o« Gripa: previdnost potrebna, panika odveč Št. 34/ Leto 64 / Celje. 5. maj 2009 / Cena 0,81 EUR Celjska policija z novim direktorjem Tretjino dobička delavcem! To je bila ena od zahtev na prvomajskih shodih, ki so bili množično obiskani, saj praznik v teh časih dobiva na pomenu. Če dobiš zastonj muziko in golaž, kot je bilo to na celjskem bazenu (na sliki), pa je sploh imenitno. Je fotografiranje trupel m^m užitek? lir Košarkarice 1. gimnazije v Celju spet prvakinje Pevci s Celjskega pripravljajo opereto Noč v Benetkah dogodki Večino krasov jfi tik pred kresovanj^n rahk) namočil dei Aso vseeno zagoreli (v Vojniluj ga je nekdo zakuril 2e dan prej). Ogenj je ogrel mlade tudi na kresovanju na Špici. (Foto: GrupA) Vsaj tretjino dobička delavcem! Tisti, ki niso bili na kresovanjih (ali so po njih ie lahko vstali), so naslednje jutro krenili na najbližji hrib. Smer golař in čovapćiči. Letošnji dela prost dan ter lepo vreme sta na pohode in prvomaj* ske shode zvabila veliko ljudi. Zgolj na Celjski koči so jih na-Šteli več kot dva tísoč. Osrednji govorec na Celjski koči je bil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, ki je poudaril, ds živimo v času, ki |e zaradi kri-ze za delavstvo neprijazen. Opozoril je, naj se banke raje bolj kot z reševanjem tajkunov ukvarjajo z reševanjem podjetij. Predlaga) )e, naj se dobiček deli pravično, uko da bi tretjino prejeli delavci, tretjino bi namenili za razvoj» ostalo pâ bi dobili lastniki kapitala. Treba je spremeniti lestvico Vrednot, ki je bila v veljavi doslej, ter v ospredje postaviti solidarnost in družbeno odgovornost kapitala. Sekretar celjske območne organizacije ZSSS Srečko Ca- ter pa je v svoji poslanici poudaril, da lahko le združeni in organizirani prisilimo kapital, da v trenutni situaciji poseže tudi po lastnih rezervah in ne izstavlja računov zgolj in samo delavcem. Sindikalna srečanja so bila še na Resevni, Šmohorju, pri Šmiglovi zidanici» pod Stolpnikom ter na Graški Gori. RP, foto: SHERPA »Glej, no, glej, na celj^om bazenu pa golaž )telajo< kar brezplačno.« Tradicija prainovanja praznika delavcev recesija (ie) ni pokopala. Množici obiskovalcev prvomajskega srečanja naGraškiGonje spregovonla Lidija Jerkič. predsednica SKEI Slovenija, ki je menila, da »delavci ne bodo zdržali nemoralnega početja nenasitnih kaprtalistov, ki kradejo in se ne ozinjo na svoje delavca. Zahtevamo novo ureditev, ki bo spr^emljrva za normalno življenje delavcev in njihovih dniun,za dostojno življenje in neleza badno presvete.« (JOŽE MIKLAVC) novi tednik ppogodki Previdnost potrebna, panika odveč Novega virusa gripe A HlNl v Sloveniji (še) niso potrdili - Najboljši način preprečevanje širjenja bolezni je ustrezna higiena - Protivirusnih zdravil je v Sloveniji dovolj -Za napovedi prezgodaj Zadnji (eden je svet pretresal strah pred novo obli-ko gripe, ki jo povzroča virus gripe A HINl. Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila peto stopnjo (od šestih) nevarnosti pandemije» torej izbruha bolezni po vsem svetu. Svet je v pripravljenosti, vendar 50 zadnje novice pomirjajoče. Po uradnih podatkih je obolelo za novo obliko gripe malo več kot 600 ljudi. Najbolj prizadeta država je Mehika, kjer je bolezen tudi izbruhnila, v večjem Številu pa se pojavlja tudi v Severni Ameriki. Bolezen so sicer že potrdili na petih kontinentih. TUdI v Evropi In tudi v oaših sosednjih državah. Avstriji in Italiji. Po do zdaj znanih podatkih so v Evropi vsi zboleli, razen enega, imeli blago sliko bolezni. Zboleli so predvsem miadi med 20 in 40 leti, nihče pa ni umrl »Izkazalo se je, da $o bile napovedi glede smrto-nosnosti tega virusa oa srečo prehitre,« ugotavlja predstojnica oddelka za epidemiologijo v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Trop Skaza. Ali bo pri tem ludi ostalo, je nemogoče predvideti. Bolezen zato budno spremljajo v svetu in pri nas. Po zagotovilih najodgovornejših smo v Sloveniji na morebiten svetovni izbruh bolezni dobro pripravljeni. »V Sloveniji imamo vzpostavljen sistem ukrepanja v primeru izbruha. Izdelani so algoritmi, kako ravnati v izrednih razmerah, ko zbo-h naenkrat množica ljudi, tudi zdravstvenih delavcev. Pripravljena imamo navodila za ljudi, izdelani so načrti oskrbe s proti viru s nimi zdravili, kaj je treba na- Novi virus gripe povzroča podobne znake in simptome bolezni kot običajna, sezonska gripa: pojavijo se mrazenje, povišana telesna tempera l ura, izčrpanost« bole-čine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu, suh kašelj. Če opazite takšne znake in ste bllS pred kratkim na potovanju [zlasti če ste bili v Mehiki), pokličite po telefonu svojega zdravnika, ki vam bo svetoval. rediti v primeru, če bolnišnice ne morejo veČ sprejemati novih bolnikov, kako v izrednih razmerah organizirati službo... Seveda je iluzorno pričakovati, da bi v primeru svetovne epidemije vse potekalo tako kot v normalnih razmerah. Ta- DEPOZfî DEPOin r- RKSNA OBRESTNA MERA. FIKSNO ZADOVOUSIVO. Udomite odilôno obr«9tno m«ro v ko le-ta pedelo in hne^te dostop do sredstev. Do kon» rtisseca ma[a vam v UniCrMK Bsnk ponu|arno nedvs« priv4a&n« depozit« v «v/A z rtwpr«fTi«rr|lva 4,5.odsfo^ Woo obfdslro msro. aC> lem ps vam zsgoievfîBrrK) tudi ďoatop <30 nodcKPsstPti «Bdsïev v vsatcem Irvnuttoj. $e i^« prepfKsm^ 0i od-vržemo v smeti, in si umijemo roke. Redno si umivamo roke z milom in vodo, lahko tudi z robčkom, namočenim v alkoholno razkužilo. Pomembno je tudi, da kadar zbolimo, ostanemo doma> svojega zdravnika pa pokličemo po telefonu, da okužbe ne širimo . (poučno gradivo o higienskih ukrepih bo, tako kot 50 tudi drugi podatki o novi gripi, objavljeno na spletnih straneh IVZ). Največja pandemija pe je bila v letih 191S-19Í9. Za tako imenovano špansko gripo se je okiižila skoraj tretjina človeštva, umrlo Je preko 50 milijonov ljudi. Azijska gripa leta 1957 je terjala 2 milijona žrtev, hongkonška gripa deset let kasneje okoli 33 tisoč. (Pandemija Je epidemija, ki je zajela več celin; epidemija je nenaden izbruh in hitro Širjenje kake nalezljive bo* lezni na določenem območju.] »Ljudje včasih ne verjamejo tem preprostim ukrepom, ki pa so zelo učinkoviti. Bolezni, ki se prenašajo kapljično, se Širijo s kihanjem, kašljanjem in z go- Zadnje dni se za bolezen, ki smo jo na začetku poimenovali prašičja gripa, sprejeli delovni izraz bolezen, ki jo povzroča novi virus gripe. Razlog za to je. da izraz prašičja gripa uporablja veterinarska stroka za poznano influenco pri prašičih, ki se samo Izjemoma prenaša na človeka. Pri novem virusu influence pa je značilno, da gre za bolezen pri človeku in se tudi prenaša s človeka na človeka. Če uživamo svinjsko meso> se z novim virusom ne moremo okužiti. vorjenjem. Virusi lahko pristanejo povsod; na kljukah» telefonih, tipkovnici v dvigalih. Od lam se prenesejo na naše roke, z rok v usta, nos ali na očesno veznico. Zato je tako pomembno pogosto umivanje rok z milom,« poudarja dr. Alenka Trop Skaza. Strokovnjaki želijo, da bi nam to »zlezlo pod kožo«, da bi te nasvete res upoštevali, če bo to nujno, Ce se bo okužba z novim virusom gripe pojavila tudi pri nas. Protivirusna zdravila če se bo okužba pojavila tudi pri nas, je pomembna založenost z zdravili, ki zavirajo razmnoževanje virusa- Priporočajo uporabo o sel tami vira (poznamo ga pod imenom tamiflu) ali za-namivira. Po zagotovilih ministra za zdravje Boruta Mi-klavčiča je Slovenija s pro-tívirusníumi zdravili zelo dobro založena in z zalogami zdravil pokriva priporočeno četrtino prebivalstva. Doslej so zdravilo tamiflu v lekarnah izdajali na beli recept in ga je bilo treba plačati (škatlica stane približno 22 evrov), včeraj pa naj bi se dogovorili za nov natančno določen režim predpisovanja tega zdravila. V bodoče ga bodo lahko zdravniki predpisali tudi na zeleni recept in bo torej brezplačno. Že to, da je protivirusna zdravila mogoče dobili samo na recept, zagotavlja, da se pri rîas ne more zgoditi, da bi v paniki pokupili vse Novi vinis gripe se prenaša enako kot virus sezonske ^pe'3 kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašlja-nju. kihanju, govorjenju ipd., lorej ob tesnem stiku z osebo, ki je okužena z novim virusom gripe. Bolniki so kužni, dokler imajo znake in simptome okužbe oziroma do sedem dni po začetku bolezni. zaioge. To bi bilo tudi povsem nesmiselno: »Protivirusna zdravila preprečujejo razmnoževanje virusa. S tem skrajšajo potek bolezni in zmanjšajo kužnost bolnika, Zdravljenje je treba začeti v prvih 48 urah po pojavu simptomov, Zdravila so namenjena tudi tistim, ki so bili v tesnem stiku s potrjenim bolnikom. Takšnih zdravil nikakor ne jemljemo preventivno, za vsak slučaj. Nekritično jemanje bi lahko imelo dolgoročne posledice, podobne, kot jih ima zloraba antibiotikov. Ko bi jih v resnici potrebovali, ne bi več pomagala,« opozarja dr. Alenka Trop Skaza. Slovenska vlada je ustanovila koordinacijsko skupino za primer pandemije gripe. Vodi )o minister za zdravje. V njej so državni sekretarji z vseh ministrstev ter strokovnjaki z Inštituta za varovanje zdravja RS in iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani Na Celjskem zaenkrat ni pretiranega povpraševanja po protivirusnih zdravilih. »Od sredine decembra do zdaj so na primer v lekarni Center v Celju prodali vsega 24 Škatlic. Povečanja nakupov v zadnjem času ne beležimo.« ugotavlja direktorica Celjskih lekarn Lilija-na Grosek in zagotavlja, da imajo v lekarnah dovolj velike zaloge protivirusnih zdravil. Zaloge imajo tudi dobavitelji teh zdravil in seveda država, tako da strah, da jih ne bi dobili, če bi jih potrebovali, ni potreben. MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA m ggpSPODARSTVO novi tednik Bomo delali do 65. leta? »Ne znam si predstavljati delavke v Gorenju^ ki bi delala do 65. leta« - Z aktivnim življenjem bo starost lepša Po prazniku dela smo sešteli delavce, ki so zaradi svetovne gospodarske re-cesije na širšem Celjskem izgubili delo. Od januarja do konca marca je po uradnih podatkih delo izgubilo že vsaj 1.600 ljudi, po neuradnih še več. 11 tisoč zaposlenih v 43 podjetjih zaradi skrajšanega delavnika mesečno prejema vsaj za 10 odstotkov nižjo pla-čo. Recesija pa je že nekaj Časa tudi v pokojninski blagajni. Zato se je prav v času, ko podjetja na veli* ko predčasno upokojujejo po t. j. mehkih variantah zmanjševanja Števila zapo-slenih, začelo govoriti o po-daljševanju starostne meje za upokojitev. Je pred-log realen in - predvsem -smiseln? »Mislim, da veČina panog 2 intenzivnim razporedom od delavcev ne more zahtevati. da bodo delali do 65. lefa. Iz preprostega razloga. Ker to je že za samo podjetje neracionalno,« je prepričan znan celjski sindikalist Srečko Čater. Meja S8 let ni bila nika Boruta Meha. »Po mojem moramo te razprave umirili, pogledati, kaj si lahko pri-vošŠmo, koliko bomo zbrali denarja v pokojninski blagajni, da bomo pokojnine Še lahko izplačevali, nato pa postopoma izpeljali reforme.« Starosta meja za upokojitev {e pri nas v primerjavi z ostalimi evropskimi državami razmeroma nizka. Starost za upokojitev sega tudi do 67. leta. pogovarjajo se cela o daljši, je povedal minister Sveťik. »Sploh pa se pogoji dela spreminiajo. industrijskih delavcev je le še za tretjino. Ukrepa rte smemo kar posploševati.n postavljena na pamet, ker bi bila nekomu v5eč, temveč so bile opravljene analize gibanja bolniškega staleža v posameznih življenjskih ob* dobjih. Pokazalo se je. da je to gibanje po 58. letu enorm-no v porastu, ker se v tem obdobju nakopičijo zdravstvene težave. Zato je za podjet-je neracionalno, da delavci v tej dobi koristijo boiniškj siaiež, saj so s tem preobremenjeni njihovi sodelavci. Hkrati pa imamo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih več tisoč ljudi, ki so stari med 20 in 30 let. To je popoln nesmisel« »Čeprav je to danes nepopularna tema in gredo vsakemu kar lasje pokonci, je podaljševanje dela d^stvo. Treba pa je vedeti» da ni nihče toUko neumen, da bo rekel, da bomo vsi delali do 65, leta. Prav gotovo bo neko prehodno obdobje, kjer bodo do-ločene kategorije zaščitene. Upoštevalo se bo, kdaj bo kdo začel delati, saj si tudi sam ne znam predstavljati, da bi neka delavka v Gorenju lahko delala do 65. leta. Poleg tega bo treba upoštevati tudi materinstvo,« je mnenjeZdru-ženja delodajalcev Slovenije oziroma njegovega předšed- »Če bodo delavd delali dfjejih moramo stimulirat». To bi jih lahko tako. da delavec, ko doseže starostno omejrtev, ne plaeuje več prispevkov. Potem bo zanimiv tudi za delodajalca. Danes pa je starejši delavec najdražji in tudi zato marsikje gledajo, da se ga Čim prej znebijo,« pravi Borut Meh. Cas za popravke pokojninskega sistema bo še do leta 2011, ko naj bi nova pokojninska reforma zaživela. Po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika se bodo še po tem Času posamezne spremembe lahko postopno uvajale. >»Glede na demografske spremembe, spremembe v strukturi dela, daljše izobraževanje in podobno nas gotovo čaka delo dlje v starosti. Lahko si le želimo, da bomo vsi dlje časa zdravi, aktivni. Tako bo tudi naša starost lepša, kot če bomo čakali ie na smrt. Ker Če ne bo sprememb, ne bomo mogli zagotavljati varnosti v starosti, « je zaključil minister Svethk. ROZMAi^ PETEK Foto: SHERPA nakratko Vodstvo Inde Vransko nižje plače Kot pozitiven primer ravnanja v času krize so v največji sindikalni organizaciji, območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Celje, izpostavQi Inde Vransko. Tam so delavci štiri mesece, ko so bili doma na čakanju, prejemali 70-ods(otno plačo. Zaradi ponovnih naroČil so plače znova lOO-odstotne. tzjema so zaposlerù v upravi podjetja. Po sklepu nadzornega sveta bodo ti do junija prejemali za 25 odstotkov nižje plače. ŽIvllci brez krize živilska podjetja s Celjskega, največja so Celjske mesnine, Klasje. Mlekarna Celela ter Pivovarna Laško, Wjub recesiji niso odpuščala. Prav nasprotno. V Klasju so ravnokar zaposlili slaščičarje» še nekaj prostih delovnih mest naj bi bilo v Celjskih mesninah. Edina, ki ima rahle težave, je Mlekarna Celeia. Tam ne zaposlujejo več sezonskih delavcev in ljudi, napotenih preko študentskili ser\asov. Tudi Libela EIsi v težavali v podjetju Libela Elsi recesije do marca niso resneje občutili. po tem mesecu pa je stanje naročil po podatkih sindikatov strmo padlo. Ravno zato naj bi delavci po novem vsaj štiri mesece prejemali le 80-odslotno plačo. RP Jadranska pivovarna naprodaj Kot so sporočili iz Pivovarne Laško, Jadranska pivovarna ni v stečaju ali likvidaciji, kot se je v minulih dneh domnevalo. Pravijo, da se je po osmih letih matična družba odJočila, da ne bo več pokrivala Izgube iz poslovanja, ki je nastajala zaradi slabega vodenja Jadranske pivovarne. Začasno vodstvo se zdaj pogovarja s potencialnimi kupci, ki bi kupili pivovarno skupaj z zaposlenimi. Likvidacija ostaja zgolj skrajna možnost za lastnike, saj pogojev za stečaj družba ne izpolnjuje. Navkljub slabim rezultatom, ki so bremenili matično družbo, so namreč zaposleni dobili vse plače. RP wiiiiw.novitednik.coin Delodajalci s Celjskega pograbili spodbude Pred dvema mesecema smo poročali, da je zavod za zaposlovanje delodajalcem ponudil pomoč prí zaposlovanju delavcev za krajši delovni čas ter pri zaposlovanju težje zaposlji^ih delavcev. Zanimanje delodajalcev je bilo presenetljivo, porabili so vsa razpisana sredstva. »Glede na to. da je zdaj za polovico manjše zaposlovanje, smo bili nad odzivom delodajalcev res presenečeni,« pravi direktorica celjske območne Izpostave zavoda za zaposlovanje Karmen LeskoSek. »?o zadnjih podatkih se je preko razpisa Zaposli me zaposlilo 96 brezposelnih, skoraj toliko je bilo sklenjenih tudi zaposlitev za krajši delovni čas. Sredstva, ki so bila namenjena za našo regijo, smo tako že porabili. Vendar smo že v pogovorih z ministrstvom za nova sredstva.« Obenem sta §e vedno aktualna razpisa za delovni preizkus ter trimesečno usposabljanje delavcev. Ravno pred kratkim pa so objavili še dva nova razpisa. Prvi je namenjen spodbujanju novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb, drugi pa ponuja sofínandranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu. RP Na krajši delavnik tudi v Sipu? čeprav je v začetku leta kazalo, da jo bodo krizi navkljub dobro odnesla podjetja, ki proizvajajo kmetijsko mehanizacijo, so današnje napovedi manj optimistične. V šempetrskem Sipu se v teh dneh ravno odločajo, ali naj uvedejo krajši delavnik ali ne. Letošnja prodaja je še močno pod načrti. To je uprava odkrito predstavila tudi delavcem. Če ne bo šlo drugače, bodo v tem mesecu prešli na krajši delavnik, zaposleni pa bodo prejemali za 5 odstotkov nižje plače. Sicer pa so tudi »sipovci« minuli leden, podobno kol večina ostalih proizvodnih podjetij, bQi doma. RP Orhidelia odpira vrata Nov Wellness Orhidelia v Podčetrtku, ki bo v Sloveniji najsodobnejši ter najbolj prestižen, bodo slovesno odprli v četrtek ob 19. uri. Za goste naj bi bil predhodno odprt že danes, saj so delavci včeraj poskrbeli še za zadnja opravila. Terme Olimia so želele Orhidelio predhodno odpreti že za prvomajske praznike, vendar še niso v celoti postavili notranje opreme. V Orhidelii, kt so jo postavili poleg obstoječega Wellness centra Termalija, »najboljšega termalnega centra« v s^oni 2007/2008. bodo lahko sprejeli do Štiristo kopalcev. Cena celodnevnega vstopa za odraslo osebo bo ob dejavnikih 26 evrov ter ob koncih tedna 33 evrov, triurna vstopnica pa bo stala 22,50 oziroma 29,50 evra. Prehod med bazeni in savnami ne bo omejen, med spremljevalnimi programi Orhidelie pa so zvočne kopeli, koji-certi s planetarnimi gongi, podvodni koncert Bacha, sproščanje ob zvokih kristalnih skled ter podobno. BJ V Uniorju »režejo« v dobrih letih nabran »špeh« S koncem zimske turistične sezone so na krajši delavnik prešli tudi zaposleni v Unior turizmu. Njihovo matično podjetje je z nekaterimi programi na 36-umi delavnik prešlo že januarja letos, v aprilu pa naj hi po sindikalnih virih celotno podjetje prešlo na še krajšega. Po informacijah selietarja območnega odbora sindikata kovinske in elektro industrije Mirka Hircija so se »stvari vendarle začele premikati. Dobili naj bi nekaj naročil oziroma vsaj nekaj zagotovil, da bo do njih res prišlo. Sicer pa pravijo, da še režejo >špeh<, ki se jim je nabral v dobrih letih. Z mehkimi variantami so sicer znižali Število zaposlenih, medtem ko v samo jedro niso posegali.« Uradnih odgovorov iz Uniorja, kjer so zadnjih 14 dni imeli kolektivni dopust, nismo prejeli. Kot so nam sporočili, trenutno izjav za javnost ne dajejo, bodo pa več o trenutnem stanju v podjetju spregovorili v naslednjih dneh. RP Celjska policija z novim direktorjem Nekdanji direktor cdjsks PU Janko Gorê^ alaj gerreralni direktor poli-die, HI now dfr^or PU Celjs Karol Turi. (foto; PU Celje) S I. majem je vodstvo celjske policijske uprave prevzel dosedanji direktor mariborske policije mag. Karol Turk. Da bo Turk prišel v Celje, smo neuradno poročali že takoj po odhodu Janka GorSka v vodstvo Generalne policijske uprave. Id kdo je pravzaprav 48-letni Karol TXirk? V policiji je že več kot 20 le(, pregled njegove kariere kaže» da vedno znova napreduje. Konec 80. let )e bil vodja varnostnega okoliJa vžalcu, nato komandir Policijskega oddelka Ljubno ob Savinji. Leta 1991 je napredoval v komandirja Policijske postaje Mozirje» a so ga isto leto premestili na delovno mesto komandirja PP Žalec. Komandir je bil tudi na celjski policijski postaji, kjer je v naslednjih letih prevzel vodenje referata za operativne zadeve na tedanjem inšpektoratu celjske policije. Nekaj mesecev je zatem vodil Se skupino za javni red, kmalu postal vodja oddelka za splošno kriminaliteto, potem je prevzel še vodenje celotnega kriminalističnega oddelka. Ob delu se je nenehno izobraževal, nazadnje je končal magistrski Študij na Fakulteti za podiplomske državne In evropske študije. Direktor mariborske uprave je postal januarja 2007. V Celju ga poznajo kot dovolj strogega, a korektnega, pri preiskovanju kaznivih dejanj zelo doslednega. Policisti ga ocenjujejo kot nekoliko tradicionalnega, ker ga je v Celje postavil Goršek, nekdanji direktor celjske policije, W je bil med delavci izjemno priljubljen» večina kolektiva pričakuje, da bo Turk nadaljeval Gorškovo delo. Od Gorškovega odhoda v Ljubljano do maja je celjsko poUcijo vodil Robert Videc, ki je drugače vodja sektorja uniformirane policije. SŠol Proslavili vstop Slovenije v EU V Žalcu SO poleg dneva upora in praznika dela zadnji dan v aprilu počastili peto obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Pred petimi leti so ob polnopravnem članstvu Slovenije v EU v Žalcu ob obrambnem stolpu posadili potomko najstarejše slovenske trte, ki je hkrati Tudi najstarejša na svetu. Tudi četrtkovo srečanje ob obletnici je bilo pri obrambnem stolpu, kjer je zbrane pozdravil župan in poslanec Lojze Pose-del, nato je o Slovencih v EU po petih letih govoril nekdanji slovenski zunanji minister in dolgoletni diplomat Ivo Vajgl. Kot je povedal, smo Slovenci z vstopom v EU veliko pridobili, prema- lo pa smo bili pripravljeni na Črpanje evropske^ denarja. V počastitev obletnice sta Vajgl in Posedel simbolično spustila v zrak modro-rume-ne balone, medtem ko so pred petimi leti iz Žalca proti Primorski poleteli golobi. TT Zaradi deija je bila prireditev v Žalcu nekoliko slabše obiskana, a zato toliko bolj odmevna. Boj proti steklini Republiška veterinarska uprava bo predvidoma jutri začela spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini, ki naj bi trajala do konca junija. Akcijo cepljenja izvajajo predvsem zaradi posrednega varovanja ljudi pred to izredno nevarno boleznijo. Steklina je neozdravljiva bolezen, ki prizadene tako živali kot ljudi in jo poznamo že tisočletja. Prenaša se zlasti z ugrizom, izpostavljenost bolezni pa je mogoča tudi s kontaminacijo razpokane kože aii sluznic s slino okužene živali. Ko se razvijejo žrečni znaki bolezni» se steklina konča s smrtjo okužene živali ali Človeka. Z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini leta 1947 in 7mâ\ strogih veterinarskih ukrepov je bila urbana steklina, Id jo prenašajo psi, izkoreninjena v 50. letih prejšnjega stoletja. Steklina, ki jo prenašajo lisice in se pojavlja tudi v Sloveniji. Se vedno predstavlja groi^jo za prenos bolezni na doma& živali in posredno tudi na ljudi. Zato se kot edina oblika tx)ja proti tej bolezni uporablja oziroma izvaja cepljenje lisic. Polaganje oziroma odmetavanje vab bodo opravili piloti domačih Športnih društev, po potrebi tudi s celj- skega območja, z višine 300 metrov z zato posebej prirejenimi športnimi letali. S položenimi vat)ami nameravajo aktivno zaščititi populacijo iisic v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni. Ker so vabe namenjene divjim živalim, prosijo lastnike psov, da vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane. Psom v tem času namreč ni dovoljeno prosto gibanje. Izvzeti so službeni psi. Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le imunizacija. Po zahtevah Svetovne zdravstvene organizacije {WHO) je treba vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je ueba to mesto dobro izprati In luniti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto območnega zdravstvenega zavoda, ki je na Celjskem v zavodu za zdravstveno varstvo. US Po zakonu morajo biti psi v naši državi obvezno enkrat letno cepljenj proti steklini. Mladi psi morajo biti proti steklini cepljeni takoj, ko dopolnijo tri mesece. Otroci med holokavstom v Muzeju novejše zgodo-vineCeljebodo danes (tor^) ob 13. uri odprli mednarodno gostujočo razstavo izraelskega spominskega centra Yad Vashem. Že naslov razstave, ki bo na ogled do konca maja, je z^ voren - To ni otroška igra: otrod med holokavstom - ustvarjalnost in igra. Razstavo bo odprla namestnica izraelskega veleposlanika Irit Savion Waider-gom. V muzeju pa pripravljajo še en dogodek, povezan z zgodo-vinoJudov, VsodelovanjuzMo-hoijevo založbo Celovec bodo namreč v Četrtek ob 19. uri predstavili knjigo Klemena Jelinčiča Boeta Kratka zgodovina Judov. Z avtorjem se bo pogovarjal dr. Tone Kregar. Knjiga je prvi poskus sistematične predstavitve judovske zgodovine v slovenskem jeziku nasploh, BS Slab začetek Kaj šele bo» če je na Celjskem že za prvomajske praznike presenetila toča, se sprašujejo ljudje. O toči, ki je precej pobelila zemljo, poročajo iz okolice Vojnika, Šentjurja, Rogaške Slatine, gornje Savinjske doline ... Hude škode na srečo ni bilo, vrtičkarji, ki jim je klestilo po spomladanski zelenjavi, pa toče seveda niso bili ravno veseU. BJ Mestna občina Celje ima na svoji spletni strani objavljen Razpis za dodelitev fínančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2009« Kontakt: Mestna občina Celje, Oddelek za fuiance in gospodarstvo, Alja Založnik 03/42-65-779. sih krajev novi tednik Novi ravnatelji praktično že v sedlu Bo domneva o nezakonitosti postopka dobila epilog ali sama izzvenela? Ce so poročila Komisije za mandatna vprašanja» volitve in Imraovanla c^Čajno zgolj formalnost, ki gre na obtin-skih svetih bolj ali manj neopazno mimo> je tokratno v Šentjurju pripeljalo razpravo skoraj do vrelih. Zapletk) se je pri imenovanju ravnateljice na Ponikvi. Ib, da gre ^ hčer enega od podžupanov. pa je bilo pri vsem skupaj èe najmanj sporno. Vprašanje, ali je v pristojnosti občinskega sveta, da odloča in izbira ali da vsem kandidatom zgolj izda pozitivno ali negativno mnenje, je ostalo odprto. Kot je dejal župan Štefan Tisel, je zakonitost ali nezakonitost postopka vzel nase, nekaj svetnikov pa je dvorano ob tem predčasno jezno zapustilo. Občinski svet v postopka tovrstnih imenovanj izda mne-, nje, ki za svet zavoda načeloma ni zavezujoče. Komisija je predlagala imenovanje Leona Šiembergerja na mesto direktorja varstveno-delovn ega centra, Stanislava K. Jančiča kot ravnatelja OŠ Drami je, Branka Gorečana za direktorja doma starejših občanov v Šentjurju, Roberta Gajška za ravnatelja v OŠ Hruševec, Marjana Gradišnika v oS Pranja Malgaja in Jelke Godec v OŠ Blaža Kocena na Ponikvi. Pri slednji se je zapletlo. Od treh kandidatov - poleg nje sta se prijavila še dosedanji ravnatelj Miloš Bevc In Andréa Oc-viik - je edina dobila pozitivno mnenje občinskega sveta. To, da je slučajno hâ podžu- PodŽupan Jože Korže se v vročo ravnatelj^o dsbato ni vključil. Ali je očetov položaj Godčevi pri im^ ncrvanju 2a ravnateljico bolj vlko-do kot korist, bi se dalo razprav* Ijati. pana Jožeta Koržeta, je v občinskem svetu preglasilo vse njene strokovne reference in sposobnosti Že ob imenovanju na mesto direktorice Ljudske univerze Šentjur. Dolgo in burno razpravo ob tokratnem zapletu so nekateri imenovali prepir za oslovo senco. V ra^etih polemikah so erň zagovarjali avtonomno vlogo komisije pri odločanju in njeno pravico, da je izglasovala, kakor pač je, dru^ spel višjo vlogo občinskega sveta, ki da je bil pri vsem skupaj izigran. W tem seveda ni manjkalo namigovanj o raznovrstnih dogovorih in lobi-ranjih. K umirjanju ozračja ni pripomogel nitj nekaj minut- Harvey Norman Iščemo ndjemnika gostinskega lokala v trgovskem centru HARVEY NORMAN CEUE Trgovski center se nahaja na zelo dobri in frekventni lokaciji na Kidričevi cesti med trgovino Tuš Cash & Carry in Tehnopollsom. Lokal bo lepo viden s Kidričeve ceste. lokal ima 78,5 m2 notranje površine, kar vključuje tudi manjši skladiščni prostor in sanřtaríie za delavce {okala, ter 86 m2 terase. Obiskovalcem lokala je omogočena souporaba parkirišča pred trgov^m centrom in sanitarij v t^ovskem centm. Več informacij dofcite na telefonski števnlki 01 / 5855 007 med 9.00 in 17.00 uro ali na el. nasfovu sjug^harveynarman.si. Razpisno dokumentacijo je mogoče prevzeti do torka, 12.5. 2009. ni odmor, Kljub lemu, da so se o tem prej zedinili, na koncu imen ostalih kandidatov niso dali na glasovanje. Županova odločitev o tem je imela za posledico protestni odhod nekaterih Članov sveta. Kot trdi svetnik Marko Diád, gre za resno nezakonitost v postopku. »Po zakonu bi moral javni zavod pridobiti mnenje lokalne skupnosti, pozitivno ali negativno, o vseh prijavljenih kandidatih. A so izloCenim to pravico enostavno odrekli. To meče močno senco na imenovanje nekaterih ravnateljev»« je poudari in ob tem m izključil niti možnosti tožbe teh ljudi niti prijave na pristojno ministrstvo. Političnemu kadrovanju se očitno na teh mestih ne da izognili- Konec koncev je ena od izločenih kandidatk po natanko takem scenariju pred leti že izpadla v tekmi za mesto ravnateljice glasbene šole. Po drugi strani pa obstaja veijetnost, da je komisijav resnici odločila povsem neodvisno in pošteno. Da bi kdo lobiral tako nerodno »buldo-žeristično« v tako Številčnem in heterogenem organu, kot je občinski svet. ki za nameček pri vsem skupaj sploh nima kaj prida besede, je ali malo verjetno ali hudo neposre-čeno. •Sto Foto: GrupA Iz policijske postaje stanovanja v Rogaški Slatini bo občina pndobila nova neprofitna stanovanja na dveh lokacijah. Najprej bodo uredili sta-novanja v prostorih bivše policijske postaje v Izletniški ulici, za nov blok v Žiberniku pa so januarja podpisali pogodbo z najboljšim ponudnikom, s celjsko družbo CMC. Policisti so po vzpostavitvi šengenske meje v novi policijski postaji, zato bodo v njenih nekdanjih prostorih uredili Štiri stanovanja, ki jih nameravajo pridobiti do občinskega praznika, to je do 26. julija. Prednostno listo interesentov že imajo» občina pa bo za to naložbo zagotovila 140 tisoč evrov. Občinski svet je tako na zadnji seji dopolnil načrt razvojruh programov. Svetniki so prav tako potrdili predlog soinvestiranja republiška stanovanjskega sklada v načrtovanem bloku v soseski Zibemik, za kar je občina v začetku leta podpisala pogodbo z investitorjem, z družbo CM Celje. V bloku so previđene štiri ločene lamele, občina pa bo skupaj z republiškim stanovanjskim skladom odkupila eno lameio s trinajstimi stanovanji. Odkupljena stanovanja bodo deloma v lasti občine ter deloma skladova, župan mag. Branko Kidrič pa računa, da bodo projekt končali sredi prihodnjega ieta. Po novih predpisih bodo morali v objektu četrtino energije zagotoviti Iz obnovljivih virov. BJ Obêafli se policijskih postaj večinoma radi izogibajo, za stanovanja, Id jih bodo uredili v donedavni policijski postaji v Rogaški S letini (na fotografiji)« pa je med njimi veliko zanimanja. h^^^unskega sveta Kdo koga vozi žejneaa čez vodo? ŠENTJUR - Svetnik SDS Ivan lairan je postavil vprašanje v zvezi s širjenjem javnega komunalnega omrežja. Menda naj bi Šlo za neenake in nepravične pogoje priključevanja, nad katerimi se pritožuje vse več novih uporabnikov. Javno komunalno podjetje od njih namreč pobere 1.400 evrov priključnine In stroškov za jašek ter števec. Naloži pa - Št. 34 • 5. maj 2009 - Ko si odvisen od božje, ups, komunalne blagovolje ... Bilo je nekoč pred davnimi časi ...Leda sploh ni bih pred toliko leđ in je bilo bolj kot pravljici podobno nočni mori Iz pip lokalnega vodovoda je tekla motna, smrdeča, nekaj-krai preklorirana voda. Sicer se od drugih sploh ni ločila. Še najmanj po mesečnih položnicah. Gospa, ki je jemala vzorce vode. jih je v prijetnem klepetu običajno ruiiočiia v vaški gostilni. Dokler je gostiteljica ni enkrat pobarala po rezultatih. Po tistem je vodo raje točila na pipi ob poiaypališču. Ostalo je pri tem, da so učiteljice v šoli otroke opozarjale, naj ne pijejo vod£ iz pip, krajani pa so se znašli, kot so vedeli in znali. Kočno so pristojni oznanili, da bodo na te brege speljali spodoben vodovod. Vsa Čast in slava sedanjema vodstvu občine! Kolobocije ob izgradnji, slabo voljo nekaj posameznikov rm trasi in svojevrstno komedijo ob otvoňtvi pustimo tokrat ob strani. Vodovod je bil končno zgrajen in človek bi pričakoval. da se nanj tudi pnključi. Obiski, telefonski klici in celo uradni dopisi so proti vsem pravilom ostali brez odgovora, Razen večnega »saj bo«. Pri zdravi pameti mi sicer še vedno ni jasno, zakaj so pri milijonski naložbi problem plastična cev in nekaj ventilov, da pňključiš nove molzne krave, ampak ... Hribovci pri dolindh veljamo za v breg zavrte, a tudi trpežne. Jn smo dočakali. Superugodno akcijsko ponudbo. »Jurčka« priključnine, pol toUko za stroške jaška in merilca, pa izkop je vaš. Bomba. Devet sosedov brez vprašanj za. Čez urejene trate, ob vinogradih, čez korenine starih dreves, čez in pod cestami. Kopiji! Saj je vendar v našem interesu, kot bo tudi vzdrževanje, da bo voda tekla. Če mene vprašate, je v mojem interesu zdaj samo še pogodba o dobavi vode, po koleri bom vsak mesec za porabljeno JKP nakazovala toliko in toliko denarja. Pa je prišla še predpogodba. Služnostria. Pod Črto - JKP podnrjamo.zem' Ijišče, po katerem tečejo cevi. in dovoljujemo tudi vpisvzem-Ijiško knjigo. Zakaj že? Da bodo olastniniii svoje osnovno sredstvo, omrežje, ki ga veselo tržijo in od njega živijo, seveda. Na račun podobne zgodbe Telekoma dcuies ljudem izplačujejo denar. Ker pa si vodo zelo želim, požrem cmok in podpišem. Zdaj moram še k notarja, da zadevo - na moje stroške, se razume - overi^ Vmes še postanek na JKP, da zadevo podpiše še cenjeni direktor. »Ah, takih pogodb pa mi ne podpisujemo,« se ruimrdne gospa tajnica. Kako prosim? Pogodba je sicer natisnjen in na roko izpolnjen obrazec, zložen po njihovem okusu. »Eeeee. ampak tale reČ je vendar v vašem interesu.« »Ne, gospa. V vašem interesu je, da dobite vodo,<* nadaljuje v istem tonu. »Sicer bi vam moral to tako in tako sestaviti notar,« Še ena v vrsti, kiji bom morala napisati zahvalno pismo. Podatke je namreč vstavila v računalnik in pogodbo naîisnila v bolj spodobni obli-kL Sicer bi mi pri notaiju po vseh pravilih pripadal Še minus nekaj sto evrov za sestavo pogodbe. Aleluja. A kaj se jaz pritožujem? Eden od prosilcev koplje čez tri parcele, katerih lastniki se požvižgajo rm vodo. Še tri soglasja in Še tri notarske overitve služnosti za JKP so seveda izključno njegova skrb in interes. To, da je vmes lastnik zemljišča center za socialno delo. ki za svoj »žegen« zahteva odškodnino, jih figo briga. V glavnem gre cel postopek v stilu »kaj se oglašaš, bodi vesel, da te bomo sploh prikbpili, to je naša dobra volja in izključno tvoj interes«. A bodimo pošteni, ni čisto tako. Najde se kdo, ki si zna tudi pri takih rečeh izposlovati vraga in poL Legitimno in legalno. Ker je zrastel s prepričanjem, da je vsega kriva in dolžna občina. Pa ruij še kdo reče, da se ne splača biti »karakterK Ko bom končno odprla pipo, iz katere bo pritekla tale ljuba vodica, mL bo srce od veselja poskočilo, v mislih pa zaigral nič kolikokrat slišan refivn»kako krasno, da mlade družine ostajajo na podeželju«. Sto www.radiocelje.com jim mdi izkop, ki bi moral biti v domeni podjetja. Saj, kot pravi Šafran, je v proračunih 2009 in 2010 namenjenih vsako leto po 40 tisoč evrov prav v ta namen. Glede na to, da JKP ob priključevanju novih uporabnikov na javni vodovod nima praktično nikakršnih stroškov razen plastične cevi, se sprašuje, Čemu je namenjen ta denar in zakaj po različnih krajevnih skupnostih veljajo različna merila. Občinska uprava odgovor še pripravlja. Sto Knjižnica, da pozeleniš od zavisti Trgovski center je lahko še kaj več kot le potrošniška meka in zabava na prvo žogo Letošnji svetovni praznik kulture - dan knjige so v Rogaški Slatini obeležili tako. da bodo pomniJe generacije. S simbolično selitvijo z živo verigo iz rok v roke so tz stare knjižnica v kulturnem centru preselili âe zadnjih sto knjig. Slatinčaoi lahko odslej zahajajo v prostorno, svetlo in lepo urejeno novo knjižnico na 921 kvadratnih metrih» ob katerih bi upravičeno od zavisti pozelenela tudi marsikatera večja občina. Kot prâvj župan Branko Kidrič, se projekta niso lotili na vrat na nos. »Že lep čas smo opažáli, da v knjižnici obisk skokovito naraSčain tako smo pred tremi leti začeli ařuivno iskati možnosti za povečanje prostorov. Razmišljali smo o gradnji prizidka k obstoječi lokaciji v kulturnem centru in notranji širitvi prostorov, a nič od lega ni pomenilo dolgoročne rešitve.« In ker zazidljivih pro- stih lokacij v centru občine tudi ni bilo> se je po sili razmer ponu<^ prostor v novozgrajenem trgovskem centru. Na prvi pogled ne najbolj prijetno in za knjižnico elitno pozicijo pa so na ministrstvu prijeli z obema rokama, ČeS da je prav to težnja, l»Skomarska hi^ ki je leta 1996 odprla svoja vrata za sedanje pesnike, jeobogatila naše kulturno življenje in prav zaradi nje se je zgodba o Juriju Vodo\^u plodovito razmahnila in lansto Vodovnikovo leto je prineslo obilno bero ne samo dogodkov, temveč tudi novosti in no\^ pogledov na Vodovnika. Med njegovimi prijatelji je že dolgo tlela misel o njegovi stalni razstavi prav tu na Skomaiju.« Zanjo so naši! prostor v prenovljenem skomarskem župnišču, saj v Skomarski hiši oi prostora. Obnova župniš-Ča je bila tako del projekta, ki ga je podprl tudi župnik Stanko fóajnc. Delo so zaupali mojstru Jožetu Podgrajš-ku iz Zlakove. V osrednjem prostoru žup-nišča je zdaj Vodovnikova zbirka. Avtor razstave je et-nomuzikolog mag. Igor Cvetko, odličen poznavalec Jurija Vodovnika (že pred 20 leti je izšla njegova knjiga Jest sem Vodová Jurij, kasneje še Pesmi iz koša). Sku- paj z oblikovalcem Borkom Tepino sta pripravila izbor nekaterih dokumentov, predvsem pa knjižnih del o Vodovniku. Svoj prostor so naá-)e tudi knjige» ki opisujejo te kraje. Zbirko bi radi še razširili in dopolnili. »Z Vodovnikovo zbirko naše Skomarje postaja bogatejše in še bolj prepoznavno in mi Skomar-jani z njo vred ponosnejši in še bolj trdru v časih, ki prihajajo. Prav te globoke korenine nam bodo v oporo in njihov življenjski sok oas bo krepil in opogumljal je še dejal Mirko Beškovnik. MILENA B. POKLIČ Foto: MARTIN MRZDOVNIK Lastniki vrstnih garaž v blokovskem naselju Lipa v Šlorah, ki so zemljišče kupili pred nekaj leti od občine, se Še vedno ne morejo vknjižiti kol lastniki. Zato so za usodo svoje lastnine zaskrbljeni. Na občini pravijo, da zadevo rešujejo dlje, kot so predvidevali. Na kupljenih parcelah za garaže se je nato nepričakovano pojavila hipoteka mariborske finančne družbe Finea Holding, ki je zaradi finančnih povezav med Občino Štore in zasebnim po d j et j em H udou rni k danes med velikimi upniki občine. Občani, ki so parcele občini plačali ter so gradili z gradbenim dovoljenjem, zalo pričakujejo rešitev problema. »Smo na dobri poti, saj )e bila Fineii Holdingu poplačana že približno po-lovica dolga. Občina ima sestanke s predstavniki Finee Holdinga tako rekoč tedensko, saj poskušamo urediti izbris hipotek za vse garaže. Upamo, da nam bo to uspelo Čimprej.« odgovarja župan Štor Miran Jurko-šek. BJ novitednik www.novitediiik.com Spomini v icnjigi Ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, so v Sa* vinovi hiši pospremili na pot novo knjigo - Dnevniške zapise Barbare Širca, matere Friderika Širca, bolj znanega kot slovenskega skladatelja Rista Sa-vina. Dnevniške zapise, ki so nastali v letih 1849-51, sta prevedla in s komentarji opremila Rolanda Fugger Germadnik in Janko Ger-madnik, sama knjiga pa je estetski, v duhu tedanjega časa oblikovan izdelek Jožeta Domjana oziroma studia Triartes. Dnevniki predstavljajo ne le zanimiv vpogled v neko intimno življenje, temveč tudi v utrip žalskega življenja sredi 19. stoletja. Doslej so skoraj 160 let molčali med zapuščino skladatelja Rista Sa vina. Tri- Z leve: Lidija Koceli, Barbara \fídovič, Rolanda Fugger Gennadnik in Janko Germadnik je na gosto popisani zvezki v nemški gotici so toliko Časa spretno prikrivali avtorja besedila. Zdaj je skrivnost razkrita, Barbara se je vrnila v hišo, v katero se je nekoč poročila. Z avtorjema knjige -izdajo je omogočila Občina Žalec - se je pogovarjala Lidija Koceli, izbrane odlom- ke je brala dramska igralka Barbara Vidovič, knjigo pa je založil in izdal Zavod za kulturo, Šport in turizem Žalec. TT m 8 ^iz naših krajev novi tednik Utrinek s snemanja Ekorgovega kvrza Ekorg prerasel v regijski projekt Začela se je četrta sezona sedaj že tradicionalnega celjskega okoljskega projekta Ekorg, čigar namen je oza-veščati otroke o pomenu odgovornega ravnanja z okoljem ter hkrati poudarjati pomembne okoljske projekte v lokalnem in regionalnem okolju ter spodbujati kreativnost učencev s terenskimi aktivnostmi» kot je npr. iska-nje črnih odlagališč v njihovem okolju. Letos je vsebinski poudarek nju z odpadki in Regionalnem Ekorga na odgovornem ravna- centru za ravnanje z odpadki Celje ter na obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije. Letos se je v projektu pridružio, poleg vseh 9 celjskih OŠ, ki v projektu sodelujejo že vsa leta, še 15 šol iz celotne Savinjske regije. Sole so se v marcu najprej pomerile v Ekorgovem pi- snem tescu. na katerem so izbrali najboljše učence, ki predstavljalo šolo v televizijskem delu Ekorgovega kviza. Pisnega testa se je udeležilo več kol 1.900 učencev, ki so pokazali dobro okolj-sko znanje in ekološko os-velčenost. Sredi aprila se je v televizijskem Ekorgovem kvizu med seboj že pomerilo vseh 24 šol. Tako smo do-bUi tudi prve ekipe, ki so se uvrstile v drugi krog tekmovanja med 20. in 22. aprilom. Letošnja novost je format mladinske ekološke oddaje Ekorg, ki bo poleg Ekorgovega kviza vključevala tudi rubrike, kot so Ekorg svetuje, predstavitev ekoloških naporov podjetij v rubriki Pod lupo ter Dr. energija, ki bo učencem preko animacij in filmov predstavil obnovljive vire energije in posledice globalnega segrevanja. Novost je tudi to, da se bodo oddaje predvajale v celotni mreži slovenskih regionalnih televizij z dosegom 200.000 gledalcev. Ekorgo-ve oddaje bodo na Televiziji Celje dvakrat tedensko (v sredo in petek) ob 17.30. Prva oddaja bo na sporedu 6. maja. BOJAN STOJANOVIĆ Dobrodelno v Rimskih Toplicah Društvo upokojencev Rimske Toplice se je odločilo, da po svojih močeh pomaga sokrajanom> ter pripravilo dobrodelno akcijo Pomagajmo drug drugemu. Kot sta povedala predsednik društva Martin Frece in tajnica Bogdana TerŠek Koieobrand, so se akcijo odločili izpe-Ijati zaradi vse večje splošne stiske ljudi ob zavedanju, da si predvsem upokojenci vse težje s skromnimi pokojninami privoščijo nakup novih dobrin. Tako so v akciji zbrali več kot tisoč različnih predmetov. Ne le oblačil in obutve, ampak tudi manjših gospodinjskih pripomočkov ter delujočih naprav, pa vse do peči in štediirUka. Frece se je ob tem razveselil, da je bila večina predmetov v zelo dobrem stanju, vse naprave pa še brezhibno delujejo. Stojnice društva v Rimskih Toplicah je obiskalo več kot 60 krajanov, med njimi tudi mladi, lastnike je zamenjalo okoli 500 artiklov, ostalo pa so člaru društva poslali Karitas. Janez Pinter> Mirko Zorko, Magda Tbrk, Viktorija MartinŠek, Danica Kljukej in Alfonz Mihevc, ki so se poleg predsednika in tajnice društva aktivno vključili v organizacijo, nameravajo podobno akcijo izpeljati ponovno v jesenskem času, ko bo verjetno tudi več povpraševanja po zimskih oblačilih in obutvi. PM, foto: BTK Sistem filtriranja onesnažene vode z uporabo sončne energije in nano-fîHrov podjetja HTZ Velenje so ob dnevu Zemlje prikazali v Velenju in Ljubljani. Do čiste vode s sončno energijo v Velenju že drugo leto deluje visoka Šola za varstvo okolja, ki usposablja redne in izredne študente za nov poklic - diplomirane ekotehnologe in ekotehnologinje. Prizadevajo si tudi za verifikacijo programov za podiplomski študij, saj te strokovne smeri do zdaj v Sloveniji še ni bilo, potrebe po zaposlitvah tovrstnih strokovnjakov pa so Iz leta v leto večje. Povečanje naporov za oliranjanje narave in okolja narekuje tudi evropska zakonodaja, vse večje pa so tudi zahte-ve za resnejši in strokovnejši pristop do varovanja okolja, ozračja in varstva narave. Zato so nove možnosti za usposabljanje strokovnih kadrov in s tem tehnološke novosti zelo dobrodošle, Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, so predstavili skupaj s podjetjem HTZ - strokovno skupino Aqua Vallis Velenje svetovno novost, tj. uporabo nanofiltrov za čiščenje onesnažene vode. Posebno napravo je napajala solarna električna energija iz sončnih panelov. Javnosti so novost predstavili ob reki Paki ter pri Tromostovju v Ljubljani. Iz rek so črpali onesnaženo vodo, jo filtrirali (čistili z napravo za nanofiltriranje) 1er jo kot pitno ponujali mimoidočim. Ob tem so predstavili študijske programe visoke šole za varstvo okolja ter podrobneje sistem čiščenja vode, ki je plod znanja strokovnjakov HTZ Velenje. JOŽE MIKLAVC Mladi Celje Mestna občina Celje je tudi v letošnjem šolskem letu v okviru programa Mladi za Celje pripravila javni razpis za raziskovalne naloge. 141 osnovnošolcev je skupaj z 52 mentorji iz 10 osnovnih šo! in glasbene §ole oddalo 59 nalog. 124 srednješolcev pa je skupaj z 51 mentorji oddalo61 nalog. Najboljših 14, tako osnovnošolskih kot srednješolskih nalog, se bo prijavilo na državno srečanje mladih raziskovalcev, ki bo 22, maja v Murski Soboti. Vsi mladi raziskovalci nalog iz 1. skupine pa bodo za nagrado odšli na e^kurzijo na Primorsko. Na MOC so na mlade raziskovalce zelo ponosni, saj s Številnimi aktivnostmi prispevajo k uresničevanju izobraževalne vizije mesta, predvsem pa predstavljajo njegov dragocen utrip. BA Srečanje z Zemljo in z vesoljem v Vitanju Mednarodni gledališld festîvaJ Exodus in Kuituroo središče evropskih vesoljskih tehnologij Vitanje sta v vi-tanjskem kulturnem domu pripravila razstavo fotografij kozmonavta dr. Jurija Baturina Srečanje z Zemljo in gledališki informans Postrgavityart :: Syntapiens. Avtor fot<^rafij, kozmonavt dr. Jurij Baturin na razstavi Srečanje z Zemljo predstavi trideset fotografij velikega formata» ki jih je posnel na postaji Mir in na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Avtorjev pogled poudarja na fotografijah vse tiste segmente» na katere mora biti pozoren tudi nepoučeni Nedaleč. Na posnetkih se pred gledalcem razprosirejo fascinantne površine meteoroloških situacij, geo prelomnic in vulkanskih struktur. »To je vrhunska razstava dramatičnih fotografij oceanov in terminatorjev, ki jih Se niste videlil« opisujejo razstavo organizatorji. Ugledni kozmonavt, ki je tudi doktor fizike, doktor novinarstva in doktor prava, avtor in urednik mnogih knjig, se bo tako v Vitanju predstavil tudi kot izjemen fotogr^. Razstavo bodo odprli 6. maja ob 18. uri. Gledališko predstavo Postrgavityart :: Syniapier\s si bo v Vitanju mogoče ogledati 7. in 8. maja ob 12. in ob 16. uri. Izreden umetniški dogodek združujeumetnost in znanost s pomočjo računalniških tehnologij. PripravQo jo je kozmo-kinetično gledališče Dragana Živadinova» Dunje Zupančič in Mihe TXíršiča in jo posvetilo Hermanu Potočniku Noor-dunga, pionirja vesoljskih poletov, MBP Da bi jih varoval sv. Florjan Prva nedelja v maju je bila v mnogih krajih na Celjskem v znamenju praznovanja goda sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Ti so včeraj proslavili tudi 4. maj» mednarodni dan gasilcev, poseb-no proslavo pa so pripravili včeraj zvečer tudi v Velenju. Na Polzeli so predstavniki petih društev, ki delujejo v občini, řlorjanovo počasUli v polzelski župnijski cerkvi. Zbrane je v imenu organizatorja letošnjega praTnnvanja pozdravil podpredsednik PGD Ločica ob Savinji Klemen Cvirn. V nagovoru med mašo je župnik Jože Kova-čec poudaril, da je prosto-voljstvo v današnjem času naj« pomembnejša vrlina v sodobni družbi, pravo nasprotje sebičnosti, ki išče in grabi samo materialne dobrine. Pripravljenost gasilcev prostovoljno pomagati v nesreči ob Med nagovorom Kiemna Cvima v župnijski cerkvi na Polzeli vsakem času, v vseh okoliščinah pomeni razdajati se v dobro sočloveku. Čaščenje sv. Florjana spada med najstarejše slovesnosti v Evropi. TT NOVI TEDNIK rjz naših krajev Cvetoče in dišeče razkošje mozinkega bisera v dnvoredu Evropske unije Biseri Mozirskega gaja V Mozirskem gaju je v okviru tradicionalne spom* ladanske razstave še do so< bole na ogied na tisoče cvetov, ki so v minulih dneh kljub miibastemu vremenu pritegnili kar precejšnje šte-viio ljubiteljev cvetja. Malce hladnejši dnevi so ludi pripomogli, da §e niso »ušli« vsi tulipani, kot se je izrazil Božo Plesec iz Eko-loško-horti kul turnega društva Mozirski gaj, seveda pa je v parku slovenskih vrtnarjev nekaj gredic že odcvete- llh. Še posebej so ponosni na tulipan Mozirski ga), ki so ga vzgojili na Nizozemskem, na ogled pa je samo v mozir-skem parku, saj so lani odkupili vse čebulice. Poleg tega so zaživeli vsi etno^afôlu ob-jekti, od kašče in mlina do žage, pozornost obiskovalcev vzbujata drevored Evropske unije in čudovit ra^ed s stolpa, mnogi pa si privoščijo samo mimo posedanje v cvetočem in dišečem razkošju. Med nedeljskim pohajkovanjem smo opazili precej domačinov, ki se v gaj radi vračajo in spremljajo spremembe zadnjih let. Žal pa med te spremembe sodi tudi precej skomerdaliziran sejem, ki po sistemu »5 parov nogavic 5 evrov« pozdravlja obiskovalce pred vstopom in po izhodu iz cvetočega bisera. Tudi to, da se lahko na razgledni stolp povzpneš z zastonj balonom, če si poprej privoščiš kokice, Mo-zirskemu gaju ni najbolj v čast. LTRSKA SELIŠNIK Gredica s tulipani z imenom Mozirski gaj Za pomoč socialno šibkim otrokom šolski sklad Osnovne Šole Frankolovo nocoj prireja tradicionalni dobrodelni koncert, s katerim želi pomagati učencem pri plačilu šole v naravi ter obogatiti Šoi-sko knjižnico. Na Frankolovem šolski sklad, v katerega so vključeni zaposleni in starši, deluje že deset let- Zadnjih pet iet vsako leto pripravijo tudi dobro- delni koncert. Prva leta so ravno s pomočjo te akcije učenci prišli do računalnikov, nato so dve ieti zbirali sredstva za nakup i^al. »Za letos smo si zastavili olj, da pomagamo učencem in stai^em, ki san^ za otroke ne bi zmogli plačali bivanja v šoli v naravi. To sicer iz sklada zagotavljamo že več let. Vendar zaradi crenume finančne situacije vse več staršev ne bo moglo pokriti bremen šole v naravi. Obenem upamo, da bomo lahko malce obogatili tudi našo povsem novo knjižnico,« pripoveduje vodja Suzana Šaíáríč, Na koncertu, ki bo nocoj ob 18. uri v šolskem večnamenskem prostoru na Frankolovem, bodo nastopili Modrija-Di, Vesele Štajeike, Original Pohořel, ansambel Vrt, Mladi koren jaki, ansambel Brilijant, Fredi Miler, Manca Spik, ansambel Šepet, RogošW siavč-ki ter Uroš Planine group. RP Na Škisovi tržnici tudi naši študenti Škisova tržnica je tradidonalna prireditev, ki jo že dva-najslič organizira Zveza Študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS). Túái letos bodo glavni protagonisti študentski kJubi, ki bodo na stojnicah predstavljali svoje delovanje. Kar SS se jlh bo jutri ob 12. uri zbralo na letnem telovadišču Narodni dom Ilirija v Ljubljani. Rajanje se bo zaključilo z bogatim koncertnim dogajanjem. Med 55 klubi se bo pred- ci delil promocijski material siavljalo ludi enajsi klubov iz ki uba. Vse prisotne bodo sez-Savinjske regije, študentski naniD s svojim delovanjem, klub Žalec bo na svoji stojni- predvsemznajvečjim, vsako- letnim projektom - Žalsko nočjo. Obiskovalce stojnice bodo pogostili z domaČimi dobrotami. Te bo ponujal tudi Klub zgomjesavinjskih študentov, hkrati pa bo predstavil eno najlepših dolin Siove-nije. Klub Študentov šmarske regije in Obsotelja bo poskrbel za pokušino suhih salam. DomaČ kruh pa bodo lahko pomakali v šentjurska jajca, ki jih bo tradicionalno pekel Študentski klub mladih Šent- jur. JERNEJA JUDEŽ âtidentski Mub Žalec bo ni svoji stojnici delil promocijski material kluba. razp.n I ffl jcidra Športne qgjg^itve za vse, f »športajo« J! jsbíra«!«'" t dO nagrad gorsiçifjiplesi vsaj eden od starsev . ^r^k -(Uhko tu« MU in babica) - POSEBNA NAGRADA ZK^ Zavod s kutainob fortin turizem Žalec Aikereevâ9a.33l02atei^teL:03 7121250, www.zkst-zafe:^spoa rv-v ^ ® ® rm^aoLù * J ^^'V ^JF BAVIlU**k W 10 jz naših krajev NOVI TEDNIK Šentjurski sejem PredprazniČna nedelja je bila v Taboru v znamenju Šent-jurskega sejma, ki je tudi najmnožičoejša in najbolj pe-stra prireditev v okviru praznovanja občinskega praznika. Na paradi so se občinsivu predstavili konjeniki KD Mustang Gomilsko, Godba Uboje, hmeljarski starešine, posamezna društva Občine Tabor in ljubitelji starodobnih vozil. Sledila je letoSnja prva tekma za najmočnejšega Slovenca, nato še nastop mladih talentov Na njem se je občinstvu predstavilo 19 posameznikov in skupin, ki so peli, igrali ali plesali. Prava zabava pa se je začela popoldne z znanimi skupinami. Zanimive so bile tudi razstave dobrot društva žena in deklet, radijsko vodenih modelov, ročnih del društva Jelka iz Griž, malih živali in likovne sekcije Mavrica. DN Povorlta na Šentjurskem sejmu, ne keteri so letos sodelovali tudi starodobnikl. Adrenalinsko letno sankaliŠČe oziroma bobkaft naj bi na Cefi^o koDO privabil le več obiskovalcev. Odpril ga bodo predvidoma 15. maja. Pomoč ogroženim Občina Polzela je potrdila pravilnik, ki določa dodelitev enkratne denarne pomoči materlaloo ogroženim občanom. Občina bo po-moč izplačala tistim, ki zaradi trenutne materialne ogroženosti» ki ni nastala po lastni krivdi, nujno potrebujejo pomoč občine. Za samsko osebo in prvo odraslo osebo v družini bodo namenili 221 evrov, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini ISS in za otroka 66 evrov ter za enostarševsko družino izplačilo povečali za 66 evrov. Doslej so na občini prejeli pet vlog za dodelitev denarne pomoči. Skupaj je v proračunu za izplačila enkratne denarne pomoči na-menjenih komaj 2.440 evrov, zato je pričakovati, da bodo z rebalansom avgusta znesek povišali. Vloge za dodelitev pomoči lahko občani dobijo na občini ali jih najdejo na spletni strani www-polzela.si. MJ Četrtek ob 11.15 na Radiu Celje radiocelje mn.^ 140) «8 6 uKi Še nekaj dni do prvih voženj V teb dneh končujejo gradnjo letnega sankallš-ča na Celjski koči. Pričakovali so sicer, da se bodo prvi adrenalina željni obiskovalci po t. i. bobkartu lahko spustili že pred 1. majem, ampak jim jo je ma-I o zagodlo vreme. Letno san kal išče bo tako predvidoma odprto 15. maja. Prav letno san kal išče je eden od adutov, na katere stavijo, da bo družba TRG. ki upravlja s hotelom na Celjski koči, prišla na zeleno vejo. Letno sankališče bo lahko odprto skoraj celo leto, razen ob snegu, večjih na- livih in temperaturah pod ničlo. Da bi bilo poslovanje družbe optimalno» bi moralo sankaUšče obiskati letno 70 tisoč obiskovalcev. Kol nam je pojasnil direk-torTRC-jaEdi Krajnik, pričakujejo precej ljudi, saj je Celjska koča zelo obiskana in bo ob taki ponudbi §e bolj. In bo tudi morala biti. da se bo naložba obrestovala. Letno sankališče je namreč stalo 870 tisoč evrov, od tega je bilo za 600 tisoč evrov posojila. TRC je začel tudi odplačevati posojilo za gradnjo hotela na Celjski koči, tako da zdaj mesečno plačujejo skupno dobrih 20 tisoč evrov za odplačilo posojil. Na zeleno vejo TRC-ju bo poleg sankališča pomagala restavracija v stavbi bivše Kovinotehne, ki jo bodo predvidoma odprli 12. maja. A tudi to še ne bo dovolj, Edi Krajnik je napovedal, da bosta težavni še približno dve leti, vtem času bodo deloma povrnili najbolj obremenjujoča po soj i-la> morali pa bodo prodati še del lastnine. TRC ima §e 13 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v Bežigradu v Celju. ŠK Foto: Grup A Kradejo tudi pušpan Nekaj dni pred prvomajskimi prazniki so na Galiciji ogorčeno ugotovili, da tudi njihova krajevna skupnost ni več vama pred vandali in tatovi. Prejšnji teden so namreč vandali oskrunili napis Galicija, s katerim so pozckavili obiskovalce, iz napisa pa odtujili več kot petdeset sadik pušpana. 1\iristično društvo in prid- ni krajani se trudijo z urejanjem okolice celotne lèajevne skupnosti, zato so še bolj ogorčeni in opozarjajo, da talino početje nikomur ni za zgled. PV V Galiciji priporočajo, naj si vandali sadika pušpana pridobijo na pošten način. Za bolj zdrave Konjičane __i Danes, v torek, bo v konji$-k£m zdravstvenem domu predavanje Marjane SemliČ Pe-nič, mag. faim., iz Celjskih lekarn o težavah z zaprtostjo. To je le eno od predavanj, ki so jih za to pomlad pripravili v okviru projekta Slovenske Konjice - zdravo mesto. Že včeraj se je začela šola za bodoče starše» prav tako v konjiškem zdravstvenem domu. Predavanja za bodoče starše bodo še danes in jutri od 17. ure do 19.30. Šola za bodoče starše bo spet 8., 9. in 10. junija med 18. uro in 20.30. Poleg tega Osnovna šola Ob Dravinji in zdravstveni dora 9, maja pripravljata dan druženja treh generacij. 4. junija ob 19. uri napovedujejo predavanje o vplivu sonca na kožo. Predavala bo Andreja Hohler, mag. farm.» spec. MBP novi tednik reportaža 11 Ko so še Razposajeni tepouc je sredi Dobrne požel v^ko občudovanja. Poštovanja hmaljavk Cvetlična tržnica in postavljanje hmeljevk IXíristíčno društvo Šempeter je pri Rimski nekropoli organiziralo tradicionalno cvetlično tržnico. V tem času si je bilo mogoče tudi ogledati razstavo Vrtca Šempeter na terao Z rožicami za lepše okoije> predstavljen pa je bil ludi projekt îz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov, ki je namenjen zbiranju nesnovne kuitume dediSčine hmeljarstva, pivo varstva in vino^adništva. V dolini Rupe nađ jamo Pekel pa sta nato turistično in etnološko društvo pokazala postavljanje hmeljevk in s tem obudilo spomin na stare čase. Spomin na ročno obiranje hmelja je zaživei tudi ob prisotnosti Daniela Arcička, avtorja knjige Obiralka hmelja. DN peteršiljčki veseli Zadnjo nedeljo dopoldne v aprilu se je bilo užitek sprehodi tí po DobmL Naenkr^ si dobil občutek, da si se končno uspel iztrgati, pa čeprav le za pol urernendijiemu hitenju ÍD odtujenosti» v katero nas srka današnji svet Na vsakem koraku je bilo Čutiti prijeten vrvež, najbolj žh/ah-no pa je bilo na ploščadi pred občinsko stavbo, kjer je bil tradidonaJni cvetlični sejem. Hinsiično društvo Dobrna že 11 let vsako pomlad oiganizi-ra cvetlični sejem in z njim v^xxibujâ domačine, da si okrasijo svoje vrtove, balkone Ln okenske police. Komisija za ocenjevanje urejenosti okolja bo namreč tudi letos zelo dejavna, hodila bo naokoli in fotografirala cvetlične vrtove in balkone. Najlepši in najbolj urejeni pa bodo kot vsako le^o nagrajeni. A to ni bil edini dlj sejma. »Grem na plac, se kaj pomenit,« so včasih rekli ljudje in □ič drugače ni bilo v nedeljo na Dobrni. Iz vseh zasdkov občine in širše so na sejem prihajali ljudje, se sprehajali med cvetočimi stojnicami, si ogledovali cvedice. se čudili, občudovali, malo poklepetali, tudi kaj kupili ter po morda dolgem času spet srečali stare znance ... Bil pa je cvetlični sejem na Dobrni tudi dogodek, na katerem so si obiskovalci lahko izmenjali rože. Ja, tudi nekaj takšnih se je našlo, ki so se svoje cvetlice doma naveličali, zato so jo prinesli na sej^ in jo tam zamenjali. Nekdo je namesto rože prinesel kar s^ne in ga po-sejal po zdenid pri občini. Sicer pa je vsako gospodinjstvo v obGni, teh je približno 800, prejelo bon v vrednosti 4 evre, s katerim so si lahko na stojnicah izbrali rože. Za piko na i so z domaČimi dobrotami poskrbele članice Aktiva kmečkih žena, ki deluje v okviru TD, domači ansambel Veseli p^eršiljčki pa je na široko raztegnil meh. A to še ni bilo vse. Ker je sved Jurij tudi zavetnik konjenikov, so na Dobmi v nedeljo pripravil še »ž^nanjeK konj. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Na Oc^mi ttMli moški dotira vado. da jo dom veliko lepši, ce ge krasi na^e. Ena ražica v nanjqu. druga v cvetličnem lončku Ponija sta bila v središču pozornosti. Št 34 - 5. maj 2009 - m »Nič piva. V sredo imamo Koper!cc Velenjčani presrečni iz Švice po najslajšem porazu doslej Skoraj gofaglavi Rok GolČar jb švicarsko mrežo tresel tudi preko soigral- cev. Uvrstitev v finale pokala EHF je največji podvig. Ki je uspel vnedeljo rokometnemu kiubu Gorenje v njegovi več kot pol stoletja dolgi zgodovini. Uspelen je bO šele tretji poskus v polfinalih. Odločilnd je sleherna tekma Televizijskega prenosa nažalost ni bilo, zato je bistveni polek tekme ob Bodenskem jezeru orisal pomočnik trenerja lvice Obrvana, Branko TamŠe: »Začeli smo zelo dobro, pred polčasom, ki smo ga dobili s 15:13, smo že vodili s 14:10. Po odmoru smo >šli< na 18:15, nato pa je domaČim uspel delni izid 6:1. V 55. minuti je naáa prednost precej skopnela, bilo je26:22. Toda lédyDj smo se zbrali, sicer tekmo izgubili, a pomembno je» da smo se umúh v tako želeni ftnale.« V nehvaležnem položaju se je odlično znaSel Rok Golčar. »To je bila njegova najboljša tekma za Gorenje, zgrežii je le enkrat,« je dejal TamSe pred »majsko norostjo«, v kateri kaj lahko osta* nejo brez lovorike - Koper že ima dve točki prednosti, Gum-mersbach je favorit fmala. »Vsake tli dni imamo zahtevno tekmo, ki nas utruja predvsem psihično, seveda tudi fizično. Sleherna, ki sledi na obeh frontah, je odločilna. Vsi naši domači tekmeci pa so spočiti in se v miru pripra\djajo na nas. Nič piva nismo imeli na čarterskem poletu ali v avtobusu. Že v sredo sledi derbi s Koprom. Poskušali homo dati vse od sebe. V finalu EHF bo veliko odvisno tudi od tega, kje bo odigrana povratna tekma.« »V Nemčiji nas niso^^nadigrali« Dr^j^ajboljli strelec Gorenja ti|ko na povratni tekmi kot v seštevku obeh polfinainih je bil Rok Golčar. 23-letnega Ve lenjčana je po poškodbi Ivana Cupića pred odločiinim delom sezone doletela zahtevna naloga - zapolniti vrzel namesto najboljšega i^alca. To je bodočemu inženirju elektrotehnike (zagovor diplomske naloge ima v četrtek) vendarle odlično uspelo, §e posebej v nedeljo, ko je za šest golov potreboval zgolj sedem metov. Svoj življenjski moto, kar lahko storiS danes, ne odlašaj na juoi, je nemudoma upošteval! »Ja, res je. Ko so domači v drugem polčasu močno pritisnili, smo ^j kmalu odbili njihov nalet in odpravili ne- varnost ter se veselili zgodovinska uspeha.« Spodrsnilo pa jim je v Celju, boj za naslov državnega prvaka se nadaljuje že jutri. Kako premagati Koper v Rdeči dvorani? »Celjski poraz smo skušali hitro pozabiti. Jutri moramo zmagati. Če bo igravobram-bi prava, bo steklo tudi v napadu.« Tako kot Slovan leta 1981 in Celje leta 2004 bo tudi Gorenje zadnjo oviro imelo v Nera-dh. »Gummersbach je seveda zelo dober, z našimi bivšimi soigralci Vuko>nčem, Zmićem in ničem. Imamo izhJšnjo z njim iz lige prvakov. V Nemčiji nas niso nadigrali (33:30, op. p.) I Splača se potruditi za končno zmago,« je vse bolj (šponno) predrzen GolČar, ki je tako kol Momir Rnić (8 golov) in Ivan Gajič (18 obramb) razveseljeval najbolj goreče šaleške čake v gosteh pri St. Galinu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Spet bo usmerjal Zorman Vodstvo RK Celje Pivovarna Laško je uradno potrdilo prestop slovenskega reprezentanta Uroša Zormana iz Ciudad Reala. Srednji zunanji napadalec je podpisal dveletno pogodbo. V celjski klub, s katerim je leta 2004 osvojil naslov evropskega prvaka, bo prestopil brez odškodnine. DŠ Sedmič slavila oba! V 31. krogu 1. SNL so spet zmagali tako nogometaši MIK CM Celja kot velenjskega Rudarja. To se je zgodilo sedmič v tej sezoni, drugič zapored. Celjani so v Areni Petrol ug-nali Nafto z 2:0 in se utrdili na drugem položaju na lestvici, toda zaostanek za vodilnimi Mariborčani, s katerimi se bodo spopadli v soboto v Ljudskem vrtu, ostaja Sest točk, Vijoličasti, bržkone novi državni prvaki, so namreč srečno in spretno doma z 2:1 premagali branilce naslova Domžalča- ne. LESTVICA 1. SNL 1.MAfUKM 91 2.MIKCMCSUE 31 IRUMR 4.WT00niCA 6. DOMŽAlf 6. INTERKOCK TKAFTA B.UKAKOrai B. UeOC»DiUVA 31 laMMOfue 31 te 11 A fif: 16 8 B 4$: 16 4 12 40: 19 i ia 60: 10 12 9 77: 11 7 13 4S: 10 9 12 31: â 11 12 39 9 6 17 99 6 12 13 29. 38 59 30 n 34 49 61 44 34 42 44 40 49 39 49 3S 48 32 46 30 Boljše vzdušje Za Celjane je v prvem polčasu zadel Darijo Biščan. Vratar Kuzma se je prehitro ulegel pred njim in BiŠČan je imerutco dvignil žogo za svo) IL goK V drugem delu pa je Nejc Peč nik udaril z glavo po sredini vrat slabo postavljenega vratarja, po podaji Gobca s kota, Srečanje je bilo privlačno, s primermm ritmom, več kombinatome igre so prikazali varovanci Slaviáe Sto-janoviča. Tokrat je vzhodna tribuna dihala z neumornimi navijači Celjskimi grofi, Pri dveh ključnih trenutkih jebil glavni ali stranski akter desni bočni celjsM branilec Aleš Kačičnik. V 11. minuti je po visokem skoku uspel malce, pa vendarle dovolj blokirati udarec PekIČa z glavo, tri minute kasneje pa je s sredine igriSča poslal dolgo podajo na rob kazenskega prostora Nafte, sledila je katastrofalna na- paka Cabana, ki Jo je kaznoval BiSčan. Kačičnik je dejal: »Če bomo zmagali na vseh preostalih petih tekmah, potem je možno vse. Obenem pa se strinjam s tezo, da moramo bili previdni v boju za drugo mesto, kajti Rudar je vse bolj nevaren. Ko pridemo na igrišče, skrbi glede denarja pustimo ob strani.« Tako Stojanovič kot Dejan Ur-bančsia tarnala nad igro v 2. delu, ko so Lendavčani imeli preveč prostora (in tudi priložnosti) . Stratega smo pobarali glede finančnih »novic« po podpisih aneksov k pogodbam precej igralcev: »Kolikor sem seznanjen, so razmere identične kol doslej. Ne bi rad prejudiciral zadev, vendar po pričevanju igralcev, navkljub podpisom aneksov, večini ekipe ni bil nakazan denar, ker so odgovorni ljudje na dopustu.« polletna karta 20 neomejen obisk fitnesa oH skupinske vadbe 16S€ polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 230 € Darijo Biscan nr spregledal, úa seje Kuzma zgodaj zvalil na travo. Nadaljevanje pravljice Velenjski nogometaši so tudi v prestolnici nadaljevali z izjenmim spomladanskim nizom. S skupno petnajsto zmago so se utrdili na tretjem mestu. Po sploh prvi priložnosti so povedli v 25. minuli. Po prekinitvi je podal Nik Omladič, z glavo pa zadel Almir Sulejmanovič: »Morda so bili domačini malce utrujeni po pokalni tekmi v Mariboru, Imeli smo kanček sreče ob enajstmetrovki, na koncu pa nedvomno zasluženo osvojili točke. Naš cilj je sedaj tretje mesto in evropski pokal. Ce se bo ponudila možnost za skok na drugo mesto, jo bomo z veseljem sprejeli.« V 49. minuti je imel Interblock najlepšo priložnost za izenačenje. Sodnik Damir Skomina je namreč upošteval pomočnika Elvisa KoŠan- ca, ki je nasedel padcu Iličiča in dvignil zastavico. Strel Ra-koviča z bele točke je obranil Boban Savič in postal junak tekme. Marijan Pušnik je bil ogorčen: »Bilo je nekaj res čudnih odločitev, a ne glavnega sodnika, temveč drugih. Ti ne sodijo na nogometna igrišča.« DEAN SUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA Za sedmi naslov prvakinj Celjske košarkarice so po uvodnem porazu in dveh zmagah le izločile kranjski Triglav v polfinalu končnice DP in se bodo v svojem 12. finalu potegovale za trofejo, tretjič zapored proti Kranjski Gori. Prvi obračun bo nocoj v Celju. Ekipi sta se v tej sezoni v prvenstvu pomerili štirikrat, trikrat je zmagala celjska, v povprečju za dobrih 18 točk (in Se za 8 točk v polfinalu pokala KZS). Gorenjke so slavUedoma z dvema točkama prednosti. V polfinalu so precej nepričakovano z2:0 v zmagah »pometle« z Mariborčankami, ki so v rednem delu lige osvojile drugo mesto. Merkur je predlani »prepustil« Kranjski Gori lovoriko, saj je sredi sezone ustregel želji Maje Erkič po odhodu v tujino, lani pa je gladko s 3:0 v zmagah vrnil naslov v mesto ob Savinji. Spodrsljaj proti Triglavu se je Celjankam pripetil predvsem zaradi odsomosti tedaj bolne Nike Barič, danes pa bo lahko pomagala Ivi Oglar (na tekmi v Kranju je bila v vlogi trenerke, saj je bil njen oče Željko kaznovan), Niicyji Hu^es, Kristini Ver-bole, Ivoni Matič in ostrim za uspešen začetek v finalni seriji, ki bo odločena po najmanj treh ali največ petih tekmah. DEAN ŠUSTER m it.34-5.inaj2009 Elektrika stresla Hopse Laščani zmagali v Kopru po podaljšku - Nocoj bodo gostili Šoštanjčane Lokâlni derbi 12. kroga li-e UPC v skupini za prvaka ; bil v Šoštanju odigran že v «ték> medtem ko so Lašča-j v soboto po velikem boju la vili v Kopru. Samo še čudež jih lahko iz-)čj iz polfinala končnice, to-boja za naslov prvaka S]o-enije. Potreben je bil podaljšek LašČani so v Koper odšli kot eliki favoriti, za zmago pa so epetaii do konca podaJ jš^. Po ačetnem vodstvu in dobljeni pr-i četrtim ter nidi poičasu so se tvari začele zapletati. Vincent (unter (2Î, 9 skokov) ni imel rave pomoči soigralcev. Še po-eb^ ne z zunanjih položajev, jer je ob skromnem, 38-odstot-em metu »pivovarjev« uspel ne-aj zadetí ie Ante MaSić (16). »omači so začutili svoj irenu-?k. Prav ob koncu tretje četrti-e so povedli (46:45) in začel s je veliki boj za zmago. V 33. Mnuci so celo pobegnili na î:49. Toda sledilo je delnih 8:0 láčanov za 54:57. A do konca ? je dogajala prava drama. 17 »kund pred koncem je imel ejc Slmad (9) pri izidu 63:63 và prosta meta, a oba zgrešili a srečo gostov so domači za-avili zadnji napad. V večjem ?lu podaljška so vodili Kopr-jii, Zlatorog pa jih je lovil. Po lem zadetem prostem metu ražena Bubniča [22, 14 sko->v), ki je delal največje pre-avice centrom Zlatoroga, je Ko-?rpovedelz71:70.12sd;und ed koncem dodatka so domači orili osebno napako, Tadej Ko-oma) (4} pa )e oba prosta me-zanesljivo zadel. Zadnji po- skus Kopra za zmago je ostal na obroču, za veselje Laščanov po nepričakovano težki zmagi, ki naj brž že pomeni polfinale končnice, Razpoloženi Šoštanjčanl Hopsi so v Šoštanj prišli brez trenerja Boštjana Kuharja, ki je taradi težav s hrbtenico obležal doma, tako da jih je vodil kapetan Jemej KobaJe. si-cer rudi Kuharjev pomočnik. Ob tem je uradnemu predstavniku gostov Kuhar po telefonu še dajal nasvete in skušal pomagati svoji ekipi, ki pa ji tokrat v Šoštanju ni bilo pomoči. Elektra je namreč odigrala odlično tako v obrambi kot napadu in na koncu visoko slavila (101:85). V zelo dobrem srečanju sta bila dva velika preobrata. Najprej je uspel Polže-lanom, saj so po 30:24 v samo Štirih minutah prišli do izida 30:39, nato pa dobili prvi polčas za točko. Podoben delni izid je uspel Elektri med 24. in 28. minuto. Po zaostanku s 53:54 sonamreč varovanci Boruta Cerarja prišli do prednosti 73:58. Z delnih 20:4 so pravzaprav že takrat prelomili srečanje. V ;^dnjem delu se je razlika gibala okrog 15 točk. Razpoložena domača četverka (Balša Radunovíč 30 točk. Dejan Ćup 25 in 10 skokov. Nik IvanoviČ 23 in 6 asistenc, Ernest Novak 16 ob 3 trojkah) ni dovolila novega preobrata, Mladi Luka Golež je nadomestil poškodovanega Tadeja Horvata in odigral odlično v obrambi proti branilcem gostov. Omeniti^ velja še potezo prvega moža tekme Raduno- Tad6j Koštomaj je ohranit mirno roko ob koncu podaljška v Kopru, ko jo zadel oba prosta meta. Viča, sijajno zabijanje z dvema rokama nazaj, kar je pomenilo stotico in dvig gledalcev na noge, sledil pa je tudi aplavz s strani odličnih navijačev polzelske ekipe. Druga zmaga Elektre v skupini za prvaka je nagrada za odlično delo v celotni sezoni, za goste pa je poraz pomenil dokončno slo- vo od 4. mesta in končnice, kar je bilo jasno ludi takoj po nesrečni poškodbi najboljšega igralca Shauma Kinga. Presenečenje v Postojni Ekipa Rogaške, ki je med tednom z dru^ domačim porazom (Rudar je slavil s 102:82) košarkarice I. gimnazije / Celju spet prvakinje Končala se je letošnja se-ma Šolske košarkarske li-. Novega naslova prvakinj se ponovno veselile ko-rkarice I. gimnazije v Ce-i. Celjske gimnazijke so pojile premoč na srednješol-ih košarkarskih igriščih» so v 14. finalu ŠKL-ja pre-agale Gimnazijo Šentvid, ob polčasu so vodile s 13 Čkami> do konca tekme pa zliko le povečevaie in na >ncu slavile z 69:45. Za naj-)ljšo igralko je bila izbra-Nika Barič, ki je na igriš-suvereno »obračala« tek-ice. S ponovno o s voj it vi-naslova najboljših so se )šarkarice I. gimnazije v ?lju odpravile na svetovno Iskn prvenstvo v Turčijo Carigrad]. Finaiai košarkarski dvoboj I ako v Šolskega centra Ce-in Gimnazije Šentvid je bil ava poslastica, saj sta se obe ipi borili za prvi nasiov v .odovini. Osvojili so ga Ljub-nčani, ki so z 58:45 pre-igali Celjane. »Tehnična« je šestič osvojila drugo me- Kosarkaric« I. gimnaxije v Celju (z leve zgoraj): Janje Stvarnik, PatHcija ûracner, Nike Barič, Jasmina Drovenik, Mateja Bališ, Neia Belak, Barbara Balls, Pika Koštomaj. Tjaša Gaberšek, Urša Belak. trenerka Mateja Knez, Ttna Krajnik, spodaj pa Tjaša Muhovie, Nina Vodeb, Ines Kerin, fíebeka Abramović, Sandra Jevtovic, Julija Lojen, Amadeja Cvertin, Veronika Šoster in pomočnica trenerka Maja Medvešak. izgubila vse možnosti za napredovanje v ligo UPC, je presenetila s sobotno zmago pri Postojni in jo najverjetneje že poslala v B ligo. Istočasno je trboveljskemu Rudarju na stežaj odprla vrata lige UPC. Po izgubi možnosti za napredovanje je očitno popustila živčnost v vrstah Rogaške, ki je v Postojni odigrala tako kot na veâni tekem v sezoni, torej zelo dobro. Čeprav sla znova manjkala Velj-ko Petranovič in Žiga Ravnikar. Prikazala je tudi pravi karakter, saj se je po zaostanku na začetku drugega dela s 44:55 vrnila in v finišu zlomila odpor domačinov. Ekipa Borisa Zrinskega je imela kar 24 skokov več od tekmeca (49:25). Jutri bo prosta, v soboto pa bo odigrala zadnj o tekmo, v Trbovljah. V osnovnošolskem finalnem dvoboju sta se pomerili ekipi osnovnih šol Primoža Trubarja Laško in Louisa Ada- miča Grosuplje. Laščaoi, ki so veljali za presenečenje letošnje sezone, so v finalu izgubili s 73:50, a igrišča vseeno ni- - it 34 • 5. ma] 2009 so zapustili s sklonjenimi glavami. MOJCA KNEZ Foto: DP SpÔRAMA NOGOMET hSL. 31. krog: M!K CM Celje - ^ra/ta 2:0 (1:0); Biščan (14), Pečnik (75), Interblock - Radar 0:1 (0:1); Sulejma-novič (25), Maribor - Domžale 2:1, Gorica - Drava 3:5, Koper - Primorje 1:0. 2. SL, 23- krog: Šentjur-Bela krajina 2:1 (2:0): Rep (4), Roj (13); Špelič (60). Vrslni red: Olimpija 50, Aluminij, Triglav 37. Mura 33, Krško 30, Šentjur 29. Livar 27» Bela krajina 22, Zagorje 13. 3. SL - vzhod. 22. krog: Ko-virmrStore-Poloma 1:1 (0:0); Repovž (70), Mons Claudius -Malečnik 2:2 (2:0); Poredski (5), Firer (9), Šmanno - Šmarje 7:1 (3:0); Filipovič (19), Ci-zej (21, 68), Podbrežnik (37. 51). Jahič (60); Asllanaj (61), Simer Šampion - DraiÁnja 0:2 (0:0); štante (64, 89). Vrstni red: Dravinja 58. Kovinar 46, Dravograd 44, Odranci 41, Šmartno 39, Malečnik 34, Stojnci 31. Simer Šampion 30. Veržej 27, Mons Claudius 19, čarda. Črenšovci, Paloma 18. Šmarje 12. Štajerska liga, 21. krog: Zreče - Pohorje 4:1 (2:0); Ti-rovičU3.69).Flis (45). Kave (58), Podvind - RogaSka 1:0 (0:0). Vrstni red: Pesnica 44, Zreče 42, Pohorje 37. Gereč-ja vas, Bistrica 34, Rogaška 33, Podvind, Šoštanj. Ormož 31, Partizan 29, Peca 26, Bukovci 20, Brežice 14, Šentilj 2. KOŠARKA L SL, za prvaka, 11. krog: Zlatorog - Union O/impija 55:72: Lučič 15, KrejiČ 2, Koštomaj 8, Hunter, Nuhanowč 6, Milj-kovič 4. Slmad 3, Mašič 1; Go-lubovič 19. Hukič 17, Hopsi -Koper 98:92; Vujasinovič 24. Hohler 19. Šamanič 18, Anzu-lovič 14, Podvršnik 10, Jelesi-jevič 8, Riruper 5; Markič 19, Čmer 18, Krka - Elekcra 80:70; Krivec 21, Petrov 19; Raduno-vič 24, Novak U, Cup 9, Iva-novič 8, Sjekloča, Mravljak 6, Džambič 3, Golež 2, Karalić 1. 1. SL, za prvaka, 12. krog: Elektra - Hopsi 101:85; Radu-novič 30. Ćup 25. Ivanovič 23, Novak 16, Sjekloča 4, Lekič 2, Golež 1; Jelesijević 18. Ša-manič, Anzulovič 15, Vujasi-novič 13, Podvršnik 9. Hohler 7, Rituper 6, Breže 2, Koper - Zlatorog 71:72; Bubnič 22, Čmer 20; Hunter 21, Mašič 16. Lučič 15. Strnad 9. Koštomaj, Krejič 4. Miljkovič 3. Vrstni red: Union Olimpija 23, Helios 22. Krka 20, Zlatorog 18. Hopsi, Geoplin Slovan 17. Elektra 14. Koper 13, Derbi v Laškem Predzadnji krog skupine za prvaka prinaša nov lokalni obračun, tokrat v Laškem med Zlatorogom in Elektro. Zmaga »pivovarjem« že prinaša končnico, a za njo se bodo, sodeč po igrah Šoštanjčanov, morali Še kako potruditi- Vsakršno podcenjevanje bi lahko bilo zelo nevarno. Hopsi čakajo doma ekipo Heliosa, ki vsekakor prihaja na Polzelo kot favorit. Vprašljiva je vrnitev na klop Boštjana Kuharja, kar je lahko samo še dodatna težava za polzelsko moštvo, ki se bo poslovilo od svojih sijajnih navijačev. V tej sezoni so se v veliki meri vrnili v polzelsko dvorano in spremljali Hopse tudi na gostovanjih. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA 1. SL. kvalifikacije, 3. krog: Rogalka - Rudar 82:102; Petrovič 19. Smajlovič 18, Pun-gartnik. Jotič 14, Ambrož 10. Pale - Kosovec, Šučur 3; Ru-čigaj 25, Rizman 21. 4. krog: Postojna - Rogaška 75:80; Kobe 17, Muha, JovanoviČ 14; Pe-šič 15, Petrovič, Ambrož 13, Smajlovič, Pungartnik, Jotič 11. Pale - Kosovec. Markovi-novič 3- Vrstni red: Rudar, Postojna, Rogaška 4. 1. SL (ž), 3- tekma polfina-la končnice: Merkur Celje -TJiglai' 69:54; Barič 22, Hughes 18, Ciglar 13, Matič 10, Verbole 4, Jagodič 2; Zdolšek 13, Gortnar, Eržen 10. ROKOMET Pokal EHF, povratna tekma polflnala: St. Gallen - Gorenje 27:25 {13:15); Liliger 8. Engeler 6, Usik 4, Christ 3, Keller, Bàchtold 2, Friede, Lepp 1; Rnič 8, Golčar 6, Do-belšek, Kavaš. Štefanič 3. Oš-tir, Gromiko 1. 1. SL, za prvaka, 4. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 26:24 (15:12); Toskič 7, Sulič 6, Gajič 5, Bedeko-vič 4, Furlan 3, Kojič 1; Datu-kašvili, Rnič 4, Golčar, Har-mandič, Kavaš 3, Mlakar. Do-belšek, štefanič 2, Oštir 1. Vrstni red: Koper 41, Gorenje 39, Celje 33, Slovan 27. Trimo 25, Prevent 20. L SL (ž), i. tekma polflnala končnice: Celeia Žalec -Olimpija 16:28 (11:14). 1. SL (ž), 1. tekma končnice. od 5. • 8. mesta: Ptu; - Celje Celjske mesnine 43:38 (21:18). (KM) o' I a« i(/) I ^ ŠPORTNI KOLEDAR Torek.. 5.« KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 13. krog, Laško: Zlatorog - Elektra (18.30), Polzela: Hopsi - Helios (20). L SL (Ž), za prvaka, 1. tekma finala, Celje: Merkur -Kranjska Gora (^8). Sreda, 6. 5. NOGOMET 1. SL, 32. krog, Ajdovščina: Primorje - MIK CM Celje, Velenje: Rudar - Koper (obe 17). ROKOMET I. SL, 5. krog, Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško. Velenje: Gorenje - Koper (obe 20). kultura Teharska ulicflvCslju Od Teharja na Stari grad Teharsko cesto v Celju so tako poimenovali zato, ker vodi na Teharje, pomemben kraj pri Celju z bogato zgodovino. Čeprav je zgodb o nastanku in razvoju naselja Teharje precej - najbolj mistična je prav gotovo tista o poplemenitenju Teharčanov, W je na podlagi zgodbe Ferda Kočevarja Mlinarjev Janez iz leta 1892 celo najbolj znana - je zgodovina nasel>a vzhodno od Celja malce drugačna. Že Pavle Blaznik je v Historični topografiji slovenske Štajerske navedel najstarejše let* nice omembe naselja Teharje. Tsko naj bi se v ohranjenih zapiskih ime Teharje prvič pojavilo 19. julija 1362, ko je pri cerkvi sv. Martina (prvič je bila omenjena leta 1256} naveden duhovnik »Heinrreich... pharerczelVecharen«, drugič pa šest let kasneje, ko se je prav tako omenjal »pfarrer ^cz TVecharen«. Vendar lahko z gotovostjo trdimo» da je ^odo-vina Teharja precej starejša. O zgodovini kraja lahko veliko izvemo iz obsei^ega (Mâ Janlca Orožna Zgodovina Celja in okolice. Orožen omenja, da Je bil svet okoli Teharja poseljen že v t. i. siaroslovenski dobi, ko je slovanski živelj Se premogel koseze, oborožene knežje spremljevalce. Prav v okoUd Teharja naj bi bilo večje jedro kosezov, ki so sicer živeli kot ostali kmetje, vendar so imeli nekaj posebnih pravic, svobc^ čin in privile^jev. Kdo je teharskim kosezom, ki so se ves Čas ponaSali z nazivom plemiška občina l^harje (das Edelt-hum Tiichem), prvi podelil posebne svoboščine, ni znano. Ljudski glas pravi, da so to storili knezi Celjski, vendar je velika veijemost, da so jim privilegije podelili že njihovi predniki, grofje Vovbrški. Da so bili Teharčani znani tudi nemškemu cesarju Fridenku m. Habsburškemu, priča podatek. da jim je leta 1461 dovolil zgraditi cerkev sv. Ane. 'njdi cesar Maksimilijan L je poznal teharsko egodbo, saj je leta 1514 ukazal oskrbnikom celjskega glavarstva in vice-domstva, naj spoštujejo pravice urada na Ithaiju. Potrditev posebnih privilegijev so harčani ponovno dosegli leta 1537, ko jih je v zasebno av-dienco sprejd cesar Ferdinand I. Teharčani so mu razložili, da njihova plemiška občina ob* sega 100 domov, listine pa, ki bi to dokazovale, da so gorele v požani (izgubljeni lubar izleta 157S je navajal 116kme-ti) in 200 moških). Z listino Pokom SE im€nuj€ ... so njihove privilegije potrdili tudi nasledniki;" med njimi nadvojvoda Karel leta 1567 in nadvojvoda Ferdinand leta 1597. Privilegijska listina jeTe-harčanom dovoljevala vsakoletno izvolitev sodnika in štirih prisednikov oziroma svetovalcev. Preden pa je izvoljeni sodnik lahko začel delati, seje moral predstaviti celjskemu vicedomu, ki ga je potrdil in mu izročil žezlo. Za priznano svobodo so morali teharski plemiči celjskemu vicedomu vsako leto plačevati davke. tako v denarju kot tudi v naravi, ob mor^itni vojaški nevarnosti pa so morali z orožjem braniti tudi celjski grad. Velik uspeh so si Teharčani izborili tudi leta 1610, ko jim je kasnejši cesar Ferdinand n. pri sv. Ani dovolil tri letne shode - sejme, na dan sv. Ane, sv. Neže in ob prazniku oznanjenja naše ljube Gospe. Cesar jim je s tem priznal pravice, kakršne so imeli okoliški trgi. Vendar si Teharčani pravih trških pravic niso nikoli znali priboriti. Ibdi v realnem življenju Teharje nikoli ni zaživelo kot povsem svobodno naselje. saj so ga Kabsburžani ves Čas dajcúi v zakup podobno kot druge gospoščine v okolici Zaradi tega je med vsakokratnimi zakupniki in Teharčani ves čas prihajalo do sporov v zvezi z višino dajatev in dru^i obveznostmi. Kakšne dajatve in 0bve2ai05ti so Teharčani imeli do zakuprukov, priča urbar, sestavljen leta 1618. Ker z vsebino Teharčani niso bili zadovoljni, zlasti ne s predpisano tlako in z individualnimi dajatvami. so si pri zakupniku izposlovali ugodnosti. Svoje davščine in tlako so si namreč odkupili kar z denarjem. Kako so Teharčani živeli od začetka 18. in do srede 19. stoletja, izčrpno govori ohranjena sodna knjiga. Iz zapisanega je razvidno, da z dajatvami nisobilipreobremenjeni. Najtežje breme jim je bila občasna nastanitev vojske in konjskih vpreg, posebno Se takrat, ko Teharčani niso želeli izpolniti svojih obveznosti, pa je vojska z vpregami na teharskih domačijah ostajala več časa, kot je to bilo potrebno. Kot zanimivost ruj navedemo, da so Teharčani budno pazili na svoj rod in preteklost. Najra- je so se poročali kar med seboj, če pa se je že komu uspelo priženiti na Teharje, ni ni-koÛ postal polnopravni Tehar-čan. Vse pravice, ki so izhajale iz lega naslova, je lahko prejel Sele njegov sin. Zgodba o stari dobri teharski plemiški obči-ru se je končala leta 1849, ko se je v stari Avstriji zgodila velika upravna reforma. Država je bila razdeljena na številne občine in med njim je bila tudi teharska. L^o kasn^e (ISSO) je bil izvoljen prvi občinski odbor, ki ga je vodil kot prvi »novodobni« župan Franc Ostrož-nik, posestnik v mlinu Mlinar-jevega Janeza. V času narod-nosuiih bojev v Celju je tudi na Ifeharju občasno zavrda kri. zlasti zaradi bližnje štorske železarne, ki je kraju dajala bolj nemški videz in pečat. To se je kazalo tudi pri \^okratnih občinskih volitvah, saj so si slovenski narodn)^ in nemšl^ »siuge«doleta 1914 pogosto izmenjavali lokalno občinsko oblast. lUdi na račun delitve parcel, spomočjo katerih so umetno ustvaijalirtove volivce in tako lažje dosegali zmage na voli-tvak In pri tem so bili nemško orientirani štoi^kiželezaiii pre-uspešne) Ši kot pretežno slovensko misleâTehartani. Vpliv neii\ških vodij štorske železarne na Teharju se je zmanjšal šele po letu Î9I8 z nastankom južnoslovanske kraljevine. Te harčaru so zaâ veli žaljenje običajnih nasdij v okolici, z vsemi vzponi in padd. In tako je tudi še danes. Spomin na njihovo slavno preteklost pa še ni in verj^o tudi nikoli ne bo zbledel. In prav je tako. Naj njihova zastava z gibom, dvema zvezdama in s tremi hribi v ozadju, ki ponazajjajo Srebot-nik, Balič in Ramance, ponazarjajo slavo nekdanje plemiške občine Teharje, ki se je, vsaj tako govorijo legende, znala upreti tudi tako mt^čnim, kot so bili knezi Celjski. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ceste na grad oziroma zapisali več zanimivosti o nastanku in razvoju te pomembne srednjeveške utrdbe, ki je postala prava celjska veduta. ZgodbooTehaiju in Tehar-čanih je za objavo napisal mag. Branko Goropevšek. Planinski otroci iz Bratislave bronasti Na mednarodnem tekmovanj u Slovakia cantat v Bratislavi se je prvič pomeril tudi MPZ OS Planina prí Sevnici. V izredni konkurenci je prejel bronasto priznan je. Otroci s podeželske šole so skupaj s svojim mentorjem Matejem Romihom dokazali, da se mala Planina lahko kosa s svetovnimi prestolnicami. kot so Praga, St. Petersburg, Moskva in še katera. Mladinski zbori iz teh mest so sicer prejeli najvišja priznanja. Številčna premoč, širok izbor in celo pevske Šole pripeljejo te zbore na rob profesionalnosti. A kot pravi Romih, njemu in otrokom pomeni bron vsaj toliko kot zla- to. Na osnovni šoli Planina je namreč le okrog sto otrok. Do srebra jim je zmanjkalo le 0,67 točke. Kot so zadovoljni komentirali ob prihodu domov, je to zelo malo, pa vendar veliko. Vseeno pa so dokazali, da je >^strup v majhnih flaškah«. Sto • 1« " l • ! -řÍI •-î • - --- f V Oktet 9 a cappeia Rotaract klub Celje pripravlja v četrtek ob 19.30 uri v celjskem Narodnem domu koncertni večer z mlado celjsko fantovsko vo-kalno zasedbo Oktet 9. Izkupiček bodo namenili dobrodelni dejavnosti mladih celjskih rotarijcev. V Oktetu 9 prepeva 11 nek-danjlh in sedanjih dijakov Gimnazije Celje - Center, ki jih že četrto sezono zapored vodi Gregor Deleja. Letos bodo svoje dosedanjo delo kronali s tritedensko turnejo v Avstraliji, kamor bodo odpotovali v začetku avgusta. Ob številnih nastopih in koncertih se lahko fantje pohvalijo tudi z izjemnim dosežkom iz lanske sezone, ko so na žal- skem festivalu Sredi zvezd osvojili 3. mesto po izboru občinstva in nagrado za najboljše debitante tega festivala. Za četrtkov koncert so fantje izbrali zanimiv spored - od borbenih In slovenskih ljudskih pesml> preko zimzelenih popevk, vse do priredb popuJamih skladb. BS Valovi novih svetov V kavami Centra konjeniškega športa Celje se občinstvu noco| obeta zanimiv koncertni dogodek. Ob 19.30 bosta ob spremljavi pianista Simona Dvorška v tem novem celjskem centru namreč nastopila hrvaška soprani stka Željka Predojević in celjski bari-tonist Boštjan Korošec. Program večera, ki so ga naslovili Valovi novih svetov in prvič predstavili 19. aprila v Nazarjah, je sestavljen iz popularnih del klasike in muzikala. To bo za vse Celjane tudi priložnost, da slišijo program, ki so ga mladi umetniki pripravili pred odhodom na turnejo po Sredozemlju, kjer bodo v Atenah, La Valetti, Caglia« riju, Palmi in Cadizu peli zahtevnemu mednarodnemu občinstvu med 10. in 18. ^mhÏM m \ ma)em. BS novi tednik portaza 15 Karneval veselja V uprizoritvi Straussove Noči v Benet-Icah ga obljubljata Celjsko pevsko društvo in KD Koral iz Laškega Laški in celjski pevci, prvi iz Kulturnega dniStvđ Koral ÍD drugi iz Celjskega pev-skega društva, so ugriznili v trdo jabolko. Za konec junija in začetek julija napo* vedujejo namreč uprizoritev ene od treh najbolj priljub-I j enih operet Johanna Straussa mlajšega - Noč v Be-netkah. Zabavna, komična in lahkotna zgodba zmešnjav na beneško karnevalsko noč bo pevcem ponudila dovolj izzivov, občinstvu pa obilo veselja. Pevske dele je vodila Špela, za klaviijem je bila Rebeka, s pri-pomt^mi glede ^banja po prizorišču pa je v vajo nenehno posegala Magdalena. »Ne se >dretderete<...« je po prvi odpeli pesmi ustvaijalno stroga Spela. »In malo boij živahni ste tudi lahko, ne bodite tako >penzioniscjčm<...» Pesem v ritmii velćka V opersti morajo igrald lepo peti, plesati m tudi igrati Režiserka predstave in pobudnica uprizoritve je Magdalena Hrastnik, ki Izbiro utemeljuje s tem, da je prav Noč v Benetiah delo, ki je primemo za pevske zbore. »Med kakšnim kubičnim metrom glasbene literature, ki sva jo prelistavali s hčerko Rebeko, sva se odločili za to. N: prav veliko solistov, poudarek je na igri in petju zbora, karje pra^^ nja priložnost, da so vsi sode-lujo6 dovolj na odru, da vsi aktivno sodelujejo ne le z glasovi» tudi vkoreografiranih točkah.« Radovednost, kaj nas čaka. nas je prignala na eno od skupnih vaj obeh zborov, v katerih je pod vodstvom obeh zboro-vodkin), Rebeke Hrastnik in Špele Florjanlč, svoje glasove in že rudi prve koreografije preizkušalo kakšnili 55 sodelujočih pevcev obeh zborov. Cd jane in Laščane sta na Noč v Benetkah popeljala prijateljevanje in skupni Študij obeh pevovodkinj, Id sta Študentki ^asbene pedagogike na man* borski pedagoški fakulteti. «Morda se iz tega projekta iz-cimi celo kakšna diplomska naloga,« namigne Magdalena Hrastnik. »Sicer pa je lepo, da sta se ob projektu združila laški in celjski zbor. Za en sam ljubiteljski zbor bi bil takšen zalogaj le prevelik. Združeni zborpalepo zazveni, slišati je zmo^jivDst in moč glasov, kar je pri Straussu najpomembnejše.« Držií Toda opereta, in to še Siniussova, brez orkestra? »Seveda je to velika pomanjkljivost naše postavitve. A omejeni smo z res skromnimi srelstvi. Imamo sicer orkester, a denarja ne. Ne samo za plačilo orkestra, tudi za usklaje- Po vajah zaslišano prijstelisko dnizer^B - ob doma pr^ravTienih dastnih baklaveh. vanje pevcev in orkestra, za izvedbo več skupinskih vaj bi ga potrebovali. In čas tudi, Če bi imeli Se orkester, bi to premlelo zavleklo vsaj Še za mesec aD dva. Uprizoritev z orkestrom je za zdaj prezahteven zalogaj za društvo, ki se prvič srečuje s tem. Zato je morda ceb bolje, da bo za spremljavo le klavir. Spremljala nas bo pianistka Marjanca Ocvirk, ki že sodeluje z nami,<< pojasnjuje Magdalena Hrastnik. Premiera operete Noč v Benetkah bo 20. in 21. junija v Celjskem domu. V Laškem bodo opereto premiemo predstavili 4. in 5. julija, kar bo tudi uvod v letošnje Pivo in cvetje. Računajo vsaj Še na kakšnih deset ponovitev. V ritmu valčka In kako se ljubiteljski pevci obnesejo kot igrald? Opereta je namreč igralsko zahtevna. »Kar dobro jim gre, nekaterim še predobro ... Veliko delam zlasti s solisti, tistimi, ki imajo tudi dialoge, delamo po korakih» Čistimo stvari, brusimo podrobnosti- Trudimo se, da bi bila predstava Čim bolj komična. Prepričana sem, da bodo gledaJci uživali,« pove Magdalena Hrastnik. Laški pevski zbor KD Koral ima za seboj že kar nekaj spevoiger in operex, za Celjsko pe v- 4 tis * sko društvo pa je to prvo srečanje z igro in s koreografijo na odru. »Zelo so me presenetili. Na začetku so bili malo plašni, zdaj so v nekaterih primerih že boljši od Laščanov.« Premiera se bliža, Časa za vaje je vse manj. Zbora vadita vsak zase, večkrat pa se srečata tudi na skupnih vajah. Konci tedna in večeri so vse pogosteje namenjeni iskrivi želji vseh, da bi uprizoritev uspela. »Zdaj smo se že dobro spoznali, začutili smo se in to je pogoj za pravo homogenost, kijopouebujemo. Slika predstave postaja čedalje bolj jasna. Čeprav je v njej veliko domin in )kolobocijc, ki jih je treba sestaviti, toliko mask—Gledalci bodo morali biti pazljivi, da bodo ugotovili, kdo je kdo,« konča pogovor režiserka. Vaje tečejo nemoteno. V mali dvorani celjske zveze kulturnih društev so stoli nenadoma odveč. Pevd se razvrstijo po parih in povorka po namišljenem beneškem u-gu krene ob pesmi in plesnih korakih ... Še nekaj napotkov, nekaj popravkov in ... nove vaje. Po njih pa čas za druženje. Za kozarček ali dva, ustvarjalni kiepet, za slastne baklave, ki jih je za vaje napekla ei^ od Članic. Za ljubiteljsko druženje. Cisto veselje. Ki bo postalo karnevalsko veselje, ko bodo 20. junija prvič javno stopili pred občinstvo. Naj se velik zalogaj, v katerega so vložili ogromno prostega časa, energije in volje, ne zatakne in naj bodo glasovi ubrani, Čisti. In naj bo občinstvo srečno in zadovoljno. Le to lahko zaželimo ambicioznim laškim in celjskim pevcem in pevkam. BRANKO STAMEJČrČ Foto: Grup A Noč v Benetkah je klasična opereta Johanna Straussa ml., ki je ob tej zaslovel Še z operetama Cigan baron in Netopir. Prvič jo je uprizoril leta 18d3 in požel zelo slabe kritike. SleiÛle so predelave, od libreta do glasbe, in nova oblika je doživela velik uspeh. V Sloveniji je bila Noč v Benetkah nazadnje uprizorjena pred desetimi leti v Ljubljani. Noč v Benetkah Magdalena Hrastnik. Pnjatdjevarqe obeh zbonnodkinj je »nxfilo» skupen projekt ! tudi nbavata. FhMjamč (levo) bi fteb^ Hrastnik se ob vajah Wajisfco^X. 30, april. Uvoz na avtocesto na Vrensksm. Mrtav 39-lstnik iz okolice Žalca. Krvavi april na Celjskem * Kaj se dogaja na našem območju? - Smo v slovenskem vrhu po vinje nih voznikih StTdni čme kronike so bile v preteklih tednih polne tragičnih no-víc o prometnih nesrečah, v katerih so umiraU mlajši in starejši. 'Hidi prvomajski prazniki so se oa Celjskem začeli tragično. V siloviti nesreči se je na avtocesti na uvozu Vransko ubU 39-letni voznik. Od njegovega avtomobila ni ostalo skorajda nič. Dan pred tem smo dobili tudi uradno potrditev» da je bil za grozljivo nesrečo v Kidričevi ulici vCelju IS. aprila» ko so umrli trije najstniki, kriv alkohol. 31-letni vinjeni povzročitelj tragedije na avtocesti 26. aprila pa je pred leti že povzročil smrtno nesrečo. Povprečno na dan pridržijo dva do tri vinjene voznike. Kaj se dogaja na Celjskem? Minuli četrtek je vesl o smrtni nesreči odjeknila okoli pol pete ure popoldne. 39-ieimk iz okolice Žalca je na avtocestnem uvozu Vransko zapeljal na avtocesto v napačni smeri-Nasproti mu je pripeljal 43-letiii italijanski voznik tovornega vozila, ki je vozil pravilno iz smeri Celja proti Ljubljani. Kljub cemu> da se je 43-letnik poskušal izognili nesreči, je 39-letnik vanj čelno trčil z vso močjo. Umrl je na kraju nesreče. Iz razbitin avtomobila so nj^ovo truplo odstranili celjski poldicnl gasilci, italijanski voznik ni bil poškodovan. 6. april. Avtocesta pri Tepanju. Dva mrtva. Letos je na našem območju v nesrečah umrlo že devet ljudi, od tega sedem samo v aprilu. Štirje so umrli ravno na avtocesti Na avtocesti je življenje izgubila tudi 26-letna Damjana Hribar, 14 ljudi se je poškodovalo. Gre za nesrečo na avtocesti pri Ljubečni, ki še vedno odmeva predvsem zaradi vinjenega voznika, ki je nesrečo povzročil- Na Okrožnem sodišču v Kopru so pred prazniki potrdili naše pisanje, da je 3I-Ietni Vasja Niegelhell pred leii že povzročil tragično prometno nesreČO- 15. april. Kidričeva ulica v Celju. Mrtvi trije letniki. Povzročitelj vinjen. 26. avgusta 2004 je vozil motor med Ankaranom in Bivjem. V ostrem desnem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasprotni vozni pas, motor je drsel skoraj več kol 20 metrov od mesta padca. S 34-let-nim sovoznikom Marjanom Nedelj-kom sta padla» oba dobila hude poškodbe, pri čemer je Nedeljko tri dni kasnejeumiivizolskibolniŠruci-Med vožnjo nista uporabljala varnostnih čeladi 3Metnika so ovadili zaradi povzročitve smrtne nesreče iz malomarnosti. Na koprskem sodišču se je sojenje začelo hitro, obosodiii so ga na leto in šest mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Odvzeli so mu tudi vozniško dovoljenje A-katego-rije, torej izpit za motor. Sodba je postala pravnomočna marca predlani, kar pomeni, da je v priporu ostal tudi zalo, ker se mu še ni iztekla preizkusna doba, povzročil pa je enako kaznivo dejanje. Tik pred prazniki smo izvedeli, da so uradni rezultati potrdili, da je bil za nesrečo v Kidričevi ulici v Celju sredi aprila kriv alkohol Kot je znano» so v čelnem trčenju z avtobusom v osebnem vozilu umrli trije 18-Ietniki. Malic Karfik, Matjaž Kunej in Špela Frisian. Pred nesrečo naj bi bili v nekem celjskem lokalu. Točno koncentracijo alkohola v krvi mladega voznika poli- Hude poškodbe ... • V Istem času kot čeukova cjesreča na avtocesti pri Vranskem se je nezgoda godila tudi izven Drešinje vasi. 42-{etni motorist je z dovozne ceste zapeljal na ^vno cesto, ne da bi ustavil in se prepričal o vamosti. Vanj je trčila 2I-letna vozruca osebnega avtomobila, Id je pripeljala pravilno- Motorist se je v trčenju hudo poškodoval, vozil pa je nere^striran moior, brez vozniškega dovoljenja in ni uporabljal čelade. Ali je vozil pod vplivom alkohola, bodo pokazali rezultati odvzema krvi. • Preteklo soboto se je nesreča godila tudi na re^onalni cesti izven Mozirja. 23-letni motorist je vozil protí Leti^u. trči) pa je v pred seboj vozeče osebno V02II0. Mlad motorist se je v trčenju hudo poškodoval. • Prav tako v soboto zvečer je do nesreče prišlo na Mariborski cesti v Celju. 43-)elnj motorist je na nadvozu čez avtocesto trčil ob robnik kolesarske steze in pločnilca za pešce ter padel po vozišču. Pri padcu je dobi) hude telesne poškodbe. 26. epril. Avtocesta na ljubdpni. Mrtva 2(Mfltnic8,14 ljudi poškodovanih. Povzroči-tdij vinjen. cija ne navaja. Teden dni pred to nesrečo sta na avtocesti pri Slovenskih Konjicah umrla dva človeka, vendar tam alkohola ni bilo, je bila pa malomarnost poljskega tovor-njakaija. Štefan Podhajski s P^uja je umrl, ker je želel pomagali prvemu ponesrečenemu na avtocesti. Vanju je nato trčil poljski voznik tovornjaka« ki so ga ovadili zaradi povzročitve nesreče iz malomarnosti, vendar je vprašanje, kako mu bodo sploh sodili, glede na to. da jo je čisto legalno že »ucvrl« Čez mejo nazaj domov. Lani so na našem območju - a še 10 ne v celem letu, ker je prometni zakon začel veljati zadnji dan aprila - večkratnim kršiteljem zasegli več kot sto vozil in pridržali več kot tisoč zelo vinjenih voznikov. Situacija je zelo, zelo resna, opozarjajo tisti, ki re tedne s celjskih cest pobirajo trupla ... SIMONA ŠOUNIC Foto: SHERPA, GrupA I^^^KOMENTIRAMO Je fotografiranje trupel užitek? Pred dnevi je v moj elektronski nabiralnik prišb sporočilo, ki naj bi bUo preventivne narave, pri Čemer je s fotografijo promeme nesreče opo-zarjah), kaj se lahko zgodi vsakemu od nas na cestah ...Na fotografiji (nesreče na Kidričevi, v kateri so umrli trije najstniki) je bilo razhčrw videti v popolnoma zmečkani pločevini dve mladi trupli, eno je bib brez prstov na levi roki... V suhoparno preventivo ne verjamem v^, temveč v »šok učinke*^. Toda fotografije, ki v dneh po t^ nesreči krožijo po spletu, mobilnih telefonih, so daleč od šoka in od tistega, kar bi se morali od vseh krvavih nesreč naučiti. Gre za neke vrste »naslado«, kije ne bom nikoli razumela. Naslado tistih, ki so bili (žal) na kraju te nesreče prvi. prizorišče tragedije fotografirali z mobilnimi telefoni. nato pa fotografije (domnevam) rruistno prodali nekaterim medijem. In »naslado« tistih, ki so te fotografije gledali z užitkom. Toda pazite, te fotografije nimajo nobene zveze s pro^sionalno f^ografío, kadar pride do nesreč. Niti z novinarstvom. Ne. Tako se ne dela, tako se ne bi smeh delati... Ravno ob nesreá na Kidričevi je eden od poUcistov pwfesionaJne fotografske kolege nesramrtû okrcal, češ »oZi jim je fotografiranje trupel« morda v užitek. Zgodba seje ponovila pred dnevi tudi na prizorišču delovne nesreče na območju Prebolda, kjer si je eden od kriminalistcv drznil fotografa, ki ni oviml nj^ovega dela, rwdreti in mu groziti ceh s položnico. Porodi se vprašanje, kdo rte razume pravega poslanstva medijev in kdo ne I0& profesionalcev od amaterjev. Kdo potrebuje koga bolj? Policija novinarje ali novinarji policijo^ Če si kdo razlaga, da je cilj našega poročanja še več nesreč in trupel, je takšno mišljenje le žalitev našega dela Bi morali fu >yhoditi» bolj z roko v roki in razumeti, da pro^ionalni fotografi in novinarji niso rui prizo-rišáh nesreč zaradi ^užitka», ampak zaradi dela ...Žal pro^ional-ni fotografi ne fotografirajo le novinarskih konferenc (tam pridejo še kako prav, kajne), kjer se je moč kdaj pa kdaj hvaliti s pozitivrw statistiko. S terena med Ijadipones^o tisto, kar se dejansko dogaja. Realno sliko. Brez naslade. Brez užitka, ampak z trnjem, da se bo morda hjj v ljudeh premaknib in bodo o svoji varnosti začeli razmišljati drugače. Naslada, là je razlika med pro^sioruilci in amaterji Ker ko bodo trupla prikazana in gledana le zaradi naslade, potem niti »šok e^« nebo ùnel učinka. Kaj šele policijska preventiva. ŽaL SIMONA ŠOUNIČ E o u Ó u o V (Z ® C o Spomini neicdanjih učiteljev in učencev Šolski center Celje v letošnjem letu proslavlja 50. obletnico izobraževanja. Prvi smeri, za kateri so izobraževali. sta bUi gradbeništvo -program gradbeni tehnik - in strojništvo. V Četrtek, 16. apiila, je bil v njihovi veliki predavalnici praznični dogodek - okrogla miza treh dekanov - ki ga je organizirala srednja šola za grsdbe-n^o. Častna gosta sta bila prof. dr. Ludvik Trauner, dekan Fa-kiiUete 2â gradbeništvo Univerze v Mariboru (dijak prve generacije programa gradbeni tehnik) 1er prof. dr. Bojan Ma-jes, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerz v Ljubljani. Prav lako je bil vab- ljen prof. dr. Martin Ivan Li-pičnik, dekan Fakultete za logistiko Celje-Krškc Univerze v Mariboru, ki se je zadnji hip žal opravičil. Vsi trije so bili uspešni dijaki takratne tehruš-ke Sole progrćm^ gradbeni tehnik in imajo že vrsto let ključno vlogo pri izobraževanj u odličnih inženirjev, ki so na vodilnih mestih v gradbenih in drugih podjetjih celjske re^-je, na kar so mdi na srednji šoli za gradbeništvo izredno ponosni. Na prireditev so bili vabljeni upokojeni učitelji takratne Tehniške šole Celje, bivši dijaki in Člani Društva ^dbe-nih inženirjev in tehnikov Celje, predstavniki starcev, uči- teljskega'zbora in dijakov Šole. Tako so bili na enem mestu zbrani vsi predstavniki, ki so prispevali, da je srednja šola za gradbeništvo šola s tradici-jo> da ohranja vpis in kvaliteto ter da je povezana z gospodarstvom, ^to z odgovornostjo uvaja nove programe, l^ajpr^ je gosta pozdravila in predstavila ravnateljica srednje šole za gradbeništvo Irena Posavec, ki }e to šolo končala pred 25 leti in je bila študentka mariborske fakultete za gradbeništvo. Svojo predstavitev je končala z besedami: »2elim, da bi vsi skupaj občutili ponos, da ste bili oziroma da smo učitelji, da smo bili in da ste dijaki gradbene šole.« Zleve: Marjeta Pdtricek, vcKlitoljica okrogle mize, prof. dr Bojan Majes, prof. dr. Ludvik Trauner. ravnateljica Irena Posavec in bivši dolgoletni ravnatelj Jože Gersak Nato so z gostoma spregovorili najprej o spominih na Šolanje pred skoraj petdesetimi leti- Oba imata najlepše spomine na učitelje, na kakovost izobraževanja, enkratne ek-skurzijepo EvnDpiz bivšim ravnateljem Jožetom Geršakom. Vsem učiteljem sta izrekla zahvalo. O spominih so spregovo- rili tudi takratni učitelji in kasnejši ravnatelj i Cveta Sadar, Jože Cer^ak, Marija Marovt in Leander Litera. NP Roza v Knjižnici Laško Odlični matematiici V Knjižnici Laško smo v okviru tedna slovenske knjige gostili Andreja Rozmana Rozo ter odprli priložnostno b u kvarno. Znani slovenski pesnik» igralec in humorist Roza je Številne poslušalce navdušil z duhovito in zabavno interpretacijo svojih pesmi. Sledil je Še pogovor, v katerem je občinstvo izvedelo marsikaj zanimivega o njegovem pesnjenju» igranju, nastopih ter pouličnem gledališču. Laščani so bili ob tem enotni, da gosta, ki je neizčrpen vir zabavnih anekdot, še kdaj povabijo medse. To pa še ni vse, kar so v Laškem pripravili ob dnevu knjige. V^e do sredine maja bo v knjižnici odprta tudi bukvar-na, v kateri si lahko občani izberejo brezplačne knjige in revije. V četrtek, 7. maja, ob 19. uri pa v knjižnici pripravljajo Še predstavitev knjige pesmi domačinke Zlate Strel. MJ Ko stopijo skupaj na Svetem Štefanu v soboto, 18. aprila, je bilo v Tehniškem âolslœm centru Kranj državno tekmovanje dijakov srednjih tehniS' kih in strokovnih ter poklicnih dol v znanju matematike. Srednjo šolo za elektrotehniko In kemijo Šolskega centra Celje }e zastopalo 15 diraluiv in vsi so osw^h zlata priznanja. Zgodba o sreči s zlata priznanja in 1. nagrado so osvojili: Jakob Cvetko (3. letnik) - mentorica Helena Klepej Viher ter Robi Cvirn in David Jesenko (4. letnik) - mentorica Nataša Besednjak. Poleg njih so zlata prizna* nja osvojili še Miha Vodlan, Rok Pušnik injure Lednik(l. letnik), Jakob Jug in Peter "Hihtar (2. letnik), Marcel Augustinčič (3. letnik) ter Tamara Obreza, Špela Bah, Darko Košenina, Uroš Sadek, Jernej Se^^k in Grega Kamen-Šek (4. letnik). Mentorice tem tekmovalcem so bile Marti-na Omerzel, Nataša Besednjak in Helena Klepej Viher. HKV Predinom Ko se na Svetem Štefanu združita mladostna energija in izkušnje, se pričara nepozaben dogodek, ki si ga vsi zapomnijo. Eden takih se je zgodil 25. aprila ob osnovni šoli. kjer smo bili priča postavitvi mlaja po starih običajih, povsem brez sodobnih pripomočkov. Za tako zahteven podvig, kot je dvig 28-metrskega mlaja, je potrebno kar nekaj krepkih mož, ki so se letos zbrali v izjemno lepem številu. Več kot 50 ljudi je prisostvovalo dogodku, lako so krajani spet dokazali. da stopijo skupaj in naredijo pravo stvar, ko je potrebno. Da pa je bila mera zadovoljstva pol na, se je dogodek zaključil v poznih urah ob zvokih domačih glasbenikov. Da udeležen- ci niso odšli lačni domov, so poskrbeli z okusnim odojkom. Na Svetem Štefanu je »dvig na roke«, kot mu pravijo, letos potekal že drugič in po obljubah organizatorjev - KS Sveti Štefan z vsemi delujočimi društvi v kraju -bodo to tradicijo ponovili še drugo leto. JAKA ROMIH Na dan knjige, 23. aprila, smo dožfvdi na Poslovno-ko-m^daloi šoli Celje zgodbo o sreći, kot poje Zoran Predin v eni svojÚi pesmi. Dijaki in zaposleni na šoli ter knjižni-čaiji in ravnatelji celjskih srednjih šol smo prisluhnili intervjuju z Zoranom Predinom, m ga je vodila dijakinja Patridja Peklar. Izvedeli smo marsikaj: o njegovi prvi poklicni poti na osnovni šoli, kjer je poučeval an-^eŠČino, slovenščino, knjižničarstvo in spolno v^ojo. Ker je Zoran Predin v najstniških letih treniral košaiko in se prebil celo do kadetske reprezentance, smo ga izzvali, da se preiz-laisi v košarkarskem dvoboju z dijakom naše šole. Zelo dobro se je izkazal. Ko je košarko zamenjal za kitaro» se je za-čé resno ukvarjati zglasbo. Lani je ob 30. lecnicl svojega ^as- % i Zoran Predin v pogovoru s Patrieijo Peklar benega ustvarjanja izdal zbirko besedil Poljub, ki riše ustnice in biografijo ^odba iz prve roke, katere avtor je novinar Tadej Golob. Po intervjuju je sledil koncert Vsi smo neizmerno uživali, ker je Zoran zapel svoje najbolj znane pesmi: Zarjavele Trobente, Mentol bonbon, Bolj star, bolj nor, Sonček je Zadnja večeiia. Na koncertu so sodelovali tudi dijaki naše kňe Patridja Peklar, Alja Pr-gin, Kîavdijâ TVnovàek. Matic Gabriel, Jože Blatnik in Gloria Goršek iz Gimnaaje Celje - Cen-t^- Zagotovo nam bo ostal dogodek Še dolgo v tako lepem spominu, kot smo ga lahko doživeli. SIMONA RAP Celjani najboljši Na Svetem Stefanu so s skupnimi močmi in po starih običajih postavili mlaj. Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje je priredila srečanje srednjih prometnih šol oziroma šol, ki izvajajo izobraževalni program logistični tehnik. Namen zdaj že tradicionalnega srečanja sta druženje dijakov in profesorjev ter izmenjava izkušenj, kar priredimo v tekmovalnem in zabavnem delu srečanja. Dijaki v tekmovalnem delu preiz- kušajo svoje znanje na temo promet in logistika, medtem ko je zabavni del srečanja namenjen sproščenemu druže-nju. Ker smo Šola, ki izobražuje za perspektiven del gospodarstva s področja prometa in logistike, želimo biti pre-poznavnj na lokalni in nacionalni ravni, zato smo se srečanja lotili odgovorno In strokovno. Tekmovale so Štiri Šo-le, medtem ko so se srečanja udeležile vse slovenske Šole, ki izobražujejo na tem področju. Ob koncu tekmovanja so Šole dosegle naslednja mesta: 1. Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, 2. Prometna šola Maribor. 3. Srednja poklicna in strokovna Šola Beži^d, 4. TŠC Nova Gorica. Srečanja se je udeležil mdi Ljubo Zaje z ministrstva za promet, ki je vse udeležence nagovoril in odprt srečanje. NP OTROSKI ĆA50PI5 Nepozabna druženja Od ponedeljka, 30. mar-ca> do petka, 3. apriJa, je OŠ Franja Malgaja Šentjur gostila učitelje in učence z Norveške, s Finske in z Nizozemske« ki s Šolo sode-lu je jo v projektu Comenius z naslovom You are smartest than you think. Začelo se je pred třemi leti, ko smo se odločili» da bomo sodelovali v tem mednarodnem projektu. Na prvem srečanju v Sloveniji smo določili temo in sledilo je intenzivno izvajanje učnih ur v različnih jezikih. Vse ideje za te uie so nastale na naših srečanjih, ki jih je bilo v treh letih kai šest. Poseben poudarek je bil tudi na izmenjavi učencev. Na vsa srečanja, razen na prvo, ki je bilo prav tako pri nas v Sloveniji, so skupaj z učitelji pripotovali tudi učenci, ki so stanovali pri gostujočih družinah in njihovih vrstnikih. Tako smo širili idejo o medkulturni zavesti ter tem, da smo enaki kljub razlikam. Med največjo lahko štejemo prav gotovo jezik, kar so učenci brez težav reSevali, saj so iznajdljivi, pri čemer jim pridejo prav tudi roke, zanimivo pa jim je bilo tudi spoznavati pouk in sodelovati pri njem v drugih državah. Vsak sistem ima kaj drugačnega, zanimivega, so pa tudi stvari, nad katerimi še posebej slovenski otroci niso bili navdušeni - da v vseh ostalih državah ostajajo v šoli in pri pouku do 16. ure. A ravno s tem so spoznavali, kaj je drugače, stkali nova prijateljstva in s sabo odnesli prečudovite spomine. In v tem duhu je minilo tudi zadnje srečanje v Sloveniji. Učitelji smo se intenzivno posvetili končnemu izdelku, ki gâ bo treba poslati nacionalni agenciji, in to nam je vzelo kar dva dni. A bili smo uspešni in delovne vneme kljub slabemu in večinoma deževnemu vremenu ni manjkalo, imeli smo odličnega koordinatorja Markka s Finske, ki je več kot odlično prikrmaril našo Comenius barko do cilja. Seveda ni vse minilo samo v delovnem vzdušju, ampak se je našel čas tudi za zabavo. Goste smo popeija- Na OQÍedu Planíce li na čudovito predstavo v Podružnično Šolo Blagovna, nato je sledil večer pri družinah gostiteljicah in vsi so biii presenečeni nad slovensko gostoljubnostjo. V sredo smo jih popeljali na Gorenjsko, kjer smo najprej v CŠOD obiskali naše osmo- šolce, ki so tam preživljali dneve na naravoslovnem taboru, nato je sledil ogied Kranjske Gore, Planice in prečudovitih Zelencev. Nad lepotami Slovenije so bih očarani, V četrtek je sledil zopet nepozaben večer v Ipavčevi hi- ši, kjer sta nas sprejela Štefan Tisel in Cveto Erjavec. V petek pa so si ogledali Celje, izkoristili dan za nakupe, zvečer pa je sledila zaključna zabava v avli naše Šole. JASNA DREŠČEK, vodja projekta Odprte knjige - odprta vrata II.C.I1 ft / t člani projektne skupina (vodji projakta Alja Žekar in Dragica Mllojević) GC£ je mednarodna kampanja, ki se je odvijala v več kot 100 državah sveta v globalnem tednu od 20. do 26. aprila. Ustanovitelji so Številne organizacije in posamezniki, ki si želijo, da bi se do leta 201S zmanjšalo Število nepismenih po svetu. OŠ Frana Kranjca v Celju se vanjo vključuje kot prva slovenska Šola in dolgoletna članica UNESCO ASP. Namen kampanje je jasen: učenci naj se pričnejo zavedati, da Šola ni le nuja, ampak privilegij, ki je marsikateremu otroku tega sveta odvzet. Pa poglejmo nekaj najbolj vpijočih podatkov. Skoraj 75 milijonov otrok še vedno ne hodi v šolo in kar 776 milijonov odraslih ljudi na svetu je nepismenih. Nekaj milijonov otrok mora zapustiti šolo, še preden se naučijo osnov pisanja, branja in računanja. Pravica do izobraževanja je ena izmed najpomembnejših Človekovih pravic. Znanje je gibalo napredka in ključ v borbi proti vsem oblikam človeške nestrpnosti. Globalrmkampanjaza Lzo-braževanje je izdala zbirko kratkih zgodb znanih innez-nanih ljudi sveta The Big Read. Avtorjem iz različnih koncev sveta jeskupno to, da pripovedujejo svoje ali druge življenjske zgodbe o pomenu človekove pravice do izobraževanja. Letošnje geslo kampanje se glasi Open books - open doors (Odprte knjige • odprta vrata). S prebiranjem zgodb in podpisi na koncu Big Reada pomagamo, da dobijo možnost šolanja vsi tisti, ki je do sedaj Še niso dobih. Vsak dan se mnogi pri-družujejo tej kampanji in vsakodnevno lahko slišimo nove. osupljive zgodbe posameznikov, ki so del te kampanje. Na naši šoli smo si ogledali kratek film The Big Read, prebirali izbrane zgodbe, se pogovarjali o pravici do izobraževanja, zapisali aJi narisali svoje zgodbe ali misli, pripravili razstavo, pripravili oddajo na Radiu Celje in se zadnji dan slavnostno podpisovali v to veliko knjigo. Poročila o kampanji so prejeli tudi tisti, ki imajo politično moč, da vplivajo na spre-membe. DRAGICA MlLOJEVlC Ne le Zemlje, tudi dan tabornikov Da je 22. april dan Zemlje se je zadnja leta večini že usidralo v misli, precej manj pa je tistih, ki vedo, da so si ta dan za ^voj^« izbrali tudi taborniki. Celjski taborniki Roda II. grupe odredov so se tako v soboto pred prazmčnim22. aprilom, ob praznovanju dneva Zemlje in mednarodnega dneva latwmikov, najprej odpra- vili na že 13. Taborniki festival, ki so ga ljubljanski taborniki pripravili ob tej priložnosti. V parku Tivoli so si ogledali mnogo različnih delavnic (prometna varnost, gasilci, policija v katerih so lahko tudi sodelovali. Popoldne pa so se zbrali v celjskem Mestnem parku, kjer so ob velikem letnem zboru novim članom podelili prave tabor- niške rutice, nekateri so prestopili v višjo starostno skupino, vodniki pa so podelili tudi oznake za osvojena znanja in veščine. Načelnica Maja Lup^e je z upanjem, da se bodo akdj člani Se naprej udeleževali tako pridno, podelila tudi priznanja za vedemo aktivno sodelovanje v taborniških aktivnosti (za S. 10, 15 let). NS. foto: GS Takole so gozdovniki in gozdovnica simbalično nprestopili« v popotnike in popotnice. Jurjevo, praznik pomladi Otroci OŠ Petrovče in POâ Trje že vrsto let obujajo stare ljudske običaje. Tokrat so pripravili kratek program za praznik pomladi - jurjevo. Prihod Zelenega Jurija je pomenil konec zime in začetek pomladi. Ker Zeleni Jurij prinaša v hišo srečo, zdravje in dobro letino, so otroke z navdušenjem sprejeli osebje in oskrbovanci Doma Nine Pokom. Prikazali so tradicijo, kako so Zelenega Jurija praznovali pri nas na Štajerskem. Pot jih jenato vodila v Gasilski dom na Ostrožno, kjer sla Krajevna organizacija Rdečega križa in DruStvo upokojencev Ostrožno priredila Jur- jevanje 2009. Tudi tukaj so prikazali prihod Zelenega Jurija z belokranjskim spletom. Vsepovsod so jih lepo sprejeli, otroci pa so se domov vračali z občutki sreče, topline in z lastnim prepričanjem, da so v tem deževnem popoldnevu naredili veliko. HELENA TURNŠEK SVETI VJE - MASE BOGASTVO Pljučna embolija in filter v veni kavi Vprašanje bralke: pred štirimi leti sem prebolela pljučno embolijo, v veno kavo so mi vsadili filter» nakar sem doživela še trombozo noge. Sedaj sem doživljenjsko vezana na marivan in povijanje nog. Zanima me, kaj se bo dogajalo s iiltrom čez leta. kakšne so nevarnosti z njim. Katera zeliŠ-ča so koristna za zniževanje holesterola» saj imam zaradi zdravil za zniževa-nje holesterola precej težav? Filter vena kava je nekakšen filter v žili in predstavlja medicinski vsadek v žilo. ki se ga danes vstavi podobno kot opornico v koronarno arterijo. Glavni namen pa ni odpiranje žile, temveč služi kot cedilo, ki preprečuje ponov-neembolije, predvsem pljučne arterije. Globoka venska tromboza je posledica različnih dejav- HJU4ÍAIMJ4Í S « 119 fBMačno Dr. PIRNAT www.plmat.sl L. ft fiMI II fT iUkli PiSè: prim. JANEZ TASÍČ, dr. med.> spec, kardiolog nikov. TYomboza nastaja v globokih venah nog» v venah v medenici» a tudi v zgornjih okončninah. Pogoje za nastanek tromboze je že leta 1860 opisal Virchow. Govoril je o primarni okvari žile. zastoju krvi in o povečani nagnjenosti k nastajanju strdkov. Ta se povečuje z leti, pogosta je pri dolgem ležanju v poste-iji, pri zdravljenju z estroge-ni, med nosečnostjo, pri malignih obolenjih» poiicitemiji Najbolj pogosta, a tudi najbolj nevarna komplikacija globoke venske tromboze )e pljučna embolija, ki zahteva takojšnjo hospitalizacijo in intenzivno zdravljenje. Kljub temu je umr- ljivost zelo visoka. V razvitih deželah je med prvimi petimi vzrold za nenadno smrt (infarkt srca, možganska kap, pljučna embolija ..,). Zdravljenje akutne embolije je zelo zahtevno in presega okvirtega članka, je pa zdravljenje uspešno preživelega bolnika dolgotrajno in zahteva sistemsko zaščito pred strdkis heparinom, kateremu sledi zdravljenje z antikoagulantnimi sredstvi ponavadi doživljenjsko. Takšno dolgotrajno zdravljenje zmanjša število pljučnih embolij $ 25 na 2 odstotka, globokih venskih tromboz pa z 47 na prav tako zavidljiva 2 odstotka. Novejše raziskave pa so pokazale, da kljub zdravljenju in dobri antikoagulantni zaščiti dobivajo bolniki sekundarne pljučne embolije v kar velikem odstotku. T\idi an-tikoagulantno zdravljenje ni brez nevarnosti. Pojavljajo se krvavitve v možgane» hemo-ragične diateze, metastaze, nevarnost je pri nosečnosri, saj zdravilo prehaja v plod (težave preprečimo s heparinom). Od leta 1930seupo- RECEPT ZA KRIZO • KUHARSKE BUKVE NA MIZO! ie aoópodinie! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2. DOBIŠ 3 za samo 20 EUR .1 iS 3 B) ■O X eg 'i U ftdpUani'a •C I«//i>J'-,- l/.MVl •il/i ••>•!>>'! SiZ eš*! « s. s t lil iiil Informacije: 03/4225-100 naslov: WaROČILHIICM nepr^lktio niroiaffl nepreklicno naročam nepreklfcno naročam flapretilicno naroUni tany^gtDvlreh knji^v AXCUSKI PRODAJI naroiii ůoUi tri po nni 20 EURpoštnina} izvodovKufcif^kestownskibjftttodmipocenlIQEUR^aizvod{* poštnina}. svodov knjiga KhMbIb IwIot trU—ia.tbranwnniftoi amrwww ^vilpo nni 7,93 čUR u izvod \* poštnina], inodn knjige Záaifihi aBižfc faii in faiiw miuiků po cen tQ £UR ta ffvod {* poSlrinal. Nirnfilnicopoflpia na naáov: řřTSflC d.o.D. PreJemcrt 19.3000Ce^ ?5SĚ- rabi ja pri zdravljenju in pre-preCe\^ju embolij tudi pod-vezovanje vene. Ta metoda se je uporabljala tudi z istočasnim jemanjem zdravil proti slijevanju. Razvijale so se različne kirurške metode podvezovanjâ vse do leta 1967, ko so v veno prvič vstavili Mobin Ud i novo v dežnik-Ta iz žic napravljen dežniček velikosti nekaj mm je preprečeval prehod strdkov proti srcu. Po tem se je razvilo neverjetno število različnih filtrov. Večina leh je stalnih. Nekateri pa so zamenljivi in se jih lahko tudi odstrani. Z meseci se preko filtrov razraste endotel, ki prepreči odstranjevanje. Če imate vprašanje za zdravnika, ga poSljfte na Novi tednik, Prelemava 19, 3000 Celje, ali Da elekUon-ski naslov: tedni k^nt-rc.si. - Filtri se vstavljajo takrat, ko se kljub optimalni antikoagulantni terapiji pojavi ponovna tromboza v venah, ali kadar obstoja nevarnost pljučne embolije, pa bolnik zaradi nevarnosti krvavitve v možgane ali operativnega posega ne sme jemati antikoa-guJantne terapije. Folter se vstavi tudi. Če obstojajo v venah veliki strdki, ki jih ni mogoče odstraniti,obstaja pa velika nevarnost za nastanek pljučne embolije, Danes se filtri postavljajo pretežno preko katetra, na točno določeno lokacijo v venah, ki naj opdmalno zmanjša nevarnost potovanja strdkov in nastanil pljučne embolije. V velikem odstotku se pozdravi osnovni vzrok, ki je pri-vedel do nastanka strdka in takrat se antikoagulantno zdravljenje lahko tudi prekine. To bo določil zdravnik po pregledu in preiskavah, določil bo tudi kontrole, kava filter pa nas bo v večini primerov varoval pred novimi embolijami do konca življenja. O drugem delu vprašanja' pâ drugič, saj je povišan holesterol pomemben dejavnik zá spremenjeno nagnjenost krvi k strjevanju. Darujte kri Rdeči križ Slovenije že vabi na majske krvodajalske akcije. V 2rečah (terme) lahko darujete kri 7. maja, na Kalobju (šolal 14. maja, v Rogaški Slatini (kulturni Center) 21. maja ter v Gorici pri Slivnici (kulturni dom) 2S. maja. V Celju lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku bolnišnice, od 7.30 do 10.30. [FIîdDOÊi *www. radi ocelje.com iZICE IN CAJCKI Bršljanasta grenkuljica za astmatike Kdor hodi po svetu odprtih oči, iahko te dni domala povsod v naravi sreča ljubko bràljanaâto grenku-Ijico. Je grenkastega. a nikakor ne neprijetnega okusa. Uporabimo jo zlasti za Čaj, ki zilravi bolezni dihal. Pomirja denimo astmatični kašelj, lajša bronhitis... Bršljanasta grenkuljica sodi danes med manj poznane in zato redkeje uporabljene zdravilne rastline. A vedno ni bilo tako. Včasih so rastlinico višnjevih cvetov z rdečkastim navdihom, ki cveti od marca do junija, pogosto uporabljali. Veljala je za precej dober nadomestek za pe-teršilj. V te namene naj bi jo uporabljali zlasti vojaki; od tod tudi eno izmed njenih ljudskih imen - soldač^ pe-teršilj. Po različnih koncih Slovenije jo poznajo še kot divji peršin, kanderman, pikasto koprivo, poponec, povoje Marije device, prisadno zel, Rokovo rožo, šmarni slak, zlato ketnco, vinsko lozo. Ima mehkodlakava stebla, večinoma leže na zemlji, ki se na kolencih ukoreninjajo. Usti so ledviCasti, zgornji pa bolj srčaste oblike. Cvetni poganjki se vzpno do 30 centimetrov visoko. Raste ob živih mejah in po travnikih ter se navdušuje zlasti nad vlažnimi tlemi. Rastlino nabiramo v cvetenju - celo zelišče ali pa cvetje in ilstje ločeno. Vsebuje veliko vitaminov A in C, čresiovine, grenčine, hlapno olje, kisline, holin, kalijev nitrat, sluz in smolo. Njene učinkovine izredno blagodejno vplivajo na sluznico dihalnih poti, zato znjo uspešno zdravimo bolezni dihal. Ne pozabimo nanjo pri katarju v žrelu, zasluzenju pljuč, bronhitisu In astmi .Grenkuljičin čaj naj bi zelo uspešno miril astmatični kašelj. Čaj pripravimo v obliki po-parka: 2 žlički grenkuljlce poparimo s skodelico vode, pustimo stati 10 minut in precedimo. Na dan popijemo 2-3 skodelice čaja. Koristil ne bo le pri boleznih dihal, pač pa bo lajšal tudi težave zaradi prekomerrîe količine že- Piše: PAVLA.KUNER lodčne kisline in zaradi vnetja želodčne sluznice, spodbujal izločanje vode in tako pripomogel k dobri presnovi, zdravil vnetja mehurja in ostalih sečil, blažil jetrne motnje ter lajšal črevesne težave in črevesni katar. Urejal naj bi holesterol, krepil živčevje, blažil histeri jo In hude teiesne ter duševne obremenitve. Grenkuljico naj uporabljajo revmatiki in bolniki s protinom, umirila naj bi še vnetja sluhovodov in bobniča. Zoper celulii se obnesejo obkladki iz sesekljane zeli. Za Še boljši učinek hkrati uživajmo še grenkuljičin čaj. Če se želite znebiti mlahave ali razdražene kože, si privoščite kopel iz grenkuljice. Po njej^bo koža napeta in pomirjena. Novejša znanstvena dognanja omenjajo, da naj bi bila grenkuljica rahlo strupena, zato priporočajo le zmerno in omejeno uživanje. m STIRINOZCI Na dopust tudi štirinožci Upam, dâ ste se vi in vaši ljubljenci imeli lepo čez praznike. Malo sem se potepala ob sosednji obali, kjer sem srečala kar nekaj mač-konov in kužkov, da galebov, ki so mi dan in noč krožili nad glavo, niti ne omenjam. Opazila sem. dâ čedalje več ljudi vzame s seboj na dopust svoje kužke. Videla sem zlatega prinašaica, ki se je moker od morske vode sušil na soncu, mimo mene so se spre-hajali lâbradorec, trije nem^ kj ovčarji, ânavcer, nase pa so z glasnim laježem opozarjale tudi manjše pasme -pu-dlji, pekinezerji, čivave. Veliko je bilo tudi pasjih mladičkov, ki 50 jih »starši« skrbno čuvali. Na obali pa sem videla tudi nekaj potepu Ških mačkonov, ki so sedeli pred mizami in čakah, da dobijo kaj za pod zob. Nekateri so se sprehajali gor in dol po obali, drugi so počivali v senci in dremuckali. Torej je tudi na dopustu mogoče srečati veliko različnih pasem kužkov, kaj šele veliko različnih živali. Do naslednjič lep poz- drav in lepo poskrbite za svoje ljubljence v teh muhastih dneh. V zavetišču Zonzani v Jar-movcu pri Dramljah so uradne ure od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro; o^ed živali: od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro; sprehajanja po predhodni najavi ob sobotah in nedeljah med 10. in 12. uro; podrobnejše informacije dobite tudi na in-ternetnem naslovu: www.zonzani.si ali po telefonu: 03/749-0&-00. NINA ŠTARKEL Spodaj bel, zgofBj^- Í6 bi bil spodaj rdeč.zgoraj pa žalen, bi bil semafor, tako pa sem semafora tiste s kuijo slepote ...HMilflBobo) ^ HITRO NAROCiTE mmm Dvakrat na teden« ob torUh íd petkih« aaitímívo branje o življenju in delu na obmo^ 33 občin na Crtjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plaiiilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Ndročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. JiTg prilogo TV-OKIMOI ^^ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime m Dstum rojstva: Ulica: rarem Noviltdnft nnajma^fintSM» podpis: NT&RC ^). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanja: http://vvvm.ess. go v^i; • pn delodajalcih, Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UECEUE OSIIOVNOiOiSKA IZOSRAm S1UJMKTW' H/l UmAVUUUEïï2K£ BRAilKNE MCHIMZAOli OCHO&I ÍAS. 6 HEStOV, Iti JOOi SRADflA tmM SiLO. UUCA HUtOJA lADU I miSJi MOJSTIR OeUKOVAUC KOVIK BMMOA OBA - H/l' SRAKSNAIKIA NA TBtH), ooločiii Cas. 12 mesecev, 173.200»; sradue Km RKAMA GAUM JES(Nfí( IP. PAfWOVA UUCA U212VimiK SDAB ZIOAR M/t FASURtSKA IN 1UARSKA OOA. LOĆEN CAS. 2 MESKA. îlimt ASMM GBAÛN NlSrVO ZVOKE MARIĆ IP. HILÛKSKEGA ULICA 13. 3000 C&JE TCSAR USAfl • M/l FASAOUSKA. 2lOAftSKA IN IHAflSKA ^îiK ooinćni CAS. i MESCCA. zisrn A^ GRADSfNl^ ZVONÍ MARIÍ IP. MHÛNSKE&A UUCAI3.3aHQLr£ MfSAR HESAR KlAViC IN IZKOS^ALiC M/i ZAKOUE 2lV1Na OOEDE K02û S PQMOCJO VTTIE. POMAU Pfll mm TREBUilUtt m tZKOâ^AUU MÊSA: DOlûfEN CAS. 3 Vtm. BIZOOSICELISXE MESNINE OJ, aul CC^A VTWOVUE I7.3ffln C£liE UESAR v MAIDPROOAJI Wh PfHPflAVUA IN OBUUUE MESO ZA liWfiOOAJO. SORFTHA MESfl. mWA KONCNE ME»E IZOEIXE; OOIOCEM ČAS, 12 MESÍCEV, BÂJ0D9: CELISKE ME^JINE D.D. C(Lli CtSIAVTRKOVUi ll^QDCOJE RAtUNAlNlSU TEHNIK SKRSNIKINFORMACUSKIH StSÏÏMCnr M/t DNEVNO SPKMUAUE OEIOVAUA RAÙiNAlNI^eEA SKTt-MA, ARHMRAMA PSOATKOV. SKRB ZA NUWÏÏNO OaOVAXJE OSTUJH SISIEHSV. H SO VEZANI NA RAÛJNAJIt^ MRE20 (VIDENAOZOfl, ltE6tSTRAa JA OaOVKgA CtôA. VNP POVEZAVA M RAVNE.). MAI1I& UniHVENCLE NA OaOVNIH PDSTjUAH. NASTAVÏÏVC PRAVIC PfllPRAVA H NACHTUVAIUE POS0CI08(TIV HTOMACUSKEBA StSTlMA. SPflE^ MUANdE WVOSn IN POMOC PRI UPOfUSI ClIAlKV ZDRAVSTVENE KABnCt NAČaJiO POZHAVAUE APUICUU V ZAVDOtl VZPOSTAVUANJS PffVEZAV MEO MOTNIMI UPORABNIKI APUKAO; IN SINA-UUn SntOKOVMiAKI. OPRAVLJANJE 0RO6IK ML S SVOJEGA SmKOVNEfiA POOROÛA PO NAVDOllU PREOPQSTAVUENEU. KSOJta CAS. ISlOOSr PSIHUTI^IČHA dOmiSNICA VOJNK CEIJSKA CEStA 37.321Z VOJNIK VlilA STTKHUMVO l2aBftA2BA KOMEBCIAUSTZA NtfUP IN PRQDAJO DELO POTIKA V uuoeCni • ttft: {S f RiprsoM ta hojnir aao.). ZAOOl&rzA HAAKHINSKE DEJAVNOSTI uf rmši VWE PRIDAJE, OOIOCEN (áÍ. I ME^C. IS.6Í909; »trPINA KARfERA IW30NAUII KADROVSKI OPIRA TIR ÍJ3ÍL OONJUSKACESTAa 1000 UUOUAKA INŽENIR RA&NAJli^A PRÛGRAMER. SAMOSTlUtt RAZVUALEC • h^ VOOE' kR PROJEKTNIH NALÍI6.{2DQAVA mOGRAAISKÎRE^ dm. PROORAMIRAHJE V VISUALSTl^n jflASlC.C). tfDOlOttN ČAS. 10J.?000: SOTECR PtpTJE ZA RAfWNâïl TBNOLOGUO aOil. ASKERČFVA 0UCAH.3IK0CEUE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO OEJAV» NOST niONOMtSr • EKONOMIST ZA PNPRMD IN 0» OELAVO PQNUOB. JAVNIH RAZfISOV. DOLOČEN CAS. S MESECřV. nim SRAOUE PIAN OUD. UUCA HEROJA LAOtt«. 3000 ŒUE DÛKTÛftMÎDIÛNE '2DRAVHK BRE2SPICIAUZACUE/ZDIUVMK PO m tWEW SEKUNQAIIIATU PPO 3 • M/1 • O^VUAUE OltôNOSTtNM, TFRAPfmUK TER RDULBIITTACU SKIH POSCm NA limNZlVNEM [SPREJEMNEM 00-oaxu}. yEQAUsnůn AUSUUWI PO PROCUMU IN POD NADZORSTVOM MENTOUA IN VOOJí OREA-WZACUSKE fNOn SQDEIOVAIUE V OEÍURNI SUfÍH POD NADZORSTVOM MENTORJA IN VDOJE »GANIZA aiSIS ENOTE. fZfSRAÍPWUE PO PROSftUlUW PRESOJI KNTORJA » VODJE OR^NIZAtV^E ENOTI OPRAVLJANJE DROSlít OU S SVOJEGA ^OKOVNE6A POOWÙA PO HAVOQli] PREDPOSTAVUENECA.' NE-DOLOČEV ČAS, 9.5J009: PSIHUTRICNA BOlNfâtlCA VOJNK CELBKA CESTA 37.3212 VOJNIK ZÛRAVNW SPH3ALJST BfTERUST ti/í fflESLESI. P08TAVUAUE OIACNOI USOTAVUAKIE B0Œ2NI KPRAVIJIOSÎl KDfmiLTACUE: NrDOU}ČEtt ČAS, a5.2l309; SPLOŠNA 80UÉWU CBJE. OBLAKOVA UUCAS.3N}1)CEUE DOKTOR MEDICINE SKCfAUSTOFTAL-MOtOGUE ZDRAVNIK SPEOAUST OFTALMOLOG • SFSDALt STiC« ZORAVLIEHJE. 01ASMIÍT1UAUE. SVETOVA NJE. rrO: NEDOLOČEN 9.L2009.'SPlO§NABOLIit SWCAKUE. OKAKOVAUUCA9.3000 CaiE UELA^O AVT0MEHAN1K MEHANIK • M/l VZM&VAUE VOZNEGA PARKA. OOLO&N iK. 3 MESCE. »12009: TU. LOGSUKA. SKLADI^ČEJUE IN TRANSPORT. DiLO. TRUBARJEVA ElEKTniKARENEHfiCTIK VZOtíEVALÍCn • M/t'VZDRÎEVAKIE. DOLOČEN tAl G MESECEV. 9.62061 THERMANA 0.0, ÛRU2BA D& BREGA POČVTJA. DRAVlUŽKA GESTA 4.32)0 LAŠKO KUHAR KUHAR IN POMOC V KUHKJI • OaOVNO MESTI] 4 V LAâ(EM (QVâ WIEl) • M/t PRIPRAVA KAUe. KOSIL IN JEDI PO NAROĎLl^ NEDOIC^ £AS. 1Í29S. SAVBUA GOSTWSTW. ROKT RAJŠP S.P. PECOVKIK 1Z308SCaJE KATAKAfl • DCIOVMO MESTO JE V LAHKEM {BIVSl HW nČBUE n STKŽfiA PUAČ. STRE2BA HRANE. POHOVAKIE KOZARCEV, POLfWUE PRSORA: NEDOLOČEN ČAS. I.UDCS: SAVlUA GOSTINSTVa R& OERT ftU^ S.?. PEČOVNK3900 CCLS UEtiOZnUE M RA2P1SAMK PROCTW KUMilH MEST HE SLOVgWSKE KOWJICť OSNOVNOiOlSKA IZOBRAZBA POMOŽNA OEA • U/1'ČI^ČUJE AVTlHIOm POPRAVA STROJEV. DOOČIN ČAS. 3 MES^ 1009; SIRENA 6JLD. STORITVENO TRSOVSKD POEUETJt PAXA 4. mAlUE. PA&A 4,32QS flTAUE AVTOKlfPAR AV1WRASKA IN LI&ARSKA QEU hVt AVTO-KLEPARSKA M UČARSKA OEU NED0U3Če' ČAS, \.i2m SIRENA D.O J3. STORnVENO TKOVSKD PODJETJE, PAKA 4. VITAMJE. W(A 4.3206 VTUUE NATAKAR NATAKU • OaOVMJ liRSTtl V WNSKIK XOIUCAH • W2: IS PRIPISOM "ZA vaGOSTj DELO PO 0060VI^ RU Z NAOfll^M. NEOni}ČEN 7.3.2QB9: m nNA KARIERA KACIONALNI KAOROVSKI OPERATER OUO. DUNAJSKA aSTA zunu LJUBUANA STRE2BA HRAN IN nJAČU^t STREŽBA HRAN IK P^ JAt NtOOLOftN ČAS. 9ÍZS09.'GOSTIŠČE 7ALEZN1K JANA' LP. Mll2£VlG Î. 3206 STRMCE KUHAR HLMAR • M/t PRIPRAVA HRANE. DOLOČEN £aS. Î2 ME-SESV, 7009: HLA^ PROfZVOOlUA, TTtOOVHA. GOSTINSTVO. PROMET H STORITVE. OJiiL KRÍ2EVEC S7.3206 STRANGE KUHAR. PtCGPEK • DELOVNO MESTO V SLOVENSKIH KOfiJICAN M/tiS PRiPtSOM TA VELfiOST) D!U) PO OOROVORU 2 NAORBIEMK. »DOLOČEN ČAS. 7ÍÍ009: SKUPKA KARIERA IÍU30NALNI KAORC^ VSH OPERATER aO.C. DUNAJSKA CESTA 21 lOCfl UUBLiANA PfK PKSIPEK li^ RKA PfZZ. KLO V KLBIMJI DKBEP& VAIMCI DAMA. OOLAČEN ČAS. 6 IfiSECEV. ^Um DRM»3 LORBER Sf.: OlUSPČEVAlNICA QAUA. BUTB (<13210 SLOVENSKE KONJICE PlUPEK. M/t PEKA PrZZ IN POMOČ V KUHIIUIV OKREPČEVALNta DAMA. DOLOČA ČAS, 5 MESECEV. 8.UBIB,' DRAGO LiffiBEA S^c «RB^AUIICA DA^ MA. 9LATD 4 A. 3Z«) SlOV^iSKE KONJIU UNJVERZTTHftl DIPIOMLRMMNŽENIR 6ftA0eiNIŠTVA VODJA GRAOnŠČA • M/l' TIKNIČNO VOOEUE Od NA QBJEKTM, POSKUSNO DEUL NEDOUĎN ČAS. 24.5^009: K0N6RAD GRADBENO. OBRTNO. INSTALA^ CUSKD IN PROIZVODNO PODJETJE G J). TOVARNI^ CESTA3.321B SLAVENSKE KOWiCE DOKTOR MECHPNE ZMAVWK BREZ SPEÍULIZACUE Z UCETiCO M/t DEIO ZDRAVNIKA V SPLO^ AMBULANTI, f^DOLDON ČAS, &.S.2D0B; 2DRAVSTVEW DOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 3210 SIOVEKSKE KONJICE UE ŠEWTJUB PM CEUtT GRADBENI DELAVEC STROJNIK TGM • liVt DELO NA STRUIH Wt BASER, MINI RAGER DLJLDOÎBl ROVOKOPAt' DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 22.&Í089: AVTOPREVDZNISTVO. GRAtK NA NUHAMZAUJA J0&FARZ9i§B(S;, TURNO ZA. 3263 GORICA PfQSLJVNIQ VOZNIK VO»IK € KATlGOnjE M/l VQZN» C KATEBORUE. OaOČEN ČAS, I MESECEV. 26.5.2009; AVTVREVOZ-NL^, ORAOBEXA MEKUlZACLIA JOÎEFAHZSiSEK IP. TURNO 2 A. 32S3 GORICA PRI SLMIIQ DIPtOMIRANI INŽENIR EliJOROTCHWKE IV5) PRODAJALEC • SVETmS • M/t SVETOVAKIE PRI PRODAJI AKLfSTKL RAČUNAUIIKOV, BBf TIHNIKE M OOLOČEX ČAS. 12 MESECEV, 28im neOVINA AKVOMJ FRANC ZUPANE Sf. CESTA KOZ-JANSKESAOOeOA \X 3230 ^JOR DOKTOR OENTALNE MiDICiNE ZOBOZDRAVNIK BREZ SPďlAUZAOlE Z UCENCO M/t ZOBQZDRAVMK V AMBULANTI ZP P1ANWA PRI SEVNE), DOLOČEN ČAS. 12 MESElSV.ZZ5ilNl9:2DRJt VSTVENI DOM §ENTJUB. CESTA LEONA DOBROTIN^A 3a323D§Q(TJLffl ME ilKlAflJE PBI JELSaÎT OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA GRADBENIK ZA ZAKUUČNA m ■ M/t (S PflIPFSOM 'ZA SRATIS D.Di);). POLASANJE PlOiČSC, ZAHIlt NA ZIDARSKA DELA. MAIARM E^' NBIOLOČEN ČAS. 13.6ÍOOS: SKUPINA KAfliSU NACKINALNI KADROVSKt OPERATER D.y. DUNAJSKA CISTA 2t 1000 UUBLIANA NitJA POKLiCNA IZOBRAZBA (EH3 2 UD BRADBeilK ZA ZAKUUČNA DELA • V/h DMlE NALOGE SO VSE VRSTI ZAKUUČNI DEL V GRADBENA îm Pl&AGANJE PlO$âC, ZAKUUČNA ZIDARSKA KUMALARSKAOELA:DOLOČEKČAS.12 MESEKV, 6À2009; SKUPINA KARIERA NAOONAINI KADR& VSKI OPERATER D.OJL. DUNAJSKA C^A 2Î. ISOO UUBUANA NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA |D0 3 LFT) VDOJA PEKARNE PEK (DELOVNO MEHO V ŠMARJU Pfil JEL^. VDOJA PEKARNE. PEK. DOLOČEN ČAS. Î2 MESECEV. Biim.' SKUPWA KARIERA NA-DOHALJil KAntOVS» OPERATER OHiL OUNAJSKA CESTA 2t. 100DUUSUANA SRG>NJA STROKOVNA AH SPLOŠNA E20BRAZBA PROÛAJAIEC HA BENCIKSXn SSIVISU • li^t PR& m SVETOVANJE. POMOČ. ČdČENJE POUC; NEDO LOČa ČAS. lQiJO(S;TRI REMI TRGOVINA. GRAOBE-Ni^ GOSTINSTVO. PROMH A STDRITVE 0J],0. TRUBARJEVA ULJU S. 2314 ZGORNJA PGLSKAVA KOZMETIK KOZMETIK. PEDIKER. MASER • IVt PEOIKUH^ MASAŽE. NEBA 0MA2A. POSTOPU ZA TEU. SPREJEM STRANK.' DOUlČEN ČAS. 12 MESECEV. OiiON; MASA^ 2NIIN LEPOTNI STUDIO 'METKA'• METKA R^IH, S.P. TRSKACBTA 7,32U PODČETRTEK PRDOAJALEC PRODUALEt UTERENU - M/t NALAGANJI TI^UE BIAGA. RAZVOZ: DOLOČEN CAS. llSJttB; NONISJ. POSREONFÍTVD IN TRGOVINA. DEMS PODLESNIK Si. RAZB0R3Đ A1434 LOKA PRI ZIOWEM HOSTU UNmRZnrTNIOlPLOMllLANI MEOUSKI KOUUNIKOIOC R^SfT ZA OGLAIEVAI^ IN STKE Z JAVNOSTJO • ivi PISARJE TEK5T0V. JAVNO NASTOPANJE. OOLE^ CEN ČAl 3 MESECE. 24.SÍ008: KOZMETIKA AFROOfTA PODJETJE ZA PR0tZ«30)UQ K nOHETS KOZMETt NO KEMAHMI IN KOVINSKO PlASTtfNNI CSUJa OM. flOCA^ SLATINA KQRĎVA UUCA &4,320 ROGAŠKA SLATtNA IIEVElEHklE ~ MONIER ELEKTRIČNEGA OMREŽJA ELEKTRO MOIOBI-M/I' EliKTRO MONTAŽA. OOU3Ča ČAS. Z MESECA. 65J0Q9: ATM SL AVTOMATIZACIJA KTEHNKA VOOENJA PROCESOV. ILO.O. PRESNOVA E£STADa3320VR£KJE SREDNJA POIOICNA IZOBRAZBA KUHAR - PIZZO PEK V MEXICO PIZZA. N/t KUHAR • PtZZO PEK V MEXtO) PiZZA. DOLOČEN ČAS. e MESE> CEV. tS,5m GOSTILNA UPA, ROBERT OOa Si. $^KI7A332BfiL£NJE NATAKAR STRE2BA > hVt STREŽBA, DOLOČEN ČAS. 3 MESElî. ia6.2006: SOSTPiSTVO M FRI2RSTV0 PRIL VERDQJ Si.,$ALEKI4.3320VEl»JE ME ŽALEC ^ OSNOVNOŠQISKA IZOBRAZBA NATAKAR • m POTEKA V Pf^OVČAH - M/t {S PRřJ-SOM ZA'DNEVNI BAR KARLA'} STREŽBA PU^È SKRB ZA DOBRO PODOBO LOKALA NA DELOVNEM MESTU; NEDOLDČEN ČAS, 11.5.2000; SKUPINA KARIERA HK aONAUil KADROVSH OPERATOR D.QJ3. DUNAJSKA CESTA 21, TOOOLJiniJANA DELJ^VEC BREZ POKUCA STREÍBA PU^ M/t' STREÈBA PUAČV BARU KAJIL^ DOilČBi ČAS. 6 MESECEV. 105.203: DKEVNI BAR KARLA. MLASEN SVRŽUAK Si. LfVEC &3, 330^ PETROVČE AVTOMEHANK nnmoR na tehničnih prbiedih> i^ TEiBd^ HI PREGLEDI MinOMflK VQZL DOilČEN ČAÍ t2 Mt SECEV. 1S.62B99; AVTIMITRDITIHNIČNI PfïfilEDI, TRSDVWA. TRANSPORT IN STOffTVE. OiLO. CESTA NALAV0I.33102AIEC imUVUALEG UWKE GREBENE MSKANIZACUE STROJNK LAHKE GRADBENE MDIAMZACUE • >tfL LA2JA VZDRŽEVALNA OEIA, NEDOLOČEN ČA& ÍÁim GRADIUM GRADGEND PODJBJE D.CUI. UUCA IVANKE URA1UEK1.3310 2Alf C STROJNIK GRADBENE MEHANI2ACUE mum TEŽKE ORAOBENE MEHANIZACIJE Wt IZKin ZASÍPÍ NAKUOARJE NA OOPHTBri TERENU: NEDOLOČEM ČAS. BiiOM; 6RA0IKQH GRADBENO PODJETJE OJia, ULJCA IVANKE URARIEK 1,3310 ŽALE KUUĆAVNIČAR XUIJČAVNŮ^R M/t SESTAVLJANJE W MOffTlRAlUE ELEMENTOV. tZKLOVAUE ENOSTAVNEJSul OROQLL mR^ANlE STROJEV IN ORODJA. VARĐUE ^ DOLOČa ČAS, s MESECEV. B.iZBOtt (KOS MP INŽENIRING ZA KADRE. OR6ANIZACUO. SVETOVANJE n DRU6E STORITVE DM, VREČERiEVA UUCA 14,2310 ŽALEC KUUČAVNIČAR • V/î: StSTAVUAUE IN HONTlRANIE aiMEVniV, IZDOOVMJE ENDSTAVKEJ^H DRODU, VZDRŽEVANJE STROIEV IN ORODJA. VARENJE DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 6,Si089; «OS MP KŽt NIRUiG ZA KADRE. 0RGAMZAI3J0. SVHOVANJE IN DRUGE STDRfTVE. Dj:jLVREČERJEVA ULiCA 14.33Î0 bm MESAA MESAR M/t OBUKUJE SVE& MESO ZA POITRAJNE IN TRAJNE IZOaXE. STROJNO PRIPRAVUA Dl IZDE-UUE MADEV ZA NJKASNE IZDELKE PO TIHNOLOâUH POSTOPKIH ^ DOLOČEN ČAS. i MESECEV. 6ÍÍ800: IKOS MP INŽENIRINSZA KAORE. ORGAMZACUa S^ TDVAMJE M DRUGE SÎORÎTVE. DÍ3ÍI. VREČERIEVA UUCAr4.331BŽMiC NATAKAR STTtíBA PUAČ • OEU^fflO MESTO JE V ŠEMPETRU ALAVA CAFPE • M/t STREŽBA TDPUH IN HLADNIH NAmKCrV, 0QL0Č8I ČAS, I MESEC 145.20O9: VOVK GOR^K IN VOVK GOSTINSTVa STORITVE H TRS^ VWA D.N.O.. ŠMARTNO V ROŽHr OQUK119 a 320Î ^ARTNOVROŽNIDOUNI NATAKARICA DELO POHKA V ŠEMPETRU V SAVh^ «I OOUNI • M/t (S PRIPISOM 1A VOVK 6(nÍEK'] STRâBA. OOO PO DOGOVORU Z NAMEJENIM. NEDO LOČEN tK. 7.52«»: SKUPINA KARIERA NASONAUI KAOROVSn OPERATER O.OJI, OlfflAJM CESTA Z1. lOODLiUBUANA SUJEŽBA PUAČ. M/Ž: STREŽBA PUAČ U ^I&RIZKOV. OOLOČ» ČAS. 2 HmK 12.52009; TURISMO, POSLOVNE STORITVE. NINA VâiAR S P. PRESERJE Ifl. 3314KIASLOVČE PROOAJALEC TRGOVKAmOVDOJA ULOVNO MESTO V KAMEH-ČAH PRASlOVČE M/t OaOVBIAGAJNI. DELOVDE-UKATESI. ČeSČENJE. POLNJENJE PIKJC. UREJANA 0I> KIMEJITA£UE: OOU^ ČAS. 2 MESECA. I7.Í2M9: nKAR*a POSTOJNA. PROIZVODNJA. TRGOVINA IN GORSTVO. 0.0^. KOLODVORSKA CESTA S C 6Z30 POSTOJNA KUHAR KUHAR RESTAVRACUA $TORMAN PARIŽUE M/t KUKANJE DNEVNU MAliC. KOSIL. GOTOVIH JEDI. A UCARTE: NE0QIJ3ČENČAS. lliJOOS: ANTON ZWNE STTIRMAN Si. • GOSTILNE' HOTEI STORIM. nH»A QSTAIO 33n$EHPfTlRVSAVMJSUOOUNI TOHEM.5.5. 13.00 Mu2ei novejše zgodovine Celje_ To nI otročka igrd odpr^razsuweOrrodmed hůbkmxlnm-iisteajjaínůst in igra 19.30 Center konjeniškega Sporta Celje_ Valovi oovlb svetov končen teljke Predojevič. BoStjana Korošca in Simona Dvoriaka otvoritev razstave SltEDA.6.5. 15 .00 Velenjski grad_ Ustvaijalne delavni ce in kiparskddela odprtje razstave del sluša-téjev Univerze za UI. življenjsko obdobje 17.00 Knjižnica pri Mišku Kojtžku Cd je_ Po mestu «'m Spanciral ^asben:>pl£sni rmstcp učencev OŠ Lýubečna 18.00 Narodni dom Celje Proslava mednarodnega dneva medicinakihsester sodeluje vokalna skupina Cvet pod vodstvom prof. AlenkeFirít 19.00 Medobčinska splošna knjižj^lca Žalec_ Radostno staranje s knjigo srečanje in pogovor z Man-co Košir ČETRTEK, 7.5. 11.00 Savinovlikovnisalon Žatec_ Likovna dela učencev 0$ Spodnje Savinjske doline 18.00 Mestna knjiganta MK Celje_ Zmenek s knjigo predstoi/itev. knjige Rutk Podpornik Reš • Cvefode okrasje 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Kratka zgodovina judov predsioiňtev knjige in pre-dax^anje Klemna Jelinčiča Boete 19.00 Osrednja knjižnica Cdje Hrami tišine predstavitev knjige dr. Ivana Stoparja o življenju v srednjeveških gradovih na Siovenskem i 9.00 Galerija sodobne umetriosgC^je_ Obrazi sveta - Zgodba o našem planetu atvorùeu fotografske wzsùwe BenkePi^ko in tematski večer Od očesa do peresa 19.00 Don Boskovcenier Celje Kako se z mladostnikom pogovarjati o spolnosti? predavanje Sare Jerebic 19.00 Knjižnica Laško_ Vse kar imam predstavitev knjige pesmi Zlate Strel 19.30 Narodni dom Cel^ Večer z Oktetom 9 dobrodelni večer a cappella glasbe pripravlja Rota-mct dub Celje 20.00 Dom II.slovenskega rabora Žalec Srečen zakon komedija v izvedbi KVD Veseli oder 21-00 Locai Celje Sedem svetov predstavitveni koncert nove plošče skupine Nude KINO PLANETTUS Sffwd a S. 5. in 8. S. KnfMiognfi « pnvieo de vronBobt proflnmi. DM* u ZiUftD gen. dotnifijí^ pu^totovifins 18.40. ia.SO. 2010 Dwju igra, Ivitnnelks 15.50.1830. 21.10 Grtn ToriM, kriminalrK drims 21.00 Hftri Iq érvi 4, altq« ie.OÛ. 16.20. 2D.40 LjidMnn HÔM cm, romantična konud^a 13,10 Mo^ X M »Mw WotnriM. akd^ domâliijsiu tnier W45.19.00.21.15 Poitfti Nram^anoni 3D. ammirB(u pustolovltins Î6,20. 18Í5 ^«vttni mor. kmunslru dwia Î7J». 2TÍD Scan, rt4 ti inêm. konwJîjs 16 30.1845, 21,05 $0 «Akw 17. komeàjâ 18.10,18.40, 20.50 LModnt Icrimniha ^rwM 20.30 METROPOL SR£DA.6.inČnRTBC7.5. 21.00 Slrib(»i) pnà tMw • dnma V'-Mv LJ radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz , > ' L ^ ; ^ y ^ u uJ kÁ 7 ' ■ ^ www.radiocelje.com iN/t Mťp Kl 11 K CUE - MALI OGLASI Živite ceneje! Ndročnilu iasapisa $te deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naro5rtikov Novega tednika. Ne samo, da lahko $ kartico irkoristite možnost objave Itirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi §tevilne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. fttfUSn g POSEBNIH AKCIJSEN£S£ŽTEVAJQ SPaPliSTQMNAKARTIÇi DIHA Trgovina v CHy cmntm BEB irmiouL liiiitiiii <$ri >iMi< GAL2RUA OSKAR KOGOJ NATURE ISSIGN CBLJ E KERAMIKA Kili ^ KR^ BAT ^ U2ARSKA OOAVMCA 1 SKINAIITI BWCmbuMLR CELJSKA — Mlekarna Celeia mkk^wuotntmitcQ. dAc. Ajýa pat pi^M^Uo/ ZDRAVILIŠČE LAŠKO — AVTOCI:I.JI I svtossrvis • vulkarčadja • kima rtaprsve • tfidgnostika VQzB-»rv(s tnotc(jev-s8f>úko9lnc.Mnbor^c.87, CeU034df 6670.GSM04167SĐ10-10X|H9UttBM])eastontve ^ iMkBpu 100 zstinov 10 grat» • BIllflifiSfiL Marilwsks C. 1,30œ Crije -10X řo^iW vdj^ UOKVIHANJ^-; Tel.: 0354425 35-lOXpopittt • GQmtNPOIWT. Celnapart: Celje, širokA izbire nosBvic • 6% pepgvteb Bikupu do 20 EUR, m pofHBt ob uk^ fl^ 20 EUR SBâ&flÎ&lSU. Industry Maj^Ksn GsncÔ*î/736272-NDew oprana po iwidu+IŒRÎTO 3X p^ust s» «TvéDost nanâa id 1251 10X popost za VM iaMiia .PíTTPňtaWnnMA pndtoSIt ob MfoSsI ♦ Žetrtkg flaoaika cesta 19 324Q &Raôe {tfj JeHah • 10% !»fMSta 1« optiàw œtnt^ oh aahqw uwtMnwfvTnftft •SBSÔiÂlQIlB. lA« 38a, 330t Petrosti-SXp^^ iiordtaieidlakvírievvvMki^wvihPEvSlov«^ * SMER non lMrfavaulta22 ŽQOQMBPLUiihrfanBHmffiMTP^ Ferrarsks 17-dX popuitofanekupu PVC stavbnega pohfchva. Pqwtt noveli za ■kdjifca cm. Popusti m no aafttvajo 3OC0Ce]is.vtt za ogrevanje in vod^ GSW051626793-mpepi»t -TÛEHIjlC£i,lp9veava uBea 2ZCe5e-IDXpepBt Frizerski studio \*wdev P«fa ip, Ul>ciUÍccv3,33iOŽal«c lelcroo: r^A MLIRIJA V O l K goldenpoînt —ťPp^ lesnîna Celjska Mouosjiva osutKA "^y^^WraJjica -- simEi flkriAMftau Gtrr/KA Va bfjVx —^- —ťPp^— O VIDIM (^ptika WELLNESS PARK LAŠKO ••M <«BIWi f aw MlffaTI C *al>t » »41 m. o «119H ^«»M« —— -- i ZLATARSTVO GAJŠEK ' —J 1 GORIŠKA BRDA '——' y 01 te 5/0 ve/7 ija •BEIMSMUL Wellness Park taiito nuđ 10% popoitza b^ aolarij tar masaža, kopaG in Éoga wahoss «torttn, tiWM^ • RffiOSPqtTTïmt aaO. Mafera -Soaažgva 8. lOOOijubljand-10 X popittt oa m olMitav: M w|» n a Ik^o cam. •inX&Glawl trg 9. Mje. 03492 68 86 • tO %poFiftrri(cq$ÍDb olorir^ ntkiipu va^ dvah ikatfic toitaktnitlainii^ gratis tafcoímozalača (60 ml). VaakuivÛkpra^ Mno obpradkiStvi izkaznica atui in krpkozaoiala. Pf údajní center Mednog 15 • 40 X popust za vaif twneoako mazno SD 40 in akutarsfca ahumuletorje 7 ki 9 Ab. Telefon:03/42613 98. Velja do prodaje zalog, pf^usti sa na saitev^. .VgtôKAiafTG0RIÉKABRDA2,ftD.. IK. PrankokNskfli !rtev 17.30(»Celje Telafon:034251680 10 K popust M Basa Jtstn« pnitvoda. SAXO lOi, (e^strorijo 2001, kovinske borve, 1. lastnice, 5 vrol, antrglno zoklaponje, zdo lepo ohronjen, prodom ZO 2.200 ÍUfl telefon 040 909-707. 2077 AVTOMOBli Ranouh cfío 1,2, letník 1997, dobro ohronjan, reg. do novembre 2009,prodom zo450EUIlTelafon 031 506-383. êids STROJI PRODAM KOSILNICO Alpino in molomo îogo Stihl 0,51 prodam. Ceno po dogovonj. Telefon 5739-)47. 2065 SAMONAKLADAIXÛ zo tnaktor Tomo^nko-vič, dobro ohranjeno, prodom. Telefon 031835-178,(03)5791-459. 206i VOOMO ćrpalbiitio standard, im d. nMor, 2 Xw, priklop no B cevi, prodom. líAéof\ 031 521^578. 2072 ZE10R 2511, no novo registriron, prodam, 7elefon(03) 5821-678.041 211-883. Š194 PAJEK Sip 350 speider, štiri vreteno in frézo ZO Muto, prodam. Telefon 041 228-363. Š103 KUPIM TRiUCTOit 2:etor, Ur»s, Ferguson, Štore glí UniveruI kupim. Telefon 051639-777. p POSEST POLOVICO hiîe^ z vrtom, poseben Ww), loćeno elektriko, vodo, prodom. Telefon 031 335-909. 2074 GKADBENOpoitslo, 900 m^ noselie Goji pri Celju, primemo zo itonovonjske ali poslovne nomene, zonimiva lokacijo, prodom po ugodni ceni. Tdefon 031 578' 618. 2079 STANOVANJE PRODAM DVOSOBNO monsordflo stanovonje, v hiS, 64 m^, vsi priključki, klet, gorozo in dvorišče, prodom. Telefon 041238-713. 2062 ODDAM DVOSOBNO pritlično stonovonje, 70 m^ v Celju, mirna lokacijo, oddam. Telefon 041 720-568. i8&4 DVOINPOLSOBNO stonovon/e, v Celju no Hudinji, oddam v nojem. Stonovonje je klimotiĐrono, ugodno nojemnino. Vsi zointareúoni, peinte po lelefonu 051 351-569. 2003 VCEUU oddam kompletno opremljeoo dvo* sobno stonovanje. Telefon 040 2D9-59D. 2066 PRODAM KOMUKAINO urajeno gradbeno parcelo, v obmii coni Tmovlja - jug, z Ic^adjsb inforn>aôjo zo drodnjo poslovno stono-vcnjskego objekta, v Kiihum^ ulm, pro^m. Cena 70 EUil/m^ Telefon 030 9246DD. VISOKO pritlioio tëo, 94 m', zgmjeno lefa 1965, z lepim vrtom, 500 m do ovtoca-de, ugodno prodorno. Telefon (03) 491-3581. 2043 PRODAM RAZnOLJIVO bhmjsko mizo, 120 cm, s steklom in lapecironi jedilni kot, prodam. Telefon (03) 542-1277. 2041 HLADILNIK, zamrzovalno omaro, stekloke-romicnt štedilnik, zamrzovalno skrinjo, »dežno, pralni stroj, sušilni siroj pn>-dom. Telefon 040 869-481. 2o$3 ^Prodajate (ne)preiničnino? Želite, da je Vaš oglas bolj iriden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir! MALI OGLAS S SUKO (4x3cm) > O O & £ o n * E « S I k o OPEL ostro 1,6IE, ktnik 1997, prvi lost-nik, prodom. Telefon 070 818^ MAU OGLAS S SUKO {4><3cm) V OKVIRJU vključujejo DOV Oril oslro 1,6 letnik 1997, prvi losN tnik, prodam. Telefon 070 818-X)(X. Informacije 03 4225100 NOVI TEDNIK ■s. MALI OGLASI - INFORMACIJE 23 □ JU tednik NaroćnklNovdoatedrtobofftel^ko naroćnISKe ugodnosti • ^^^mâléioàictie^^ ibesed'iln^ĆesifMol^ . la*ort6tiiionaro DIREKTOR, 40 let, premožen, sorn^i, želi spozrvti žemko, somsb oli momico, do 38 le), bhko te zopo$lnn. Telefon 041 248447, agencijo Super Alon. 20040 VDOVA, 55 let, preskrljljena, simpatično, Iz okolUe Celja, želi prijoteljo do 70 lel. Telefon 041 248447, ogen(i|o Super Alon. 20040 V NAiEM oddom kos/ijo. Prodom seno in otovo, približno dve noktodallu §t. 17. Ceno po dogovoru. Telefon 05} 365-596. ' 2055 l^Mpologoko strojnego estriha, no feVa-cjiSmorje pri l^so h. Telefon 041 522* 116. 2063 IZVAIAMD izkopa s kombinirko in mini bo-gri, kiper prevoze, rušenje ob|eklov in odvoz moteriolo, izgradnjo konalizoci-je, dvori» (tiokovonje, osfoltironje...), montoio gip{ ploš( in ostalo gmdbeno delo. GM6 Vinder, d. 0.0., Zcdobrovo 126,32nSkoiio vos, telefon 051 377-900; gmgvindef^moil.com. zoq2 Zaposlimo kuhoqo oli kuhorico z zelio po kreativnem kuhon[u. Zoposlitpv {e za nedoločen ČosI Prijave no nngov^ sprejemamo na telefonski številki: 051 679 801ILj9sunoS«9 A6M NEMEC d. o. o., Setfral 3, lalko Podjetje NT&RC. d.0.0. DirditOT: Srečko šrol Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko In ^en* cijsko-frtno dejavnosi Na^ov:Preéemova 19. SOOOCelje, telefon (05)4225190. fax: (03} 5441032. Noví tednikizhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda Je O.Sl EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Pođpećan Vder. Naročnine*. Majda Klanšek. Mesečna naroifnina je 7.90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. ŠievUka rran&akcijskega ra-ćuna;0C000 0026761320. Nenaročeniltrokopisovin foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo. dd.. Tiskarsko srediSče» Dunajska 5. direklor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvlrn NamesUiicaodg. ur.: Ivana Stame[čič Računalniški prelom: Igor Sarlah C^likovanjer www.minjadesígn.com E-inaU uredništva: tedriik(^Mr.si E>maii tehničnega uredniltva: tehnika.tednik^t-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Stmona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio^nt-rc.si. E*mail v studiu: info@*radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Spela Kurah, Roztnari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona ŠoUniČ, Dean Šuster, SaSka Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trtenje oglasnega prostora v Novem tedni* ku in Radiu Celje tet nuii ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič PRjpaganda: ^tko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Kleiiovšek, Nina Pader, Rok Založnik. AJenka Zapušek, Marjan Brečko T^leion: (03)42 25 190 Fa;c: (03)S4 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po dekL poétl: agencija@?it-rc.si ZANIMIVOSTI Z^A.h.MAfvl.V-frCřl/ J/đii 9ÉÍdÉmMdšÉÍÍ Poslovno-komercialDa šoU Celje je maturantski ples imela 13. marca. Na fotografiji 4. c razred programa eko-Domskl tehnik Prva vrsta (z leve): Katja Sehur, MiJijana Knježević, Suzana Miljić. Tatjana Križnik, Samanta Posilović> Sara Smo-dej, razredničarki Dagmar Konec in Suzana Slana, Vesna Žerak, Petra Kožuh, Anita Gmok, Adrijana Jerman, An-ja Jecl. Sabina Tovornik; druga vrsta: Ani(a Mastnak» Kaja KrempuŠ, Marjetka Sehur, Anita Smole, Ksenija Droždan, Tamara Oblak. Tanja Žnidarec, Sanja Petek; zadnja vrsta: Malic Ograjenšek, Jasmina Lučiianin, Aleš Logar» Marijana Vasiljević, Tomaž Koritnik» Irena Zupane; manjkata: Aleksander Polšakin Andreja Jovanovič. Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremljeno s podatki o svojem razredu in šoli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah In od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali >prfnik@nt.rr rí (fotografija mora biti v čim večji resoluciji). Med prvimi je Amaliji čestital m zaželel se veliko zdravja vranskí župan Franc Sušnik, nato je slavljenka s tremi sinovi in hčerko odrezala prvi kos torte. čila in zdrava stoletnica Minulo soboto je bilo v Prekopi, na hišni številki 13, v občini Vransko zelo veselo. Tam se je zbrala vsa vaška srenja, ki je z domačimi» občino, s Karitas, z Rdečim križem, druâtvom upokojencev in s Folklorno skupino Vransko pripravila srečanje ob 100. rojstnem dnevu Amalije Izlakar. Amalija Izlakar, rojena DrnovSek, se je rodila 2. maja 1909 v Čemšeniku kol četrta od sedmih otroL Po končani osnovni šoli je mladost preživljala na kmetiji, kjer je bilo v tako Številni družini vedno veliko dela, rada pa je opravljala tudi druga dela. Leta 1963 se je poročila s Francem Izlakarjem na Jeronim nad Vranskim. V zakonu so se rodili trije sinovi, Ivan, Alojz in France, ter hči Nada. Zdaj ima sedem vnukov in prav toiiko pravnukov. Na kmetiji v hribih je bilo dosti dela, a vendar je skrbela, da je bilo okoli hiše vedno siybno pospravljeno in veliko cvetja, s katerim je imela še posebno veselje. Zelo rada }e hodila tudi v cerkev, kamor zahaja še danes. Prav zato je bila v soboto, na njen stoti rojstni dan, ob cerkvi sv. Mihaela tudi priložnostna maSa. Amalija je še vedno zelo čUa in zdrava, po moževi smrti se je preselila k hčerki Nadi v Prekopo. Najraje dneve preživlja ob branju časopisov, gledanju televizije in opazovanju vaškega utripa v Prekopi- Sosedje so poskrbeli, da je bil pred hišo mlaj s časddjivo številko sto. čestitkam in dobrim željam pa se pridružujemo tudi v uredniStvu. TT FOTO TEDNA Foto: Gr upA Da bodo vedeli naši otroci Nekega večera se je vnuk pogovarjal o aktualnih zadevah s svojim dedkom in ga naenkrat vprašal »Dedek, koliko let pa imaš?« Dedek je odgovoril: »Naj pomislim malo. Rodil sem se pred televizijo, cepivom proti otroški paralizi, fotokopirnim strojem, kontcùctnimi lečami in kontracepcijskimi tabletami. Ni bilo še radarja, kreditne kartice, laserskih žarkov in rolerjev^ Niso še izumili klimatske naprave, pralnega stroja ali sušilnega stroja. Človek še ni stopil na Luno in niso še obstajala reaktivna letala. Poročila sva se s tvojo babico in živela skupaj, v vsaki družini sta bila očka in mama. Beseda gay je bila spoštovanja vredna angleška beseda» ki je pomenila veselega, prešernega, zadovoljnega človeka in ne homoseksualca. O lezbijkah sploh nismo slišali, fanije pa niso nosili uhancv. Rodil sem se pred raiunnlnikom, dvojnim univerzitet-ním študijem in skupinsko terapijo. Če je v mx>jih Časih gospa stopila na avtobus ali tramvaj, so otrođ in mladi pohiteli. da biji dali mesto. Če pa je bila noseča, so jo pospremili do sedeža. Moški so hodili po robu pločnika, ženske pa ob stavbah, vedno so jim primaknili stol in jim dali prednost. Naučili so nas. da razlikujemo med dobrim in slabim ter da smo odgovorni za svoja dejanja in njihove posledice. Za hitro hrano smo menili, da je namenjena ljudem, ki hitijo. Nismo poznali brezžičnega telefona, da o mobilnih telefonih sploh ne govorimo. Nismo slišali za stereo posnetke, UKV-radio, kasete, CD-je, DVD-je, elektronske pisalne stroje. Notebook je bila beležnica. Ure smo ročno navijali vsak dan. Nič ni bilo digitalno, niti ure in gospodinjski aparati niso imeli svetlečih prikazovalnikov. In če že govorimo o strojih: ni bilo bankomaiov, mikn:>valovnih pečic ali radijskih budilk. Da o videorekorderjih in videokamerah sploh ne govorimo. Bile so samo čmobele fotografije in za njihovo razvijanje in razmnoževanje so bili potrebni vsaj trije dnevi. Če je na kakem izdelku pisalo Made in Japan, je to pomenilo, da je slabe kakovosti in ni bilo izdelkov z napisom Made in Korea ali Made in Taiwan ali Made in Thailand, sploh pa ne Made in China. Nismo slišali za McDonald's niti ne za instant kavo ali umetna sladila. Sladoled, avtobusna vozovnica ali osvežilna pijača so stale po 10 centov V mojih časih je trava bila nekaj, kar smo kosili in ne kadili. Mi smo bili še zadnji, ki smo bili prepričani, da ženska potrebuje moža. da bi imela otroka. Sedaj pa mi povej, koliko misliš, da sem star?« »Ja, dedek. Več kot dvesto let!?« je odgovoril vnuk. »Ne. dragi moj. samo petdeseti [Vir: internet) Življenje brez Novega tednika je kot limona. Lahko Je zdravo, a je kislo.