a-Ciglar- Šik Gabrnik HŠ 63 HŠ 63 583 MP 0 23 655221 155061 Kukava - Vodenjak do konca njive Šmigoc Parc.št. 759 Kuk 549 MP 0 24 655223 155011 Kukava (Šterbal- Kuplen pašnik 430 MP 0 25 655231 713 Hojnik Hlaponci 10- Plohl Kukava 46 155051 1034 MP 0 26 655241 155051 Plohl Kukava 5 - Mikša Hlaponci 17 HŠ 17 654 MP 0 27 655251 713 Hlaponci (Bezjak - Ernejčič) 713 1585 MP 0 28 655261 713 Hojnik Hlaponci HŠ10-Kocmut-Vinšak-Rotman 52 HŠ 52 1708 MP 0 29 655271 713 Hlaponci - Rotman (Vinšak) 155051 1661 MP 0 30 655281 655261 Hlaponci - Kladnik HŠ 19 179 MP 0 31 655291 R3-713 Hlaponci R3-713 - Štebih - Vinšak 655271 1605 MP 0 32 655301 655261 Rotman (Kokol HŠ 49-Novak HŠ 55) 155051 263 MP 0 33 655311 155020 Kovačec Rotman 10- Krajnc Rotman 6 HŠ 6 500 MP 0 34 655321 655011 Juršinci odsek proti Vučinu HŠ 46 HŠ 46 200 MP 0 35 655322 655391 Sakušak od JP 655391 do Horvata HŠ44 HŠ 44 370 MP 0 36 655331 155011 Bodkovci - Šlekar HŠ 34 955 MP 0 Zap. št. Številka ceste ali odseka Začetek ceste ali odseka Potek ceste Konec ceste ali odseka Dolžina ceste v občini (v m) Namen uporabe Preostala dolžina ceste v sosednji občini (v m) 37 655341 655331 Bodkovci (Vrbnjak -Bedrač- Kokol HŠ 31) 655351 1154 MP 0 38 655351 155011 LC - Slodnjak Bodkovci 47- Bratislava 076071 2122 MP 1187 39 655361 655351 Bodkovci odsek za Šoštariča HŠ 28/a 076071 919 MP 0 40 655381 655011 Juršinci (Tuš HŠ 34- Kaučič HŠ30) HŠ 30 582 MP 0 41 655391 712 Sakušak od R3-712 - Svujna -Matjašič HŠ 49 655401 1556 MP 0 42 655401 712 Sakušak R3-712 - Tuš HŠ 68- Majerič HŠ 22 155011 2334 MP 0 43 655411 712 Sakušak R3-712-Čeh - Starčič HŠ 73 655401 642 MP 0 44 655421 712 R3-712- Filipič HŠ 74 - Puhov muzej 655401 1008 MP 0 45 655431 __ y-)2 Sakušak: R3-712 - Lipovec 655401 1393 MP 0 46 655441 655431 Sakušak odsek proti Zavec HŠ 9/B Njiva 350 MP 0 47 655451 712 Sakušak: Matjašič HŠ 1 - Ošlaj Senčak HŠ 28/A 150 MP 0 48 655452 155011 ' Senčak od LC do Horvat HŠ 28 HŠ 28 488 MP 0 49 655461 712 Gasilski dom - Ferenčič Senčak 2 HŠ 2 68 MP 0 50 655471 155011 Senčak (Slaček HŠ 9- Kolmanič) HŠ 5 587 MP 0 51 655501 155041 Zagorci od JP 155040 do Baum HŠ 37 655521 1282 MP 0 52 655511 Zagorci: Horvat HŠ 62- Matjašič HŠ 53 155041 322 MP 0 53 655521 655501 Zagorci: Roškar HŠ 13- Bec Kokolajnščak 388121 1704 MP 0 54 655531 155041 Zagorci - Baum HŠ1 - Roškar 655521 1073 MP 0 55 655541 655531 Zagorci odsek proti Krajnc HŠ 9 -Hvaletinci 155031 1067 MP 0 56 655551 712 Zagorci R3-712- Slaček 83- Baum HŠ 1 155031 1557 MP 0 57 655571 734 Grlinci (kapela - Lajh HŠ 15) Z HŠ 15 219 MP 0 58 655581 Mostje - Spomenik v Lazah Z spom. 739 MP 0 59 655591 655181 Grlinci - Zorko Stanko 155071 210 MP 0 60 655592 65S591 Grlinci odsek za Mikša HŠ 26 HŠ 26 77 MP 0 61 655601 655211 Kukava mimo Šoštarič HŠ 25/a 155051 95 MP 0 62 6556H 734 Grlinci - Kokol HŠ 5 HŠ 5 265 MP 0 63 655621 713 713 - Štuhec Hlaponci HŠ 47 HŠ 47 466 MP 0 64 655631 155021 Hlaponci proti Kondrič HŠ 36 HŠ 36 320 MP 0 65 655632 155021 Juršinci (LC- Mlinarič HŠ 70) HŠ 70 173 MP 0 66 655641 712 Juršinci - novo naselje NH 247 MP 0 67 655651 R3-712 R3-712-Toplak Mostje 8 gozd 150 MP 0 68 655661 712 ' V Dragoviču od R3-712 do Kvar HŠ 5/A HŠ 5/A 50 MP 0 69 802071 302081 Rucmanci - Senčak do LC 155 011 155011 1497 MP 1980 70 802081 302081 Rucmanci - Bodkovci 076071 146 MP 2618 DOLŽINA SKUPAJ: 52,537 km 5,785 km 6. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 17. člena uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 48/97) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 37162-3/2007 z dne 5.3.2007. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 7/2002). 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Vestniku Občine Juršinci. Šifra: 007-0034/2006-6 Datum : 12.03.2007 Župan Občine Juršinci: Alojz KAUČIČ, s. r. OBRAMBA PROTI TOČI M LETALSKI M CFMTFR MARIBOR Letalski center Maribor že vrsto let izvaja projekt obrambe proti toči na področju severovzhodne Slovenije, med drugim tudi v vaši občini. Ker se iz te dejavnosti velikokrat postavljajo določena vprašanja, bi vam želeli preko vašega glasila na kratko predstaviti naše aktivnosti ter sam potek obrambe proti toči. Naš namen je, da vam pojasnimo morebitna vprašanja in da se seznanite s stanjem in težavami, ki so prisotne ob našem delu. Projekt temelji na znanstvenih osnovah svetovne meteorologije in tovrstno obrambo izvajajo v skoraj vseh razvitih državah Evrope in sveta. Pri nas je obrambo proti toči pričel pred več kot 25 leti razvijati Letalski center Maribor, ki je imel vsa potrebna sredstva, kadre in si je v tujini pridobil ustrezna znanja ter izkušnje. Vse znanje je temeljilo na izsledkih največjih strokovnjakov s tega področja. Sami smo sistem razvijali še naprej in ga sproti prilagajali našemu področju in razmeram. V preteklosti smo si poiskali partnerja v sosednjih državah, s katerim zelo dobro sodelujemo in izmenjujemo znanje in izkušnje. Skupaj sodelujemo na mednarodnem projektu Interreg III A z akronimom LOPTREG, ki je eden redkih zrcalnih projektov pri nas. Osnovni namen tega projekta in ostale podatke lahko najdete na spletni strani www.loptreg.si. Za izvajanje tovrstnih aktivnosti smo edini usposobljeni ponudnik v RS z mednarodnimi referencami in dovoljenji za izvajanje dejavnosti vezanih na veljavno zakonodajo v RS. Za lažje razumevanje našega dela bi vam na kratko pojasnili, kako in zakaj nastane oblak, ki pozneje preraste v točonosno, pogosto uničujočo gmoto, usodno predvsem za materialna sredstva na zemlji. Sonce segreva zemeljsko površino, ki neposredno nad seboj segreje zrak. Segreti zrak se prične dvigati do neke višine, kjer pride do nastanka oblaka. Prvotno je to oblak, imenovan kumulus, ki ga vidimo v obliki manjših ali večjih kopastih gmot. Takšen oblak pogosto s prenehanjem dotoka toplega zraka razpade. Lahko pa raste še naprej in pride do tvorbe velikega oblaka, ki se imenuje kumulonimbus in ga opazimo kot grozečo kompaktno gmoto, podobno kot da bi opazovali veliko sklano gorovje. Takšen oblak dobi sčasoma na vrhu obliko nakovala in sega tudi prek 10 km visoko. V njem se prične (poleg dežja in sproščanja velikih naravnih sil) oblikovati toča. Najprej je toča v obliki kapljic, ki se dvigujejo v velike višine in zato zmrznejo. Ta zmrzal dejansko pade na zemljo kot toča. Ker veter oblak nosi s seboj, pada toča na področju, čez katerega se oblak premika. Zato je poglavitnega pomena, da se stanje v oblaku vzdržuje skozi njegovo življenjsko dobo, saj bi v nasprotnem primeru lahko sprožili negativni efekt, ki bi pomenil še več toče. To se je pokazalo v letih, ko obramba v Sloveniji ni delovala. Sosedje iz Avstrije so namreč nehali posipavati oblake na meji v fazi razvoja in na naši strani smo v obmejnih pasovih imeli katastrofalne škode. Na Letalskem centru Maribor imamo v času od podpisa pogodbe z državo pa do konca septembra organizirano stalno visoko strokovno službo, ki preko avstrijskega radarskega sistema spremlja razvoj oblačnosti in odkriva potencialne nevarnosti oblakov že v zgodnji fazi. Ko oblak preseže določeno mejo, se aktivira letalska posadka, ki s posebej opremljenim letalom odleti na kritično področje. Včasih je to celo v Avstriji, da se prepreči prihod oblaka v Slovenijo. Posadke so posebej izurjene in dobro poznajo svoje delo. Bistvo razlike od raket je, da z letalom dejansko poiščejo področja dvigajočega zraka in oblak zaradi posipavanja z določenimi substancami razpade. Seveda pa se pri tem pojavljajo tudi težave, ki velikokrat ostanejo v ozadju. Vsako leto beležimo prepozen podpis pogodbe s strani države, ko nevarnost toče že obstaja, vsa dovoljenja za opravljanje dejavnosti pa so vezana na veljavnost pogodbe, tako da smo zaradi birokratskih ovir lahko pripravljeni deset dni po fizičnem prevzemu pogodbe. Zato apeliramo na vse lokalne skupnosti, da preko svojih strokovnih služb apelirajo na resorno ministrstvo in vlado, da končno pripravimo dokumentacijo v pravem času. V kritičnih dneh nastane lahko hkrati več točonosnih oblakov, ki jih eno letalo zaradi različne lokacije ne more hkrati obdelati. Za dodatno letalo pa se ne namenijo sredstva, ki bi pomenila boljšo in kvalitetnejšo obrambo. Seveda bi to pomenilo dodatne posadke, kar pa je v primerjavi z nastalo škodo zanemarljiv strošek. Veliko je tudi nerazumevanja pri zavarovalnicah, ki so z vašo in našo pomočjo prišle do subvencioniranega zavarovanja, ter v isti sapi pozabile na preventivni vložek v naš skupen projekt, ki ga je vsaj Mariborska hiša do sedaj vedno podpirala. Letalska obramba pred točo tudi ni sto- odstotno učinkovita, vendar statistike in arhivski podatki, ki jih shranjujemo zadnje dve leti, kažejo, da smo preprečili nekaj potencialno velikih ujm in s tem vsekakor upravičili naša prizadevanja. Vsekakor se homo v Letalskem centru Maribor še naprej trudili z vsemi močmi, da bo obramba proti toči čim bolj učinkovita na celotnem področju. V ta namen bomo še dodatno po svojih finančnih zmožnostih pridobivali nove kadre, izboljševali sredstva in sam sistem obrambe proti toči. Naše povezave s tujimi strokovnjaki bomo še okrepili, ker želimo postati pomemben element obrambe v širšem smislu in jo širiti v Sloveniji tudi na druge občine. Izkoristili bi še priložnost in vas seznanili z našo širšo dejavnostjo, kot je izvajanje panoramskih in akrobatskih poletov ter tandemskih padalskih skokov. V zadnjem času so to zelo prijetna in dobra darila za vse, ki ne vedo, kaj kupiti nekomu za rojstni dan, obletnico poroke ... Prepričani smo, da je takšno darilo nepozabno in ga bo vsakdo zelo vesel. Poleg tega se ukvarjamo še s šolanji motornih in jadralnih pilotov, pilotov ULN ter padalcev. Šolanja izvajamo skladno z državnimi predpisi, na osnovi katerih si pridobite ustrezno licenco, ki je mednarodne veljave. Veliko jih kasneje najde v letalski dejavnosti svoj poklic. Vsako leto pričnemo s šolanji v mesecu marcu in tako bo tudi letos. Morda ste tudi vi med tistimi, ki bi radi pričeli leteti ali skakati. Vsi smo nekoč sanjali o tem, da bomo nekoč piloti letal in padalci. 03. in 04. marca 2007 bomo imeli informativne dneve, teoretična izobraževanja pa bomo pričeli od 05. 03. 2007. Če ste zainteresirani, se oglasite pri nas na letališču v času informativnih dni ali pa nas pokličite po telefonih: 02/629-62-06 ali 041/757-331 - upravnik Danilo Kovač. Radi vam bomo pokazali tehniko in vam odgovorili na vaša vprašanja. Morda boste prav vi tisti, ki bo nekega dne lahko sedel na pilotskem sedežu in letel v obrambi proti toči; nekateri pa boste morda za krmilom velikega potniškega letala, drugi morda kot vojaški piloti... Danilo Kovač, upravnik Letalskega centra Maribor Čebelarsko društvo Juršinci Čebelarsko društvo naproša vse sadjarje in ostale, da v času cvetenja v nasadih uporabljajo okolju prijazna škropiva za zatiranje bolezni in škodljivcev. V tem primeru bo drevje in drugo dobro oprašeno, pri tem pa ne bo prišlo do raznih zastrupitev, kot se je to zgodilo v lanskem letu. Hvala za sodelovanje, Čebelarsko društvo Juršinci SOLSKA KUHINJA Pomen zdrave prehrane postaja vedno bolj naš vsakdan. Prehrana pa je še posebno pomembna pri otrocih in mladostnikih. Pri tem mislim na otroke v našem vrtcu in na učence naše osnovne šole. Začetek delovanja šolske kuhinje na naši šoli sega v šolsko leto 1948. Tega leta je na šoli začela delovati šolska kuhinja, ki je oskrbovala šestdeset telesno slabotnih otrok. Takrat so kuhali in pripravljali hrano v privatnem stanovanju, malico pa so delili na šolskem hodniku. Starejši bralci se še spominjate, da v naših šolah ni bilo organizirane prehrane vse do konca sedemdesetih let. Učenci so malico prinašali od doma, jo med seboj menjavali, si delili priboljške itd. Uzakonitev Šolske mlečne kuhinje pa je na šolah uvedla organizirano šolsko prehrano in takšna je v osnovi še danes. Prave prostore šolske kuhinje je naša šola pridobila v letu 1971. Šolska mlečna kuhinja je od takrat oskrbovala vse učence. Prvo jedilnico, ki je služila tudi kot učilnica, pa je šola pridobila leta 1976. Točno trideset let pozneje, leta 2006, smo na šoli ponosni na moderno in dobro opremljeno kuhinjo z dvema jedilnicama. Tega leta se je zgodila adaptacija stare in neustrezne kuhinje ter pripadajočih prostorov. Šolska kuhinja oskrbuje otroke v vrtcu, učence v šoli ter delavce šole. Poleg šolske malice sta na voljo še zajtrk in kosilo. Vsak dan kuharice pripravijo in postrežejo okrog 60 zajtrkov, dobrih 300 ŠOLSKI NOVINARJI OBISKALI ŠTAJERSKI TEDNIK IN RADIO PTUJ Smo učenci OŠ Juršinci in obiskujemo izbirni predmet šolsko novinarstvo. Sami smo se že preizkusil kot novinarji, pravzaprav smo se bolj igrali novinarje, zato smo bili zelo veseli, ko smo izvedeli, da bomo obiskali čisto prave urednike, novinarje, napovedovalce na Radiu Ptuj in Štajerskem tedniku. V ponedeljek, 19.3.2007, so nam na široko odprli svoja vrata, nam razkazali prostore radia, posredovali veliko zanimivih podatkov in nam razložili, kako poteka kakšna oddaja. Navdušeni smo bili nad opremo in načinom dela. Iz sosednjega prostora smo lahko opazovali napovedovalca, ki je ravnokar poročal, najbolj pa smo bili veseli, da smo si lahko zaželeli glasbeno željo, ki so jo prijazno zavrteli samo za nas. Ogledali smo si tudi prostore Štajerskega tednika in prevzelo nas je, koliko ljudi se trudi, da bralci dvakrat na teden lahko beremo zanimive članke, ankete, intervjuje, novice, poročila ... Spoznali smo, da novinarsko delo zahteva veliko predanosti, sodelovanja z drugimi in da je to delo, ki ga novinarji delajo z veseljem. Zahvaljujemo se odgovornima urednikoma Štajerskega tednika in Radia Ptuj ter vsem, ki so nas vodili po medijski hiši, se trudili za nas in odgovarjali na naša vprašanja, saj smo veliko pridobili, videli in slišali ogromno novih stvari - nekateri med nami imamo tudi novo idejo za nadaljnje šolanje. Hvala. Šolski novinarji OŠJuršinci malic ter več kot 100 kosil. V naši šolski kuhinji skrbno upoštevamo zahteve sistema HACCP, to je zagotavljanje varnosti in sledljivosti živil. Zaradi tega smo tudi opustili dolgoletno prakso zbiranja živil, saj nova zakonodaja to prepoveduje. Naše kuharice poskušajo ugoditi tudi željam učencev po pripravi takšnih malic, ki so bolj po okusu otrok. Po opravljenih anketah so naši učenci zadovoljni s šolsko prehrano. Za pripravo hrane v šolski kuhinji skrbita Bernarda Novak in Elizabeta Berlak, pomaga pa tudi Štefka Plohl. Vodja šolske prehrane je Aleksandra Vinkovič, ki je odgovorna tudi za pripravo jedilnikov. Pa doher tek! Slavko Feguš SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V JURŠINCIH V Juršincih smo z dejavnostmi v šoli in s proslavo obudili spomin na Franceta Prešerna. Učenci so se 7. 2. 2007 v popoldanskih urah po razredih pogovarjali o Francetu Prešernu, prebirali njegovo poezijo in razmišljali o njej ter o pomenu kulturnega praznika; nekatere skupine so si ogledale tudi film, drugi so se pripravljali na proslavo, ki je sledila. Srečo nosimo v sebi je bila vodilna misel proslave, ki sta jo priredili Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinci. Župan Alojz Kavčič in ravnateljica Jelka Svenšek sta spregovorila o pomenu kulturnega praznika in kulture nasploh. Program so z mislimi o sreči napovedovali učenke in učenci 9. razreda. Napovedovalski pari Renata Zavec, Mitja Kralj, Amadeja Lovrec, Matjaž Majcen, Maja Kovačec, Matjaž Lebar, Janja Rajh, Rok Novak so obiskovalce vodili vse od hrepenenja do prave sreče. Dramska skupina OŠ Juršinci je z uprizoritvijo Lepe Vide očarala gledalce. Lepo Vido je zaigrala Tina Munda, zamorca Jan Horvat, kraljico Katja Horvat, sonce Veronika Mikolič, luno Doris Erhatič, dvorno damo Katja Plohl; vezno besedilo je brala Blažka Vršič. Program se je nadaljeval z recitacijami, učenci pa so navdušili tudi z lastnimi pogledi na srečo in s svojimi željami. Najmlajši so s plesom in pesmijo pokazali, kako izražajo srečo, starejša plesna skupina OŠ Juršinci je srečo pričarala s plesnimi koraki, otroški in mladinski zbor OŠ Juršinci ter Mešani pevski zbor KUD dr. Antona Slodnjaka pa s pesmimi. V Juršincih še vedno ohranjamo tradicijo: z zanimivo točko so se predstavili plesalci folklorne skupine Trta, prisluhnili pa smo tudi ljudskim pevkam Občine Juršinci. S pesmijo, plesom, z recitacijami, mislimi in željami ter z dramsko uprizoritvijo so nastopajoči ustvarili prijetno vzdušje v večnamenski jur-šinski dvorani. Šolski novinarji OŠJuršinci NAS VRTEC Veliko stvari lahko počaka - vendar ne otrok. Otroku ne moreš reči - jutri. Njegov čas je danes. Gabriela Mistral, Nobelova nagrajenka Vstop v vrtec je izredno pomemben dogodek v življenju otroka in njegovih staršev. Otrok tako vstopi v prvo stopnjo dolgoletne vzgoje in izobraževanja, poleg staršev tako začne za otrokov razvoj skrbeti tudi družba. Da bi bil prestop za otroka in tudi za starše čim manj stresen, uspešno poskrbijo zaposleni v vrtcu. Svoje poslanstvo zelo uspešno opravlja tudi Vrtec Juršinci, saj je vanj vpisanih vse več otrok. V našem vrtcu se zelo trudimo, da se otrok počutil prijetno in varno. Za to pa so potrebni skupni koraki družine in vrtca že pri navajanju otroka na vstop v vrtec. Potrebni so medsebojno zaupanje, strpnost, spoštovanje, spoznavanje posebnosti otroka, otrokove razvojne zmožnosti in potrebe družine. S tem zagotovimo, da otrok pridobi občutek varnosti in domačnosti. Otroku tako odpiramo vrata v novo okolje, v katerem se dobro počuti in ima vse možnosti za optimalni razvoj. Korenine predšolske vzgoje v Juršincih segajo v leto 1967, ko sta bila odprta prva pripravljalna oddelka za vstop v šolo, tki. »Mala šola«. To je bil v takratnem šolskem okolišu naše šole začetek organizirane predšolske vzgoje. 19. maja 1995 je občina ustanovila prvi oddelek Vrtca Juršinci. Naselil se je v stavbo Zdravstvenega doma. Vrtec je bil povezan v okvir Javnega zavoda Osnovne šole Juršinci. Prve vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic, s katerimi je nastajal in se razvijal vrtec, so bile: Majda Kunčnik, Lidija Horvat, Darinka Benko, Metka Pignar, Danica Robin, Tatjana Rojko in Darja Ilešič. Vrtec je devet let deloval v zelo težkih, predvsem pa neustreznih prostorskih pogojih. Požrtvovalnost, dobra volja in iznajdljivost zaposlenih so bili v tem času odločilni, da je vzgojno-izobraževalno delo potekalo nemoteno. Občina Juršinci pa si je ves čas zelo prizadevala, da je to pomanjkljivost nadomeščala z dodatnimi vzpodbudami, predvsem pa z aktivnostmi pri načrtovani gradnji novega vrtca. 1. septembra 2004 je bila otvoritev novega vrtca z dvema oddelkoma. Novi vrtec je del stavbnega kompleksa, ki ga tvorijo šola, večnamenska dvorana in zgradba vrtca. Trenutno vrtec deluje s tremi oddelki. Trendi vpisa, želje in prihodnost pa kažejo, da bo sedanji vrtec kmalu pretesen. Pri opremljanju vrtca in zagotavljanju materialnih pogojev ima občina velik posluh. Svoj delež pa so še dodatno prispevali občani in donatorji, ki so v velikem številu obiskovali dobrodelne koncerte, katerih izkupiček je bil namenjen opremi vrtca. Danes za vzgojno in izobraževalno delo v vrtcu skrbijo: Lidija Horvat, Darinka Benko, Katica Meznarič, Tanja Kvar, Valerija Mlinarič, Nataša Čuš, Stanka Zorko. Slavko Feguš ŠE DANES GOVORIJO 0 NJEM Da je bil pesnik Anton Aškerc velik mož, ve povedati marsikdo v našem kraju. Kakšen je bil? Kako je delal? Kdo je bil? Takšna in podobna vprašanja so mi rojila po glavi, ko nam je učiteljica v šoli povedala, da bomo pisali spis o Antonu Aškercu. No ja, prebrala sem že kakšno njegovo pesem, vendar s tem nisem bila zadovoljna. Doma sem povprašala, če kdo kaj ve o njegovem službovanju v našem kraju. Nič. Napotili so me do starejše gospe nedaleč vstran. Odšla sem se k njej. V svoji osamljenosti je bila mojega obiska zelo vesela. Njene zgubane roke pričajo o težkem življenju, telo je suhljato, spomin pa je ostal kljub častitljivim enainosemdesetim letom. Takoj se je spomnila nekdanjega duhovnika. Povedala je, da ji je o njem pripovedovala mama. V Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah, današnje Juršince, je pesnik prišel leta 1889. Bil je dober in prijazen. Z vaščani je rad pokramljal. Življenjske razmere so bile takrat v teh krajih zelo slabe. Ljudje so radi verjeli v različna videnja. Kar nekaj časa so v kraju pripovedovali, da se prikazuje Marija. Vse te govorice je ostro zavrnil in jim povedal, da cerkev s tem nima nič. V Juršincih je služboval le dve leti. Nikoli ni prosil za denar. Razumel je, da ljudje živijo skromno. V cerkvi je vedno poudarjal, da morajo ljudje priti k maši vedno pri srednjih vratih in ne pri zadnjih. Ko so odhajali iz tega »božjega hrama«, jih je vedno opominjal, da se morajo prekrižati tako, da namočijo prst v božji vodi v »škropi-janci«, saj bodo le tako lahko odnesli domov božji blagoslov. Še dolgo so ljudje pripovedovali o najkrajši maši, kar so jih kdaj slišali. Trajala je natanko dve minuti. Služil jo je takrat, ko je izvedel, da mora kraj zapustiti, ker so ga zopet premestili. Tokrat v Vitanje. Še danes kdaj kdo v šali pove Aškerčeve besede iz pridige: »Zebe mene, zebe vas. Pazite, da ne boste zmrznili. Nekateri so že. Amen«. Takrat je bila mrzla zima, poet pa je v prispodobi povedal, kaj misli o razmerah v takratnem času. O njegovem pesniškem ustvarjanju mi ni vedela povedati ničesar. Pozna pa njegove pesmi. Gospe sem se zahvalila. Morala sem domov. Povabila me je, naj še kdaj pridem. Obljubila sem, da bom. Obljubila sem si tudi, da bom prebrala vse Aškerčeve pesmi. Obljube vedno držim. Janja Rajh, 8. razred OŠJuršinci Zasadili lipo na šolskem dvorišču 29. 3- 2007smo na šolskem dvorišču zasadili lipo, ki nam predstavlja simbol veselja, sožitja in miru. V želji, da bi še v naslednjih petdesetih letih imeli svobodo in spoštovanje človekovih pravic, se je ob tednu podpisa Rimske pogodbe, za nas danes rodila lipa. In čez toliko let, kot je ta teden, obletnica Rimske pogodbe, se bomo skušali spet sestati in si nasmehom stisniti roke. Učenci osnovne šole Juršinci, generacija 8. a in 8. b-razreda, koordinatorka Aleksandra Vinkovič ČETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ODBOJKI ZA STAREJŠE UČENKE ODBOJKARSKI PRAZNIK V JURŠINCIH Na Valentinovo, 14. februarja, je bilo v juršinski športni dvorani posebej živahno, pa ne zaradi kakšnega Valentinovega plesa, ampak zaradi športnega dogodka. Domača šola je pod vodstvom športnega pedagoga Stanka Podvrška gostila B-skupino četrtfinalnega turnirja v odbojki za starejše učenke. Kot mnogokrat do sedaj so v Juršincih tudi tokrat dokazali svojo gostoljubnost, kreativnost in odlično organizacijo za izvedbo športnih dogodkov tudi na državnem nivoju. V uvodnem kulturnem programu se je ge. ravnateljici Jelki Svenšek, ki je pozdravila vse prisotne, pridružil še župan g. Alojz Kavčič, ki je tudi odprl tekmovanje. Poseben čar dogodku sta dala še učenca oblečena v kurenta in brata Tomi in Franci Verbančič, ki sta s svojimi glasbenimi vložki zabavala polno športno dvorano. Da bi bilo športno ozračje še bolj razgreto, so poskrbeli učenci na tribunah, saj so tega dne na šoli organizirali športni dan.. Za vstop v polfinale so se potegovale domačinke, dvojezična OŠ iz Lendave I, OŠ B. Ilicha Maribor in OŠ Mežica. Že prvi krog je pokazal, kdo je favorit na tem turnirju, saj so Mežičanke premagale Mariborčanke, domače igralke pa po hudem boju Lendavčanke. Razlika na igrišču je bila očitna, saj se je videlo, da gostje iz Maribora in Mežice nastopajo tudi v klubih, kar za ostali ekipi ni značilno. Z zaključkom teh dveh tekem se je v bistvu razpletel položaj na lestvici, saj v nadaljevanju ni bilo presenečenj. Juršinčanke in Lendavska dekleta pač niso mogle »parirati« boljšim, tako da sta ekipi iz Maribora in Mežice gladko premagale svoje nasprotnice, ki pa so klub temu pokazale veliko borbenosti, poguma in športnega dostojanstva. Posebej na punce iz Juršinccv v prihodnosti še računamo, saj so večinoma osmošolke. Na koncu so z razpletom bili zadovoljni vsi, prvouvrščeni ekipi pa sta si priborili vstop v nadaljnje tekmovanje. Ob koncu so podelili še nagrade, pokale in priznanja za vse sodelujoče ekipe. Omeniti je potrebno, da sta svojo sodniško dolžnost z odliko opravila mariborska sodnika Pavel Jarc in Martin Lever. Domači strateg Stanko Podvršek ta športni dogodek ocenjuje tako: Prvič smo imeli v Juršincih možnost organizirati tekmovanje na državni ravni, saj nam dosedanji pogoji niso omogočali izvedbo takšnih turnirjev. Izgradnja prave športne dvorane, kjer se lahko odbojka igra hkrati na dveh igriščih, šele s takšnim tekmovanjem opravičuje in potrjuje pravilnost odločitve občinskih mož. Tudi naši rezultati na športnih tekmovanjih opravičujejo vsak vložen denar v razvoj mladih ljudi, ki se lahko športno udejstvujejo. Rezultati: OŠ LENDAVA:OŠ JURŠINCI 1 : 2, OŠ B.ILICH MARIBOR: OŠ MEŽICA 1 : 2, OŠ JURŠINCLOŠ B. ILICH MARIBOR 0 : 2, OŠ MEŽICA:OŠ LENDAVA 2 : 0, OŠ JURŠINCLOŠ MEŽICA 0 : 2, OŠ LEN-DAVA:OŠ B. ILICH MARIBOR 0 : 2. Lestvica: 1. OŠ MEŽICA 6: 1 9 točk 2.GŠ B, ILICH MARIBOR 5:2 6 točk 3. OŠ JURŠINCI 2 : 5 3 točke 4. DVOJEZIČNA OŠ LENDAVA I 1 :6 0 točk Postave ekip: OŠ JURŠINCI: SANDRA MATJAŠIČ, VERONIKA MIKOLIČ, MAJA ČUŠ, KATJA HORVAT, BIAŽKA VRŠIČ, ALENKA KIJMP, BARBARA RIŽNAR, JULIJA HRGA, ANJA KRIŽAN, MAJA PAVLIN, MARAJKA TOPLAK in SANJA IVANJŠIČ. Vodja ekipe: STANKO PODVRŠEK. OŠ MEŽICA: MONIKA PLEMEN, MONIKA PRAZNIK, DAŠA PRE-GEL, MAJA JEZERNIK, SARA SINANOVIČ, SABINA, BREZNIK ANJA AUPRIH, SARA MLINAR, ANJA KOLEDNIK, NIKA KOLAR. Vodja ekipe: BOJAN IVARTNIK. OŠ B. ILICH: BOŽIČ, BASRAK, BORKO, NAJDIČ, PEHNEC, ANDERLIČ in SENIČAR. Vodja ekipe: MOŽIČ. OŠ LENDAVA I: JARNI, KIRALJ, KUPLEN, MARKOVIČ, PROBOJČE-VIČ, KUTNJAK, DONKO. Vodja ekipe: TEREZIJA KONCUT. HRANA, ZNANJE, ZDRAVJE Rubrika z naslovom Hrana, znanje, zdravje je namenjena uzaveš-čanju vseh nas, ki vsak dan skoraj rutinsko pripravljamo številne obroke in jih tudi zaužijemo. Prehrambene navade posameznika so odvisne od številnih dejavnikov, kot so: družina, ekonomski položaj, vera, znanje, sovrstniki, prijatelji, navade ... Razvijejo se skoraj nezavestno, nekatere so standardne in na njih ni mogoče vplivati, zato se je smiselno ukvarjati s tistimi, ki jih je prinesel sodoben način življenja in omogočajo kratek čas priprave, a dolgoročno vplivajo na bolezni srca in ožilja. Danes, ko so številni strokovnjaki potrdili, da je zdravje odvisno tudi od kakovosti hrane in od načina in znanja priprave, je smiselno o tem čim več vedeti, da bomo lahko s pravilno prehrano vplivali na kvalitetnejše življenje. Hrano, ki jo uživamo, ocenjujemo velikokrat z vidika, ali je dobra, ali prijetno diši, ali je okusna. Malokdaj se vprašamo, ali ta hrana koristi našemu zdravju. Akademik profesor Trstenjak je zapisal: »Osnovni nauki za zdravo življenje so preveč enostavni, da bi jim ljudje verjeli«. Ne moremo trditi, da je pravilna prehrana edino zagotovilo za zdravje. Pravilna prehrana je le eden od številnih dejavnikov, ki zagotavlja kakovost življenja. Današnji svet je poln nasprotij, tako je tudi pri prehranjevanju. Podatki navajajo, da ima dve tretjini ljudi na svetu premalo hrane in le ena tretjina ljudi uživa dovolj ali celo preveč hrane. Zasledimo še, da število prebivalcev na Zemlji zelo hitro narašča, obdelovalne zemlje za pridelovanje hrane pa je vedno manj. O prehrani Slovencev je bilo opravljenih kar nekaj raziskav, ki so pokazale, da zelo radi jemo. Raziskave dokazujejo, da uživamo preveč mesa, jajc, sladkorja in ocvrtih jedi. Narašča tudi poraba hitre hrane, zlasti pri mladih. Uživamo premalo rib, sadja in zelenjave, zato dobi organizem premalo vitaminov, mineralnih snovi in vlaknin. Raziskave pa so pokazale tudi to, da se vedno več ljudi zanima za zdravje in zdravo prehrano, vedno več je strokovnih revij o prehrani in v medijih je vedno več strokovnih člankov o hrani. Še vedno je v prehrani preveč maščob, vendar se že kažejo rahli premiki na boljše, nekoliko pa se znižuje tudi poraba sladkorja in čokolade. Nada Pignar VELIKONOČNA ŠTRUCA Potrebujemo: 50 dag prekajenega svinjskega vratu, 30 dag belega kruha, 1 malo čebulo, 2 žlici olja, peteršilj, sol, 2 - 3 pesti ostre moke, 2 rumenjaka in 1 dl mleka Prekajeni svinjski vrat do polovice skuhamo v vodi in ga ohladimo. Kruh narežemo na male kocke, dodamo na olju prepraženo sesekljano čebulo, rumenjaka in malo mleka. Dobro premešamo, začinimo s soljo in sesekljanim peteršiljem ter dodamo moko. Kruhovo testo na pomokani deski oblikujemo v pravokotnik, na sredino položimo meso in testo zavijemo okrog mesa. Štruco damo v manjši pekač in pečemo pri 200 C pol ure. Ponudimo toplo ali hladno z naribanim hrenom. Recept za vas izbral, Vlado Pignar. LETO IN POL NAŠE AMBULANTE Ja, res je. Že leto in pol je, kar je v Juršincih pričela z delom Naša ambulanta. In moram priznati, da je ta čas zelo, zelo hitro minil. Korenine za uspešno rast pa so pognale že malo prej! Minilo je namreč natanko dve leti, kar sem se za ta korak tudi zavestno odločil. Čas pa je lahko tako hitro spolzel mimo tudi zato, ker smo v tem obdobju tudi zares veliko storili. S ponosom se lahko vsi skupaj, ne samo zaposleni, tudi vi, ki k nam zahajate, ozremo na prehojeno pot. Vloženega je bilo kar precej truda, da je Naša ambulanta najprej zaživela, sedaj pa nezadržno raste in se razvija. Upam, da v zadovoljstvo vseh. Res je sicer, da žal vseh težav ne uspemo dokončno obvladati, ampak: kdo in kdaj v življenju lahko opravi z vsemi težavami? Res je tudi, da žal vseh, ki so z nami pričeli to pot, ni več med nami. Toda takšno je pač življenje. In kaj smo v teh dveh letih uspeli storiti? Najprej je bilo treba obnoviti prostore, in to v zelo kratkem času. Zaposleni smo s postorjenim zelo zadovoljni, saj se nam prostori zdijo prijazni, domači, nič po zdravstveno strogi. So pa vsekakor opremljeni po predpisih in normativih, ki veljajo za vse zdravstvene ustanove. Upam, da ste z njimi zadovoljni tudi vi. Če pa vas kar koli moti, vas prosimo, da nam to brez zadrege tudi poveste. Druga večja težava, ki smo jo poskušali rešiti že do otvoritve, nam ANALIZA ANKETE: Kaj menite o evru? Smo učenke 9. razreda OŠ Juršinci in obiskujemo izbirni predmet šolsko novinarstvo. Izdelale smo anketni vprašalnik, s katerim smo hotele ugotoviti, kaj ljudje menijo o prejemu nove valute, evra, in kako so ga sprejeli. Razdelile smo 20 anket; 11 anket med ženske, 9 pa med moške. Anketo je izpolnilo največ otrok med 10. in 15. letom, in sicer 8; ostali ljudje pa so stari med 20 in 50 let. Največ anketnih še obiskuje osnovno šolo, veliko pa se jih že izobražuje na srednji šoli. O prevzemu nove valute evra je bilo zadovoljnih polovico ljudi. Povprašali smo jih, kaj menijo o bankovcih. Anketiranim se bankovci ne zdijo izvirni ali pa o njih nimajo nekega posebnega mnenja. Devet anketiranih meni, da je evro kovancev veliko preveč. Nacionalna stran evro kovancev se jim zdi dobra, saj prikazuje značilnosti države, kar je potrdilo 8 ljudi, ostali pa niso imeli posebnega mnenja. Povprašale smo tudi, kaj menijo o ponarejanju bankovcev in ugotovile smo, da se je po njihovem mnenju povečalo. Anketirani se o pristnosti bankovca prepričajo tako, da preverijo varnostno nit, ki poteka v sredini bankovca, pozorni pa so tudi na srebrno folijo, ki se ob nagibu spremeni. Šestnajst ljudi je mnenja, da so se cene po uvedbi evra zvišale, ostali štirje pa so bili nasprotnega mnenja. Zvišane cene so ljudi najbolj pogosto opazili v trgovinah, najmanj pa v ponudbi storitev. Iz anketnega vprašalnika smo ugotovile, da so ljudje še kar zadovoljni z novo valuto, da so evro kovanci in bankovci izvirni, da se je ponarejevanje bankovcev povečalo, opazili pa so zvišanje cen. Analizo ankete smo napisale Tamara Holc, Mateja Munda in Sabina Kovačec POVABILO! Vabimo zainteresirane podjetnike, društva ter vse ostale, ki se ukvarjajo z kakršno koli dejavnostjo. Ponujamo vam možnost objave svojega reklamnega sporočila podjetja oziroma dejavnosti v Juršinskih novicah. Svojo namero nam sporočite oziroma se obrnete na OBČINOJURŠINCI, Juršinci 19, 2256 Juršinci tel. številka (02) 758 21 41 ali pa nas kontaktirajte preko elektronske pošte: ob-cina.jursinci@jursinci.si je grenila delo in življenje še več kot leto po otvoritvi. Ampak: dvigalo za nemoten dostop tudi tistih, ki so gibalno najbolj omejeni, deluje že štiri mesece. Mogoče bi na ta dosežek lahko bili še naj- Novo pridobitev - dvigalo je blagoslovil domači župnik Štefan Časar bolj ponosni, saj je ta stvar bila zares velik finančni zalogaj. Pred enim mesecem pa se nam je pridružila še lekarna. V Juršincih je sedaj zdravstvena oskrba občanov popolna, vsaj na osnovni ravni, saj že dolga leta deluje tu tudi zobozdravnik. Kdo bi si to mislil še pred dvema letoma? In kako naprej? Sprejeti smo bili zelo dobro, odprtih rok in srca. Upam, da bo tako tudi ostalo. Nikakor si namreč ne želim, da bi med nami nastale kakršne koli težave, nezaupanja in podobne nevšečnosti, še najmanj pa zamere. Vsekakor se bomo zares tudi vnaprej zelo trudili, da bi uspešno nadaljevali začeto pot, da bi vam pač po najboljših močeh pomagali prebroditi tiste res najhujše trenutke življenja, ko zbolite. Tudi in predvsem z vašo pomočjo. Miro Lasbaher, zdravnik Oh, kako hitro čas beži Malo nazaj smo si voščili božično-novoletne praznike, sedaj pa je pred nami že velika noč! V tem času smo bile zelo dejavne. Udeležile smo se revije ljudskih pesmi v Zavrču, zapele smo tudi na proslavi za slovenski kulturni praznik, pa tudi na raznih občnih zborih po občini Juršincih. 22. marca smo se udeležile prepevanja ljudskih pevcev in godcev na televiziji Maribor. Ponosne smo na vas, drage občanke, občani, saj smo z vašim glasovanjem prišle v drugi krog tekmovanja. Zahvaljujemo se vam za vašo podporo ter vas tudi v naprej prosimo za vaše sodelovanje. Mislimo, da je pesem najlepša govorica. Želimo vam blagoslovljene, vesele velikonočne praznike, veliko sladkih dobrot in pisanih pirhov. Za ljudske pevke: Genica FURMAN POROČILO O ŠPORTNIH AKTIVNOSTI SEPTEMBER 2006 21. 9- - Zrkovci pri Mariboru - Polfinale državnega prvenstva v odbojki na mivki: 5. mesto (7 učenk). OKTOBER 2006 10. 10. - Videm pri Ptuju - Medobčinsko prvenstvo v jesenskem krosu: 1. mesto Barbara Rižnar, 1. mesto Maja Rajh, 3. mesto Tilen Štebih, 3. mesto Mateja Munda (6 učencev/učenk). 25.10. - Podlehnik - Medobčinsko prvenstvo v rokometu, starejši učenci: 4. mesto (10 učencev). 25. 10. - Gorišnica - Medobčinsko prvenstvo v rokometu, starejše učenke: 5. mesto (10 učenk). NOVEMBER 2006 6.11.-15.11. -Juršinci - Medobčinsko prvenstvo v odbojki, starejše učenke: 1. mesto (12 učenk). 6.11. -15.11. - Juršinci - Medobčinsko prvenstvo v odbojki za starejše učence: 3- mesto (10 učencev). 22.11. - Ptuj - Področno prvenstvo v badmintonu: 2. mesto Patricija Rajh (7 učencev/učenk). DECEMBER 2006 1.12- 19.12. - Juršinci - Medobčinsko prvenstvo v nogometu, starejši učenci: 4. mesto (10 učencev). 8.12- 16.12. - Destrnik, Cirkovce - Medobčinsko prvenstvo v nogometu, starejše učenke: 2. mesto (8 učenk). JANUAR 2007 10.1. - Ptuj - Področno prvenstvo v badmintonu: ekipno 2. mesto (6 učencev/učenk). 11.1. -Juršinci - Medobčinsko prvenstvo v judu. 1. mesto Gregor Vesenjak, 1. mesto Barbara Rižnar, 1. mesto Katja Horvat, 1. mesto Izidor Gomilšak, 2.mesto Žan Fištrovič, 3. mesto Rene Fištrovič (9 učencev). 25. 1. - Maribor - Področno prvenstvo v judu: 1.mesto Barbara Rižnar, 3.mesto Katja Horvat, 3- mesto Gregor Vesenjak (3 učenci/učenke) 23.1. -Juršinci - Področno prvenstvo v odbojki, starejše učenke: 1. mesto (12 učenk). 24.1. - Ptuj - Medobčinsko prvenstvo v streljanju: 2. mesto ekipno, 3. mesto Maja Pavlin, 3- mesto Ivan Druzovič (7 učencev/učenk). FEBRUAR 2007 3. 2. - Koper - Državno prvenstvo v judu: 2. mesto Barbara Rižnar, 7. mesto Gregor Vesenjak, 7. mesto Katja Horvat (3 učenci/ učenke). 6. 2. - Juršinci - Področno prvenstvo v nogometu, starejše učenke: 2. mesto (8 učenk). 8. 2. - Maribor - Področno prvenstvo v streljanju: 7. mesto ekipno (6 učencev/učenk). 14. 2. - Juršinci - Četrtfinale DP v odbojki, starejše učenke: 3. mesto (12 učenk). Stanko Podvršek Športni pedagog PREGOVORI Te pregovore ste že gotovo kdaj slišali. Dopolnite križanko z besedami, ki manjkajo. [T Navpično: 1. Tudi... kura včasih zrno najde. 2. Rana ura,... ura. 4. Obleka še ne naredi.... 5. Spredaj z ... maže, zadaj fige kaže. 8. Nikomur ne lete pečeni... v usta. 9. Naj človek pol sveta obleče, najboljši ... doma se peče. 10. ... preprečiti, kakor zdraviti. 11. Za dobrim ... se kadi. 15. Vrana ... ne izkljuje oči 16. Rana ura,... ura. 9 13 Vodoravno: 3. Enaki... skup lete. 6. Kdor..., ta krade. 7. Obljuba dela.... 9. Tudi najhujšo ... premaga množica mravelj. 12. Zvezek je ... učenca. 13. ... voda bregove dere. 14. Osel pohodi najlepše.... 16. Ptica se po ... spozna. 17. Ura zamujena, ne ... se nobena. TURISTIČNI PODMLADEK OS JURSINCI: HARMONIKA NAJ ZAIGRA V JURŠINCIH Projekt 'Ilirizmu pomaga lastna glava je celovit sistem organizira- nega delovanja osnovnošolske mladine v turizmu. Turistični podmladek OŠ Juršinci se je tudi letos prijavil na 21. festival Thrizmu pomaga lastna glava pod naslovom S turizmom gradimo mostove. Območni festival je potekal na OŠ Olge Meglič, z raziskovalno nalogo, odrsko predstavitvijo in razstavo pa je nastopilo osem šol: OŠ SV. JURIJ - JUROVSKI DOL, OŠ LJUDSKI VRT - PTUJ, OŠ OLGE MEGLIČ - PTUJ, JVIZ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS - DEST RNIK, OŠ JURŠINCI, OŠ TOMAŽ - SVETI TOMAŽ, OŠ VIDEM - VIDEM PRI PTUJU, OŠ ANICE ČERNEJEVE - MAKOLE. Učenke in učenci, ki obiskujejo turistični krožek, so: Sašo Žnidarič, Maja Čuš, Lucija Kovačec, Tina Munda, Maja Pavlin, Doris Erha-tič, Katja Horvat, Karmen Kuhar. Predstavili smo se z raziskovalno nalogo Harmonika naj zaigra v Juršincih in z razstavo, ki nam jo Je pomagal izdelati g. Janko Marinič (učitelj likovne vzgoje). Obiskovalcem smo ponudili juršinsko potico in jim zaigrali na harmoniko, na zloženki so si lahko prebrali našo ponudbo, nato pa smo obiskovalce nasmejali še z odrsko predstavitvijo. Predstavitev je ocenjevala petčlanska komisija in nam dodelila srebrno priznanje. Mentorice: Gabrijela Klemenčič, Ksenja Žmauc, Metka Gornjec. DRAMSKI IN PLESNI KROŽEK OŠ JURŠINCI NA SREČANJU GLEDALIŠKIH SKUPIN V GRAJENI Tudi letos smo se učenke dramskega krožka OŠ Juršinci udeležile Območne revije otroških gledaliških skupin. Prireditev se je odvi- jala 13. 3- 2007 v Grajeni, predstavilo pa se je osem skupin: G rajonske marjetice, Mini teater Zveze kulturnih društev Ptuj, Dramska s plesno skupino OŠ Juršinci, Otroška gledališka skupina Skorba, Čebelice OŠ Markovci, Gledališki krožek OŠ Majšperk,Gledališki klub Cirkovce, Gledališki studio Gimnazije Ptuj. Mentorici dramskega in plesnega krožka OŠ Juršinci sva se letos povezali, saj smo igralke za uprizoritev igre Zmešnjava pravljic potrebovale ples palčkov. Poudariti želimo, da je igra, s katero smo nastopili, naša - napisale smo jo same, saj smo želele igrati lepe pravljične osebe. Tako se je rodila Zmešnjava pravljic, v kateri so nastopile Katja Horvat v vlogi čarovnice, Blažka vršič kot Rdeča kapica, Julija Ilrga kot Pcpcdka, Veronika Miketič kot Sneguljčica, Sandra Matjašič kot Trnuljčica, Tina Munda in Marajka Toplah kot Pika Nogavička. V takšni zmešnjavi so manjkali le še palčki s svojo plesno točko. Učenke in mentorici smo vesele, da smo se udeležile srečanja, zaigrale na grajenskih odrskih deskah in tako dostojno zastopale šolo. Mentorici dramskega in plesnega krožka Ksenja Žmauc in Mojca Cvikl Ponudba za storitve iz varnosti in zdravja pri delu ter požarna varnost VARTIS - varnostni in požarni inženiring Janez Čuček, s. p. Podvinci 59/a SI-2250 Ptuj tel: +386 (0) 2 745-96-51 fax:+386 (0) 2 745-96-50 gsm: 031 332 238 Za opravljanje dejavnosti sem pridobil licence od Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, dne 05. 07. 2006 pod št. 02039-217/2005. 1. področje varnosti in zdravja pri delu: opravljanje periodičnih in drugih preiskav toplotnih razmer, hrupa in osvetljenosti v delovnem okolju; opravljanje periodičnih in drugih pregledov in preizkusov delovne opreme; izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti; (ocena tveganja); pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo. 2. ostale storitve: izdelava varnostnih načrtov za začasna in premična gradbišča, koordinator v fazi priprave projekta; izvajam nadzore v fazi izvedbe projekta - koordinator v fazi izvedbe projekta; svetovalec ADR - prevoz nevarnih snovi; svetovalec za proizvodnjo in promet z kemikalijami. 3. požarna varnost: pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev iz požarne varnosti; izdelava požarnih redov; izdelava požarno evakuacijskih načrtov; izvajanje nadzora iz vidika požarne varnosti v objektih (strokovni delavec). Za storitve pod prvo točko se lahko sklene pogodba, v kateri se opredelijo vsi medsebojni dogovori in se s tem razbremenite dodatnih skrbi z vidika urejanja tega področja. Pokličite in zahtevajte ponudbo za določene storitve. Janez Čuček, univ.dipl.org.,dipl.var. inž.