š SOŠKI TEDNIR
Leto II. Šteo. it. )► Gorica, sobota 16. marca f946 <	Cena L. 4.—
KRMUI TRŽAŠKI DOGODKI
V Skednju Je civilna policija streljala v množico, ki zahteva priključitev k Jugoslaviji' Splošna stavka v Trstu in po deželi
V nedeljo popoldne je pred cerkev tržaškega predmestja Skedenj privozil »jeep« z dvema angleškima vojaškima policistoma, ki pa se je kmalu vrnil v mesto. Čez nekaj časa se je isti »jeep« vrnil v spremstvu drugega s tremi člani civilne policije in civilista, ki je nosil v rokah brzostrelko, pripravljeno na strel. Privozila sta še dva kamijona z organi civilne policije, ki so bili vsi oboroženi z brzostrelkami. Ustavili so se pred cerkvijo, kjer so se takoj zbrali ljudje — ki so slutili, s kakim namenom so pridrveli policisti — da bi branili svojo zastavo. V tem trenutku pa je eden izmed policistov na kami-jonu ustrelil v zrak. Takoj nato so začeli on in še trije z istega kamijona streljati z brzostrelkami v zbrano množico. Na mestu je obležala tov. Genzo Giovanna, članica sektorskega odbora v Skednju, mati treh otrok, stara 33 let in tov. Giorgio Bonifazio. Ranjenih je bilo 22 tovarišev in tovarišic.
Nihče izmed policistov ni pomagal pri prenašanju ranjencev. Stali so tam četrt ure, nato pa odšli. Nekateri so pobegnili že prej iz strahu pred svojim zločinom. Na kraj zločina sta prišla
Pratesi PMCO-ia
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor je naslovil na polkovnika Robertsona, višjega častnika za civilne zadeve v Trstu, noto, v kateri poziva ZVU, da nemudoma razpusti odnosno odstrani civilno policijo, ki po svojem sestavu in dejanjih sponvnja na pravo fašistično formacijo.
Proglašena ]e sploSna stanila
Kljub spletkam reakcionarnih sil, ki so tudi tokrat skušale popačiti demokratični in ljudski značaj tega veličastnega protestnega gibanja, je bila udeležba pri stavki splošna. Ne le velika in srednja industrijska podjetja, ampak vse delavnice brez razločka so ostale prazne ter se pridružile stavkovnemu valu ljudskih množic. Vse trgovine, vsi javni obrati in uradi so ostali za-
Pogreb nedolžnih žrteo 150.000 glana množica se le poklonila
takoj tov. Štoka, tajnik Osvobodilnega sveta za Trst in Solieri Ermanno - Marino, član izvršnega odbora KPJK, ki sta pozvala prebivalstvo k mirnemu zadržanju. Domačini so žrtve položili na mrtvaški oder v dvorani Ljudskega doma v Škednju. Preko zastav obešenih na hišah so obesili črne trakove v znak žalovanja.
Ti žalostni dogodki so se zgodili 10 mesecev potem, ko so demokratična ljudstva Združenih narodov zmagala nad fašizmom. Ljudstvo je po svojih resničnih zastopnikih že davno in ob vsaki priliki opozarjalo ZVU na nevarnost fašističnih elementov v civilni policiji in drugod. Pa vse ni nič pomagalo.
Svet se bo vprašal: Kdo nosi odgovornost za ta zločin brez primere? Tega se ne da prikriti z uradnimi poročili!
Dejstva so tu; resnica je samo ena in potrjujejo jo tovariši, ki ležijo ranjeni v bolnici. Ti sporočajo: Tovariši, sporočite svetu, da po končani borbi še krvavimo^ Sporočite vsem demokratičnim narodom sveta, da ranjeni otroci v tržaški bolnici jokajo in, da njihov jok obtožuje, obtožuje, obtožuje.
Če bi ZVU ne nameravala u-kreniti ničesar, da se odpomore temu nemogočemu stanju, se ne bomo mogli otresti utiša, da so na delu sile, ki zasledujejo jasen namen, da zopet prav na tem ozemlju izmučenega Primorja u-stvarjajo novo žarišče sporov in nemirov.
prti. Tržačani so imeli priliko ugotoviti, da ni bila morda niti ena stavka izvedena in občutena tako, kot sedanja.
Prav tako kot v Trstu je tudi delovno ljudstvo v Tržiču, Miljah, Gorici in drugod z neugasljivo vero in bratsko užaloščeno dušo sočustvovalo s tržaškimi tovariši ter solidarno prekrižalo roke.
Preganjani,
a neuklonljivi
Primorsko ljudstvo je tudi tokrat pokazalo pred medzavezni-ško komisijo, ki se nahaja te dni na naši zemlji, in pred vsem svetom svojo pripadnost. Mirno in dostojanstveno je manifestiralo za svoje s krvjo pridobljene pravice. Okrasilo je svoje domove z borbenimi gesli in zastavami ter transparenti. Na trgih in cestah je postavilo slavoloke ter hotelo tako pozdraviti odposlance zunanjih ministrov. Enodušno so srca primorskih Slovencev vsplamtela za Jugoslavijo. Val navdušenja je zajel ves narod od Predila pa do morja.
V to naravno veselje ljudskih množic pa je kot žgoči bič udaril pretresljiv dogodek iz Skednja pri Trstu, ko je civilna policija brez vsakega vzroka streljala na zbrano množico, ki je zagrešila samo to, da je branila svoje pridobitve iz osvobodilne vojske, da je čuvala svoje zastave, pod katerimi je šla v boj proti okupatorju in iz katerega je izšla skupno z zavezniki zmagoslavno in neuklonljivo.
Naše oblasti in naše časopisje je že dalj časa opozarjalo zavezniške oblasti na nevarnost, ki prihaja iz reakcionarnih vrst, ko venomer napadajo in blatijo Jugoslavijo.
Isti ljudje, ki so že leta 1920 in
1921 nastopali z vso sovražnostjo proti slovanskemu življu te zemlje in proti italijanskemu zavednemu delavstvu, prav isti elementi, ki so se udinjali Giunti in vsem njegovim nasilnim naslednikom, se zbirajo danes okrog C.L.N. in okrog reakcionarnega tiska. Ti sovražniki zdravih in poštenih ljudskih množic se vežejo z najbolj osovraženimi skupinami, ki so izšle iz naročja fašizma in ki so ustvarili danes neofašizem. Še včeraj so služili narodnim izdajalcem, krivili hrbet pred okupatorjem in danes ustrahujejo in streljajo slovanske in italijanske ljudi, ki čutijo demokratično. Ne gre se samo za pripadnost k tej ali drugi državi, gre tudi za socialno pravičnost, za napredek človeštva, za demokratične pridobitve, za bodočnost naroda.
Mi zahtevamo razpust civilne policije, ker si je omadeževala roke z nedolžno krvjo; ker ne služijo ljudstvu, ampak so proti njemu. Zahtevali smo in neštetokrat smo se obrnili na zaveznike, naj očistijo vso filofašistično zalego, ki se danes skriva pod krinko patriotizma ali celo demokratizma in ki očitno rovari proti slovanskemu in italijanskemu življu. Us/ naši opomini so bili zaman.
Tržaško ljudstvo, z njim vsa Primorska, se ni ustrašilo groženj odkritih in prikritih sovražnikov. Kljub žrtvam, ki so padle v borbi za našo priključitev k Jugoslaviji te dni, je naš narod še tesneje strnil svoje vrste ter si nadel tudi za bodoče to težko nalogo, da bo čuval pridobitve demokracije ter zbral okoli sebe vse one poštene ljudi, ki bodo pomagali streti zadnje ostanke fašizma. In to smo videli: kadar se ljudske množice zdramijo, takrat se sovražnik potuhne in skrije.
Iz vseh mestnih predelov in predmestij so se zgrinjale velike množice, da izkažejo zadnjo čast novim žrtvam fašističnega terorja. Vse stranske ulice so bile polne ljudstva, ki je čakalo, da se uvrsti v sprevod. Kapelica, kjer sta ležali trupli na mrtvaškem odru, je bila odeta z jugoslovanskimi zastavami, krsti pa oviti v italijansko zastavo z zvezdo. Ob 14.30 se je začel žalni sprevod premikati po mestnih ulicah. Na čelu sprevoda je mala deklica nosila križ, spleten iz svežih zvončkov. Sledili so partizani in garibaldinci z zastavami. Za njimi so nosili 250 vencev raznih organizacij in ustanov. Godbe, ki so sledile združenim zborom 800 pevcev, so igrale ves čas ža-lostinke, ki so tihemu sprevodu dajale mogočen, presunljiv izraz. Nato sta sledili krsti obeh žrtev, pokriti s slovensko in italijansko
zastavo z zvezdo; krsti so nosili tovariši in tovarišice; množice v špalirju so ju molče pozdravljale. Mogočna žalna povorka se je po mikala proti Sv. Jakobu, kjer se je med tem na trgu pred cerkvijo zbrala velika množica. Prisotni so bili predstavniki raznih oblasti in organizacij.
Združeni zbori so zapeli žalo-stinko »Žrtvam«, nakar so spregovorili tov. Laurenti, tov. Ivan Bukovec - Vojmir, preprosta žena iz Sv. Ane ter drugi govorniki. Združeni zbori so nato zapeli še eno žalostinko, nato so krsti položili na mrtvaške vozove in sprevod je krenil proti Škednju. Pred pokopališčem jih je sprejela ške-denjska duhovščina. Pokojno tovarišico Genzo Giovanne so pokopali na škedenjskem pokopališču, tovariša Bonifacija so prenesli na pokopališče Sv. Ane.
Borišlio ljudstvo demonstrira
Goriško ljudstvo je na škedenj-ske provokacije odločno odgovorilo. V mogočni demonstraciji se je zbralo na Travniku pred sedežem ZVU, kjer je na desetti-soče ljudstva glasno povzdignilo svoj glas proti nasilnemu postopanju civilne policije. Sporedno z demonstracijo je bilo opaziti, da se je tudi stavka razširila, saj so bili skoro vsi obrati in trgovine zaprte. Okoli 16. ure popoldne je' ogromna množica slovenskega in italijanskega ljudstva napolnila obširen trg. Nosila je slovenske in italijanske zastave z žalnimi trakovi ter številne transparente. Na njih je bilo napisano: »Zahtevamo razpustitev civilne policije«, »Konec s policisti-mo-rilci!«, »Zahtevamo policijo, ki bo ščitila ljudstvo!«. V takem duhu je disciplinirano potekala veličastna protestna demonstracija, kakršne Gorica še ni videla.
Zbrani množici so spregovorili slovenski in italijanski govorniki, ki so povdarjali zahteve ljudstva za razpust civilne policije. Po končanih govorih so bile sprejete resolucije, katere je posebno odposlanstvo izročilo majorju Longu.
Med tem časom se je množica uvrstila v veličastno povorko ter v največjem redu obšla glavne mestne ulice ter se nato zopet vrnila na Travnik.
Opaziti je bilo, da so izginili vsi civilni policisti, ki na cestnih križiščih skrbe za red. Zavezniški vojaki so jih s kamioni vozili v kasarne.
Ob priliki te demonstracije so bili vhodi v Gorico blokirani. Na mostu pri Pevmi je vhod v Gorico zaprla skupina 30 organov civilne policije. 250 naših tovarišev se ni moglo udeležiti demonstracij. Ravno tako se niso mogli u-deležiti protestnega zborovanja tovariši iz Krmina in Gradiške, kateri so s kamijoni privozili do ločniškega mostu, a jih je civilna policija zavrnila.
Po vsem Goriškem so se vršile mogočne demonstracije, tako v Bovcu, Kobaridu, Kanalu in drugod.
PREGLED SIETOVHIH D0G0DH0V
V Trstu se je sestala razmejitvena komisija in izdala prvo poročilo
V	soboto, dne 9. marca 1946 se jc v Trstu sestala komisija in pričela z nalogo, katero ji je določila konferenica zastopnikov sveta zunanjih ministrov.
V	skladu s poročilom z dne 28. februarja 1946 — tako začenja prvo poročilo — se je komisija strokovnjakov za proučitev italijansko - jugoslovanske meje podala v Trst.
Komisiji bodo izmenoma predsedovali štirje vodje komisij. I-mena vodij komisij in izvedencev so:
FRANCIJA: g. Jean Wolfram, svetnik poslaništva; g. Jacques Weulerssex, gospodarski izvedenec, profesor gospodarskega zemljepisa na vseučilišču Aix-en-Provence; g. Maurice Le Lannou, izvedenec za zemljepisje, profesor zemljepisa na vseučilišču v Rennesu.
ZSSR: g. Vladimir S. Gorašen-ko, vodja gospodarskega oddelka ljudskega komisariata Sovjetske zveze za zunanje zadeve; g. Sergej A. Tokarev, izvedenec v etniških vprašanjih, profesor na moskovski univerzi, doktor zgodovinskih ved; g. Ivan V. Koče-tov, gospodarski izvedenec, ravnatelj oddelka za prevoz pri Ijud-
Izmišljotine o gibanju jugoslovanskih čet proti M Morganovi črtiw
Že sredi februarja t. L so pričele nekatere inozemske agencije objavljati vesti o premikih jugoslovanskih čet proti »modri črti«. Prve dni marca pa sta agenciji Associated Press in Reuter objavili tudi izjavo generallajtnanta Johna Leeja, komandanta ameriških sil v Sredozemlju. V vseh teh vesteh se premiki jugoslo-' vanskih čet tolmačijo kot »koncentracija na Morganovi črti«. Kot razlog za »koncentracijo« se med drugim navaja izvrševanje pritiska na prebivalstvo cone A med bivanjem medzavezmške komisije, nasilne polastitve ozemlja, do katerega se Jugoslavija čuti upravičeno, pripravljanje vo-
skem komisariatu Sovjetske zveze.
VELIKA BRITANIJA: g. C-H. M. Waldock, C. M. G., Ò.B.E. docent in lektor pri Bresenose Collegu na oxfordski univerzi,, višji častnik oddelka za zunanje zadeve pri ordinariatu od leta 1940 do 1945; g. R. J. Stopford, C.M.G. gospodarski izvedenec, zdaj gospodarski tajnik za civilne zadeve, poprej pa gospodarski Svetnik za vojno gospodarstvo; g. R. G. D. Laffan, izvedenec v etniških vprašanjih, docent in lektor zgodovine v Queen’s Collegu na univerzi v Cambridgeu, izvedenec za zgodovino na oddelku za raziskovanja pri zunanjem ministrstvu.
ZDRUŽENE DRŽAVE: g. dr. Philip E. Mosely, politični svetnik odposlanstva Združenih držav pri Svetu zunanjih ministrov; dr. Otto E. Guthe, izvedenec za zemljepis, vodja oddelka za geografske in kartografske študije pri zunanjem ministrstvu Združenih držav; g. Leonid Unger, gospodarski izvedenec, pomočnik svetnika gospodarskega oddelka za vojna področja pri zunanjem ministrstvu Združenih držav.
jaškega udarca proti Trstu in temu podobno.
Da so vse te in druge navedbe-brez kakršnegakoli temelja, dokazujejo naslednja enostavna in neizpodbitna dejstva:
Januarja 1946. leta je bila zaključena demobilizacija druge velike skupine borcev, podoficirjev in oficirjev Jugoslovanske armade. Po izvršeni demobilizaciji se je pričela odgovarjajoča reorganizacija enot Jugoslovanske armade, ki je bila zaključena do
1.	marca. Ta reorganizacija je razumljivo zajela tudi enote, ki so bile na področju severnoza-padne meje Jugoslavije. Zaradi tega je naravno, da so se tudi na
tem področju morali izvesti potrebni premiki čet (ki pa so časovno popolnoma brez zveze s pričakovanim prihodom medza-vezniške komisije v Julijsko krajino in Istro).
Na sami razmejitveni črti -o se nadzorstvo in budnost jugoslovanskih enot, pa tudi gostota njihove razvrstitve med organizacijo povečale. Tu gre za minimalne
5. marca je imel Churchill dolg politični govor v Fultonu (Združene države Amerike), v državi Missouri. V bistvu je povedal sledeče: Na eni strani naj bo Sovjetska zveza, na drugi strani pa Amerika in Velika Britanija, ki nasprotujeta sovjetski ekspanziji, ki baje ogroža svobodo anglosaksonske rase. Anglosaksonska rasa se mora zato združiti v mogočno vojaško zvezo, ki bi se mogla s silo upreti sovjetski propagandi
za ekspanzijo.
* * *
Generalisim Stalin se je na te izjave Churchilla takole izrazil: »Smatram, da je Churchillov govor nevaren in da je preračunan v ta namen, da povzroči spor med Združenimi narodi ter da ovira njihovo sodelovanje. Churchill ni sam. On ima prijatelje v Veliki Britaniji in tudi v Združenih državah Amerike. Pripomniti je treba, da so Churchill in njegovi prijatelji zelo podobni Hitlerju in njegovim prijateljem«.
Ko je ljudstvo zvedelo, da se je zavezniška komisija nastanila v Trstu, je spontano odšlo na ulice in trge, da enodušno pozdravi prihod medzavezniške komisije ter še enkrat izrazi svojo voljo za priključitev tega ozemlja k svoji materi Jugoslaviji.
Goriška okoliea
V Renčah je velika množica ljudstva navdušeno manifestirala, prepevala pesmi ter vsklikala novi ljudski republiki Jugoslaviji. Med požganimi hišami so se vršili mogočni sprevodi. »Hočemo samo Jugoslavijo, dovolj je bilo krivic, nikoli več suženjstva! Nikdar več se ne sme ponoviti krivična rapalska pogodba!«
Mlado in staro, vsi so z vsem srcem pozdravljali našo z junaško krvjo pridobljeno svobodo. 75 letni očanec Nutk in njegov tovariš sta rekla: »Ni vrag, da bi 'se še dobil kakšen diplomat na svetu, ki bi nas zopet izročil v kremplje prekletega fašizma«. Na podoben način je ljudstvo Mirna, Sovodenj, Prvačine in Šempetra manifestiralo ter z godbami, petjem in govori proslavljalo prihod komisije ter izražalo svojo odločno željo po priključi tvi k ljudski republiki Jugoslavije. Vsa Goriška je okrašena z zastavami in slavoloki, stene pa so izpisane z zahtevami po svobodi in priključitvi. Trpeče Ijud-
ukrepe popolnoma defenzivne previdnosti, ki so bili popolnoma upravičeni zaradi verodostojnih poročil o premikih delov II. poljskega korpusa generala Andersa v severni Italiji in zaradi ugotovljene povečane aktivnosti kvizlin-ških terorističnih tolp na drugi strani razmejitvene črte v smeri ozemlja, ki ga imajo pod nadzorstvom jugoslovanske čete.
»Churchillov govor je škodil miru in varnosti, kajti v njem je Churchill zavzel stališče vojnega hujskača. Hitler je začel hujskati na vojno s tem, da je razglasil rasno teorijo Trdil je, da predstavlja samo nemško govoreče ljudstvo resničen narod. Churchill je žačel svojo gonjo hujskanja k vojni s plemensko teorijo s tem, da je trdil, da so angleškq govoreči narodi edini narodi, ki stvarno kaj veljajo in morajo zato ukazovati drugim narodom na svetu. Vendarle so narodi prelivali svojo kri v težki vojni iz ljubezni do svobode in za neodvisnost svojih držav, ne pa zato, da bi prišli izpod hitlerjevskega gospodstva pod Churchillovo. Zelo malo je verjetno, da bi bili narodi, ki ne govore angleškega jezika in hkrati predstavljajo veliko večino svetovnega prebivalstva, pripravljeni prenašati novo suženjstvo. Churchillova tragedija je v tem, da on kot trdovraten konservativec ne razume te lahko razumljive in očitne resnice«.
stvo goriške dežele želi, da jih medzavezniška komisija čimprej obišče, in da se na licu mesta prepriča o razpoloženju in zahtevah goriških množic.
Brda
Dne 8. marca, ko se je proslavljal mednarodni praznik žena, se je zbrala v Kojskem množica domačinov ter v povorki z godbo odšla na cesto ter mogočno manifestirala in pozdravljala medza-vezniško komisijo, velike zaveznike in zahtevala priključitev k Jugoslaviji. Navdušene manifestacije so se vršile v Cerovem, Vipolžah, Dobrovem, Biljani, Medani, Neblem-Kruševlje, Šmartnem, Fojani, Mirniku in tako dalje.
Naši odlični Brici so se zbrali na trgih, pod slavoloki ter med prepevanjem in vzklikanjem zahtevali naše pravice, priključitev njihove zemlje k novi Jugoslaviji. Mogočno so donele pesmi o svobodi, godbe so svirale, nastopili so govorniki, ves narod je ognjevito se ponovno vzdramil ter od vsepovsod pošiljal resolucije razmejitveni komisiji v Trst.
V Soški dolini
Dne 10. marca se je zbralo v Bovcu na Trgu svobode okrog 2000 ljudi, da združeno manifestira mednarodni komisiji, od katere pričakuje zadoščenje za
vse krivice preteklosti, za vse žalitve, ki jih je moralo pretrpeti zadnje mesece, odkar je prevzela oblast zavezniška vojaška u-prava. Množica je zapela mogočno »Bratje le k soncu, svobodi«... Govornik je obrazložil pomen prihoda razmejitvene komisije in dejal, da je to za nas praznik, ker se bo končno pravično rešilo vprašanje pripadnosti našega o-zemlja. Samo priključitev k Jugoslaviji nas lahko poplača ogromnih žrtev, ki smo jih dali v narodno osvobodilni borbi na strani velikih zaveznikov.
Ljudstvo je obšlo v disciplinirani povorki glavne ulice trga, prepevalo ter vzklikalo in nosilo trasparente.
Mednarodni komisiji je bila odposlana odločna resolucija.
Manifestacije so se vršile v vasi Plužne, v Kal-Koritnici, na Čezsoškcm Logu, Žagi, Srpenici, v Logu pod Mangartom. V Čezsoči so zbrani vaščani z zastavami in harmoniko obšli vas, kjer so med petjem in govori navdušeno vzklikali novi Jugoslaviji. Po vseh hišah bovškega okraja so bile razobešene zastave, trasparenti ter ozaljšane z zelenjem.
Enaka poročila smo prejeli tudi iz drugih krajev Soške doline. Povsod je narod v mogočnih povorkah in spontanih zborovanjih pozdravljal novo ljudsko republiko Jugoslavijo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Obletnica pariške komune
18. marca 1871
Pred 75 leti so pariški obrtniki skupaj z delavci in meščani, ki so ljubili svoj narod in svojo domovino Francijo, proti volji monarhistov, izdajalskih republikancev in fevdalcev, prevzeli >blast v Parizu v svoje roke.
Revolucionarni Pariz in njegovi bojeviti komunardi so z prevzemom pariške občine v svoje roke zapisali v zgodovino socialnih pridobitev ter narodno osvobodilne borbe eno izmed najlepših strani in s tem položili temelje bodočemu delavskemu in razrednemu gibanju v Evropi. 1 a-riška komuna je bila prva revolucionarna vlada delovnega ljudstva in njen program je bil, da osvobodi Francijo vseh velika-šev, monarhistov in narodnih izdajalcev. Pariška komuna je b:la pod neposrednim vodstvom prve internacionale, ki so ji bili na čelu Karl Marx, Friedrich Engels in drugi. Pariška komuna je napela vse sile, da uresniči svoje ideale in da osvobodi francosko ljudstvo iz suženjstva, v katero ga je strmoglavila monarhija.
Pariška komuna je bila brez dvoma ena od oblik revolucionarne diktature delovnega ljudstva. Ona je odprla oči proletariatu in ga naučila, ila mora v borbi za svoje socialne pravice biti odločen in brezkompromisen. Prvo-horitelji delavskega gibanja, Marx, Engels in Lenin poveličujejo v svojih delih vlogo pariške komune, ki je v takratni dobi položila temelje sodobnemu razrednemu gibanju v Evropi. Po padcu pariške komune okrog 22. maja 187y se je francoska aristokracija in z njo vsa združena reakcija kruto maščevala. Na barikadah Priza je padlo 17.(H)() komun.tr-dov, okrog 50.000 jih je bilo zajetih ter pregnanih; med njimi je bilo čez 600 žen in 458 oTok. Štiri leta so delovala posebna sodišča, ki so sodila 12.000 kor u-nardov; 300 jih je bilo obsojenin na smrt.
Zgled pariške komune je globoko odjeknil po vsej Evropi ter je pri vseh revolucionarnih gibanjih, ki so se pojavila v različnih dobah, ostal vedno kot svetla točka delavskega in razr dnega boja. Še v najnovejši dobi, v letih evropskih revolucij so se vsi vidni voditelji spominiali tega prvega, odločnega .na aora pariških komunardov, na katerega osnovnih točkah so si izgradili
zmago proletariata. Marsikaj dobrega so povzeli iz te prve preizkušnje, marsikaj popravili, a vse to v prid delavskih množic.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Civilno policijo no delu
Ko so se v nedeljo 10. t. m. vračali naši pionirji z izleta v Šent-maver, jih je v ulici sv. Klare u-stavila civilna policija in jih hotela razkropiti ter jim branila pohod po Korzu. Na pojasnilo pionirjev, da stanujejo mnogi v južnem delu mesta, so nato nadaljevali pot, a pri spominskem parku so jih zopet obkolili ter so bili prisiljeni, da so se razkropili, ker se niso mogli postaviti v bran nasilni polieiji, ki jim je grozila s pendreki. Pri razganjanju mirnih otrok so se posebno odlikovali znani policisti slovenske narodnosti.
Iz Podgore nam javljajo, da so 12. marca zjutraj prišli štirje civilni policisti z avtom v ulico Madonnina št. 25, ob vznožju Kalvarije, kjer je bila izobešena velika slovenska zastava. Ker ni bilo nobenega doma, se je posrečilo enemu izmed policistov splezati do zastave ter jo sneti z droga. Policisti so se obrnili do nekega železničarja, ki je vršil službo ob progi Gorica-Videm ter vprašali po gospodarju lise, kjer je bila razobešena zastava. Nato so zažugali, da bodo ž njim obračunali. Dobesedno so se izrazili: »La pagherà caro« (drago bo še plačal).
V	Pevmi se je vršilo dne 12. marca množično zborovanje, kjer je ljudstvo enoglasno zahtevalo razpustitev civilne policije. Po zborovanju so se posamezniki napotili v mesto. Civilna policija je blokirala pevmski most in nre-prečila vhod v mesto. Okrog 250 ljudi je na strani mosta vsklikalo proti civilni policiji, ki je pretepla tov. Maraža Avgusta iz Š te veri a-na in ga odpeljala v Gorico.
V	Ročinju je civilna policija hotela razgnati množico, ki se je začela zbirati v neki hiši. Toda ni ji uspelo kljub temu, da je poklicala na pomoč še vojaško polici jo. Množica se je zbrala v povorko ter obšla vse ulice vasi prepevajoč in vsklikajoč novi Jugoslaviji. Istega dne je civilna policija iz Kanala aretirala tov. Dugar ja Maksa, ker je pisal rodoljubna gesla za priključitev k Jugoslaviji. Domačinke so odšle v Ka.ial protestirat proti temu nasilju. Proti večeru je civilna policija v vasi razganjala ljudstvo. Pri tem delu se je posebno odlikoval po-f;c:st, domačin iz Kanala, izrazit fašist, ki je bil vedno eden izmed najponižnejš h hlapcev okupatorja in je celo šel prostovoljno na delo V Nemčijo, kjer je o-stal do poloma. Sedaj pa preganja svoj lastni narod.
Mednarodni dan žena
so proslavile Goriške žene z lepo uspelo prireditvijo. S kratkim nagovorom je otvorila večer tov. Rutarjeva. Pomen praznika je v obširnem in lepo zasnovanem govoru prikazala tov. Ribičičeva, v italijanščini pa tov. Miliavez.
Nato je deklamirala izrazito tovarišica Smetova Kajuhovo »Materi padlega partizana«. Pionirji iz Krmina so želi zasluženo obilo priznanja za lepo podane klavirske in pevske točke ter za prizorček. Sledila sta zbora: »N’mau čez izaro« in »Drežniš-ka« v Adamičevi priredbi, katera je zapel ženski zbor goriškega Pevskega in glasbenega društva v lepi interpretaciji. Prizor »Mati in sin« je po vsebini in izvedbi napravil na prisotne globok vtis. Vence furlanskih narodnih pesmi sta odpela moški in mešani zbor iz Gradiške pod vodstvom tov. Salvinija. Oba zbora sta dobro vpeta in sta morala ponoviti pii-Ijubljcnc napeve. Moški zbor je
pokazal tudi precejšnjo sigurnost tudi v težjih prehodih. Pohvaliti moramo delo mladine, ki je podala sliko »Tito«. .Štiri nepoklicne plesalke so dosegle v njej z naravnim vživetjem lepo stopnjo plesne umetnosti. Povezanost z množico je v tej sliki izražena s klicarji, ki se iz nje oglasijo in se zadovoljijo šele tedaj, ko vse štiri prispodobe — temne preteklosti, nove ideje, vala, nosilca ideje in mladine, njenega ustvarjalca - skupno prikažejo sintezo razvoja.
Moški pevski zbor Pevskega in glasbenega društva je zapel Apihovo »Bilečanko«, Premrlovo »Zdravico« in rusko narodno »Poljuško polje« v Bernardovi harmonizaciji. Zbor sicer ne razpolaga z izrednimi glasovi, a je enotno ubran in je dosegel že precejšnjo stopnjo zmogljivosti v podajanju in dinamičnih odtenkih. Nazadnje je mešani pevski zbor zapel »Slovensko pesem?, katero je v polifonem (večglasnem) slogu uglasbil Hubald Vrabec, enakovredno krepko in izrazito Kajuhovemu besedilu »Samo miljon nas je ...« Ta pesem je izmed tistih, ki so zrastle iz duha naše borbe za svobodo, med najbolj posrečenimi in pomembnimi ter jo bodo uvrstili vsi večji zbori v svoje umetniške ali resne priložnostne sporede, ko bodo hoteli pokazati doseženo višino naše partizanske pesmi. Tokrat je bila »Slovenska pesem« prvič izvajana, Podana je bila vzorno pod vodstvom tov. Ivana Siliča, kateri je naštudiral pesmi z vsemi omenjenimi zbori Pevskega in glasbenega društva. Pokazal je način gojenja prave pevske kulture, ki ne išče smotra v zunanjih efektih, marveč goji lepo umetniško petje in izrazito vsebinsko podajanje. Vsi trije zbori so želi zasluženo priznanje številnih poslušalcev. Ves večer je bil dostojna proslava pomembnega mednarodnega ženskega praznika :n je potrdil tudi na umetniškem polju brafsko povezanost Slovencev in Italijanov.
M. L
Gostovanje
tržsškega narodnega gledališča
v Gorici
V	četrtek 6. marca je tržaško gledališče gostovalo v Gorici z Shawjevo »Kako zabogatiš«. I-gralci so stvar zelo dobro podali, žal samo, da je bil tov. Tiran od večdnevne turneje po deželi tako prehlajen, da ga je to močno oviralo pri govorjenju. Naslednji dan pa so ponovili Jurčičevega »Desetega brata«, kateri je pfo-novno razživel polno dvorano.
V	nedeljo, 10. marca pa je v dvorani Ljudskega doma predvajalo Narodno gledališče dve predstavi: »Raztrgance« in »Pesem s ceste«. Občinstvo je pri obeh predstavah napolnilo dvorano.
»Raztrganci« so želi v Gorici, kakor po vsej deželi, popolen uspeh. Osvobodilna borba je našemu ljudstvu še tako blizu, da ga take igre najbolj razgibajo in navdušijo. Posebno v »Raztrgan-cih« je lahko vsakdo našel nekaj, kar je sam doživel v času borbe. Želeli bi, da bi bilo še čimveč takih iger.
Zvečer pa so predvajali pre-mijero »Pesem s ceste«. Vesela češka spevoigra je prijetno razveselila vse poslušalec.
Gorica je z navdušenjem sprejela ponovno tržaške igralce, kateri so s tema dvema predstavama zaključili turnejo po goriški okolici.	*	*
^iskooni sklad „ (Soškega tednika ! “
Churchillov govor je škodil miru in varnosti Tudi Stalin ga obsoja
Churchillovo zadržanje je nezdružljivo z obstoječo zavezniško pogodbo med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, ker teži k vojn proti Sovjetski zvezi
»Ni nikakega dvoma« — nadaljuje Stalin —- »da teži Churchillovo zadržanje k vojni proti Sovjetski zvezi. Očitno je tudi, da je zadržanje bivšega angleškega predsednika vlade nezdružljivo z obstoječo zavezniško pogodbo med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Res je, da je Churchill, z namenom, da prevara bralce, dejal, da bi mogli podaljšati za 50 let anglo-sovjetsko pogodbo o medsebojni pomoči in sodelovanju. Toda kako jè mogoče staviti v sklad tako izjavo z zadržanjem
Churchilla, ki teži k vojni s Sovjetsko zvezo, z njegovim pridigo-vanjem o vojni proti našemu narodu? Očitno je, da so ta dejstva nespravljiva. Če Churchill, ki zagovarja vojno proti Sovjetski zvezi, hkrati smatra možno, da se anglo-sovjetska pogodba podaljša za nadaljnih 50 let in še več, pomeni to, da je po Churchillu pogodba samo koš brezpomembnega papirja, ki je potreben, samo zato, da prikrije in zakrinka njegovo protisovjetsko zadržanje.
VELIČASTNE LJUDSKE MANIFESTACIJE
nek GORIŠKEM
GLAS Z DEŽELE
Gorica
Pred strogimi sodniki
Dne 6. marca popoldne so se morale zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem tri mladenke iz Orehovlj in sicer 15 letna Masten slavica, 16 letna Masten Marija in 17 letna Pahor Marjetka. Aretirala jih je civilna policija, ko so pisale po zidovih požganih hiš izraze teženj in zahtev sovaščanov. Po prečitani. obtožbi so izjavile, da se ne čutijo krive. Sodišče jih je obsodilo na en mesec pogojne kazni. Čeravno mladoletne in kljub dokazom, da so imele od lastnikov hiš dovoljenje, da lahko pišejo po zidovih, je izreklo sodišče nad njimi tako stroge kazni. Sodišče je celo izjavilo, da so dekleta, čeprav mladoletna, kljub temu sposobna za zapor. Brez komentarja!
v
Šempeter pri Gorici
Zavednost naših ljudi
Po desetletjih nasilja in prepovedi naših šeg in navad so v naši vasi zopet po starem načinu praznovali »pust«. Ob tej priliki je mladina od nabranih stvari darovala 50 jajc za slovenske in italijanske antifašiste, ki ječijo v go-riškem zaporu. Spomnila se je tudi revnih družin v vasi, ki si niso mogle same nabaviti zastav. Kupila je jim jih, da so tudi oni okrasili svoje domove ob prihodu mednarodne zavezniške komisije.
Brda
Prireditev
Okrajni odbor SIAU za Brda priredi, dne 19. t. m. ob 16. uri dve okrajni prosvetni prireditvi v Kojskem in Medani (Gradič). Nastopila bodo prosvetna društva: v Kojskem prosvetno društvo iz Medane in Fojane, v Medani prosvetna društva iz Gor. Cerovega, Huma in kojščanski mladinski ženski zbor »Soča«.
Vabimo, da se teh prireditev udeležite vsi v velikem številu!
Deskle
Prosvetno delo
V Desklah so vaščani dne 7. t. m. ustanovili prosvetno druš tvo »Ivan Cankar«. Na občnem zboru je bil izvoljen za predsednika tov. Cundrič Jožko, za tajnika pa Lapanja Jožef. Do sedaj šteje društvo 153 članov, vpisovanje sc nadaljuje. Napravili so ;i tudi knjižnico, ki šteje preko 200 knjig. Ljudstvo je z novo ustanovljenim društvom zadovoljno; imajo v načrtu pripravo novega odra, zbirajo tudi sposobne pevce za ustanovitev moškega zbora. Napravili so načrt za prvo otvoritveno prireditev. V
Kazen v taborišču
Bila je nedelja. Vroče julijsko golnce je pripekalo na taborišče, na umazano sivi pesek, v katerega so se do členkov pogrezale eoklje bežečih ljudi. V zaporedju je stalo osem temnozelenih barak; kuhinja, revir in bunker.
V črtastih oblekah, podobne zebram, so skakale postave iz barake v barako, včasih je katera za trenutek zavila proti visokemu plotu, kjer je tik pod električnimi žicami rastlo nekaj grmičkov trave. Zrak je trepetal od nasičenosti, da je dušeči dih zastajal v grlu. Ravna, enolična, pruska ravnina, je ležala ukočena v žarečem objemu. Poskrili smo se v barake. Vzduh v njih je bil še ohup-nejši. Iz odprtih stranišč je prihajal smrad v sobe, kjer so stale dvonadstropne iz desk zbite postelje, na njih pa za palce debele slamnjače polne prahu.
Zmetale smo obleke raz sebe, toda vročina še vedno ni pojenja-
Desklah niso imeli celih 23 let kulturnega društva, odkar so jim namreč leta 1923 fašisti ukinili »Ljudski oder«. Takrat so jim zaplenili vso imovino, grozili so jim celo, da bodo prostore zažgali. Ljudstvo v Desklah je danes ponosno na novo ustanovljeno prosvetno društvo, kjer bo možno vsem kulturno se udejstvovati, svobodno izražati svoje nisli v sladki domači slovenski besedi, ki jo je hotel fašizem nasilno zatreti.
Novemu prosvetnemu društvu »Ivan Cankar« v Desklah želimo obilo uspeha.
Kanal
Velikodušnost naših ljudi
V našem okraju imamo zavedne ljudi, ki jih nobena še tako velika nesreča ne potare. Družina Paravan iz Gorenje vasi je v 14 dneh izgubila dva mlada sinova v najlepših letih; prvi je padel kot žrtev incidenta, ki ga je povzročil vojak v Kanalu, drugi se je te dni smrtno ponesrečil pri napeljavi električnega toka na domačem domu. Okrajni NOO odsek za socialno skrbstvo, upoštevajoč veliko nesrečo in požrtovalnost umrlih tovarišev, je družini nakazal L. 1000 izredne podpore. Družina Paravan je podporo velikodušno odklonila ter pripomnila, naj se svota daruje le bolj potrebnim, ker oni so že presk-b!je-ni za vsakdanji kruh, kar jim za dostuje.
Veliko zavednost je pokazal fudi tov. Medvešček Miha iz Bo-dreža. Te dni je pokopal poslednjega sina partizana, ki je podlegel v vojaški goriški bohrei. Ob tej priliki je daroval za reveže v vasi L. 1000 namesto plačila pogrebcev.
Tragična smrt otroka
11. marca zvečer se je 8 letna Silva Paravan iz Kanala v družbi dveh drugih otrok znašla na vrtu v bližini Soče, ki ni še bil popolnoma očiščen nevarnih mir. Nesreča je hotela, da je stop.la na eno izmed nerazpočenih min, lei je eksplodirala ter malo Silvijo smrtno nevarno ranila. Zavezniški avto jo je takoj pripeljal v goriško bolnico, kjer je podlegla težkim poškodbam. Težko prizadetim staršem, našim odličohn aktivistom, izražamo naše globoko sožalje.
Potravno
Smrt vrlega tovariša
Dne 8. t. m. je nenadoma umrl na pljučnici tov. Laščak Frar,„, letnik 1918. Okoličane je ta smit močno prevzela, kajti pokojnik je bil med ljudstvom zelo priljub-
la. Te slamnjače, kjer nas je pozimi tako pestil mraz, so sedaj pekle in zbadale naša znojna telesa. Primanjkovalo je zraku in pričele smo hlipati kakor ribe, ko jih vzameš iz vode. Preklinjale smo to zemljo, kjer sta zima in poletje tako strašna.
Od daleč so se tedaj zaslišali enakomerni udarci stotin cokelj. Sem in tja so udarjali rezki kriki paznic.
»Nočka prihaja«, je nekdo dejal v sobi. »Mogoče bomo zvedeli kaj novega. Na nočnem delu imamo včasih večjo srečo kakor po dnevi. Marsikdaj se zgodi, da mojstri in nemške paznice zaspe v kakem kotu in tedaj je Teba izrabiti priložnost. Na mizi leži časopis; korak ... dva. Hitro, Vetro, da se ne zbudi. Oči sprelete naslove ... vzhodna fronta ..., bombardiranje ... partizani .. Počakaj trenutek, tu piše nekaj o banditih; hitro, ne mudi se. Gorje ti, če te vjamejo. Tedaj ne uideš pretepanju, brcam, bunkerju in
Ijen. Bil je ves čas v partizanih, kjer se je vzorno izkazal. Nekaj časa je bil zaposlen kot kurir na briškem okraju. V zadnjem času je bil izvoljen kot član KNOO za Nekovo, kjer je kot referent za prosveto pokazal precej zanimanja. Dne 10. t. m. dopoldne se je vršil pogreb; velika udeležba ljudi, predvsem mladine, je ’ pokazala veliko priljubljenost prezgodaj umrlega tovariša, ki so ga spremljali k zadnji poti z mnogimi venci in obilnim cvetjem. Družini umrlega tovariša naše iskreno sožalje.
Bodrež pri Kanalu
Razvitje zastave
Na povabilo tov. Medveščeka Mihaela, očeta padlega partizana in pred dnevi umrlega poslednjega sina Jožeta, je prišla v torek, 5. t. m. skupina vrlih Morščanov, ki je postavila sredi vasi steber za zastavo. Tovariša invalida Du-garja je doletela čast, da je dvignil na drog našo zastavo, ki je veselo zaplapolala v vetru. Ob tej priliki so tovariši iz Morskega zapeli našo himno ter več borbenih pesmi. Med vsklikanjem in prepevanjem so obšli vso vas ter nato strumno odkorakali proti domu.
Kal nad Kanalom
Poroka
Po dolgem presledku je bila v naši cerkvi poroka tovarišice Močnik Anice in tov. Maver Rudolfa iz Koprivišča. Ženitovanje je bilo na nevestinem domu, ki je nudil ves čas osvobodilne borbe našim partizanom vse gostoljubje in varno zavetje. V tej hiši so se vršile tudi prve volitve v KNOO ter razni sestanki krajevnih organizacij. Med gosti so nabrali 700 lir za Dijaški dom Janka Premrla-Vojka. Mlademu paru, ki se je udeležil aktivno naše osvobodilne borbe, želimo o-bilo zdravlja in sreče!
Čezsoča mmmm******
Pisno Marije Kravanja, Skalarjeve mame, iz Čezsoče mednarodni raz-mejiveni komisiji
CD raffi zavezniki
kot prvo Vas prosim, da nas rešite sužnosti in trpljenja ter nas priključite k naši pravi domovini, materi Jugoslaviji. Samo tako ne bodo zaman naše žrtve in dolgoletno trpljenje, samo tako ne bo zaman trpljenje in žrtev mojega sina Skalarja. Že kot 16 letni fantek je bil navdušen, idealen borec za uničenje fašizma in za naše narodnostne pravice. Že takrat se je zavedal, da je italijanski fašizem smrtni sovražnik slovenskega naroda. Skalarju je bila že v svojem 16. letu starosti
polivanju z vodo. Potem si zapečaten - tuberkuloza, peč.
»Nočka« je vkorakala v labcn šče. Oh vhodu šteje kolono nemška paznica. Blede, z vdrtimi očmi so se razpršile na dani k l e opotekajoče postave proti barakam. Pred barako št. 7 se je zagozdilo, pred vhodom se je nago-milila gruča ljudi. Vstop je za-branjen.
Za kolono so se zaprla s počasnim posmehom glavna vrata. Paznice so se približale baraki št. 7. Z njimi je šla tudi tista, katere smo se najbolj bali. Vodila je s seboj psa. Množica pred vhodom je tedaj vzvalovala, preklala se na dvoje. V sredi se je pokazala »blokova« z metljo v utrujenih rokah in kričala z razpenjenimi usti: »Strafe stehen«; Medtem je škilila na paznice, nu-zeč, da bodo videle in pohvalile njeno dobro opravljeno delo. Zaradi tega, ker so bile v celem bloku, ki je štel 250 postelj, tri postelje slabo postlane, to se pra-
pri srcu samo svoboda, ljubil je mene, svojo mater, toda še bolj je ljubil svobodo. Delo in borba za svobodo slovenskega naroda sta mu bila največji zaklad in največje veselje. Ni se plašil v svojem delu nobene naporne poti in ne snega, četudi je bilo njegovo zdravje slabotno. Boril se je do zadnjega, dokler ni položil še mladega življenja na oltar domovine. Njegova žrtev spada .ned tistih 1,700.000 žrtev jugoslovanskih bratov in sester, ki so dali svoje življenje v narodno osvobodilni borbi za izgon okupatorja in za uničenje fašizma.
Tudi mene so fašisti mučili radi sina, pretepali, grozili z ustrelitvijo, me odpeljali v internacijo, dom uničili, brata odpeljali v nemško internacijo in tam na pol živega sežgali v krematorski peči, končno mi še sina ubili. Pa nisem obupala, četudi sem izmučena od trpljenja in stara že 64 let. Po svojih močeh sem pomagala v narodno osvobodilni borbi in še vedno delam. Če bi bilo potreba se še boriti za naša narodno svobodo in za našo priključitev tia, kamor po pravici spadamo, k Jugoslaviji, bi se še borila.
Dovolj je mučenja in zapostavljanja našega slovenskega naroda. Poglejte, dragi zavezniki, vsa primorska zemlia je poškropljena s krvjo naših sinov. Hribi in doline so prepojeni z njihovo krvjo. Po vseh primorskih hribih je še polno grobov, še danes mnoge matere ne vedo, kje počivajo koščice njihovih sinov in hčera, mnoge žene ne vedo, kje počivajo trupla njihovih mož, otroci ne vedo, kje so posmrtni ostanki staršev. Vsi svobodoljubni narodi morajo pripoznati in uvideti, da smo si s krvjo priborili pravico do priključitve k naši nad vse ljubljeni domovini Jugoslaviji. To mi zahtevamo! Dovolj je bilo zatiranja in mučenja našega naroda na Primorskem pod tujci. Zato vas še enkrat prosim, dragi zavezniki, rešite nas suženjstva in trpljenja ter priključite nas čim-prej k materi Sloveniji v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Slovenska Benečija
Cempeterski okraj)
V nekem izmed prejšnjih člankov smo govorili o rabi slovenskega jezika v cerkvah našega o-kraja. Menili smo, da je sedaj, po končani vojni in po zlomu fašizma ter v dobi demokracije, za-dobil naš slovenski jezik v cerkvi zopet svoje pravo mesto, a temu ni tako. Fašizem je s pomočjo nekaterih njemu udanih duhovnikov ukinil rabo slovenskega jezika v cerkvi, kot pridige, petje, spovedovanje in molitve. Po zlomu fašizma in po končani vojni je sedanji videmski prefekt
vi, v njih je bila 1 rahla vdolbinica, je moral ves blok po dvanajst urnem nočnem delu za kazen stati.
Na glavni lagerski ulici so razvrstili med kričanjem in Frcanjem vso dolgo kolono. Razvrščeni so bili na vsaki meter. Povsod na okoli je bila vzdušna tišina, ob straneh so včasih zapokali samo biči paznice. Njihove surove oči so plavale nad vsakim gibom jetnic.
Minila je ura. Obrazi so pordeli od sonca, usta so zažarela in se prevlekla z rahlo belo skorjico. Če si zasadil vanjo zobe, te je spreletelo po ustih nekaj grenko suhega.
Minila je druga ura. Noge so pričele polagoma zatekati, zasadile so se v pesek kakor kolk
Tretja, četrta ura. Kosilo je davno že minilo. Ena izmed Slovenk se je zvrnila po tlen in zahlipala: »Vode, vode«. Vse je izginilo, vročina, noge, glava; pekoča svetloba ob eni sam: misli
pozval duhovnike v slovenskih predelih dežele, da lahko zopet uporabljajo slovenski jezik in to, kakor je bilo pred prepovedjo. Seveda so duhovniki, ki so čutili z ljudstvom, to sprejeli z veseljem, vendar niso vsi tega upoštevali, posebno tisti ne, ki ne znajo našega jezika in nadaljevali v iia-lijanščini. Duhovnij z italijanskimi duhovniki v šempeterskem o-kraju je devet; pri teh se žali-bog, opaža, da se nočejo ali ne morejo priučiti slovenskemu jeziku, da bi tako zadovoljili svoje duhovljane. Te duhovnike so namestili semkaj v zadnjih letih. Seveda je bil jasen namen takratnih fašističnih oblasti, da bi na ta način najlažje poitalijančili naše ljudstvo, posebno še s tem, da so slovenske duhovnike premestili v Furlanijo. Tako so tudi oba župnika iz Šempetra in Št. Lenarta povišali v kanonika če-dadskega kapitlja, kamor sta tudi odšla; v Šempeter je prišel furlanski župnik. Cerkvena oblast bi morala zahtevati od furlanskih duhovnikov, ki jih pošlje v slovenske duhovnije, da se priuče slovenskega jezika. Prvotno so se nekateri tega že oprijeli. Res je, da jim dela naš jezik precej 'težav, a mislimo, da bi z nekoliko dobre volje in če bi isti stopili z domačini v stike, tudi to lahko izpolnili.
Breg (Tarčentski okraj)
V tej mali vasici, ki se nahaja na najskrajnejši zapadni točki tarčentskega okraja, kakor tudi v drugih bližnjih vaseh, kot v Podbrdu, Muzac-u, se je mladina bodisi pri sestank h bodisi pri plesih, ki so se vršili v pustnem času, navduševala za našo osvobodilno borbo ter se v narodnem duhu izražala za pripadnost tega ozemlja k Jugoslaviji. Dvorano, kjer so prirejali plese, so okrasili z veliko jugoslovansko zastavo in vsklikali tov. Titu ter tov. Stalinu. Prepevali so slovenske pesmi ter grajali vse, kar jim je svoj čas fašizem nasilno hotel utepsti v glavo. Mladina je navdušena in ponosna, da se vsa slovenska domovina za njih zanima. Tudi v Reziji so se vršile skromne, a prisrčne manifestacije za svobodo in za priključitev k FLRJ.
Komisija zastopnikov zunanjih ministrov naj bi prišla tudi v naše kraje, kjer bo lahko slišala iz ust teh Slovencev, ki živijo na naši najzapadnejši meji, njihovo odločno voljo, da bi se združili s Slovenijo in s tem FLRJ.
ČITAJTE IN ŠIRITE »SOŠKI TEDNIK"
in ta vrta z žarečim svedrom v možgane. Izza senc barake prihaja smeh paznic in se sliši pokanje zamaškov steklenic piva. Slabotne postavfe so medlele ena za drugo. Izza okna sem skrivoma gledala na nje. Opazovala sem Rusinjo Nadjo. V času najine ga jetništva sva se izredno zbližali. Ugajali sta mi njena vedrost, zanos in zasmeh nad nemško surovostjo. V tem trenutku se je sesedla in z odprtimi ustmi rila v pesek. Na uho so mi udarile hlastajoče besede: »Vode, vode«. Nisem mogla več Izdr/ari; zajela sem vodo v skledo in stekla proti Nadji. Paznice sc niso takoj zavedle in tako sem porinila Nadji skledo pred asta. V tem trenutku pa me je nekdo zagrabil od zadaj za obleko, pred očmi mi je zažarelo in ezkt bolečina se je vzbudila v glavi: »Slavische Hunde« in zopet udai-ci.
Ko se je utrudila, me je spustila iz rok in odšla.	Dana.
Drobne novice
*	Nemške čete so požgale, oropale in oskrunile na sovjetskem ozemlju 1670 cerkva, med temi slavno uspensko cerkev, v Černigoju staro saborsko cerkev in druge. Nacifašisti so požgali ali deloma porušili 1710 mest in več kot 70.000 vasi. Požgali ali porušili so več kot 6 milijonov zgradb in tako pustili brez strehe 25 milijonov ljudi. Nadalje so porušili 11.850 industrijskih podjetij, v karerih je delalo okrog 4 milijone delavcev. Uničili ali odpeljali so 239.000 električnih motorjev. Odvzeli ali odgnali v Nemčijo so 7 milijonov konj, 17 milijonov glav zdrave rogate živine, 20 milijonov svinj, 27 milijonov ovac in koza, skupno 110 milijonov živine. Skupna škoda, ki jo je hitlerjevska vojska s svojim zločinskim postopanjem prizadejala Sovjetski zvezi, znaša 697 mili-zadnji Churchillov govor.
*	Jugoslovanski zunanjih minister Simič je obiskal Prago.
*	26 angleških poslancev je v londonski zbornici kritiziralo zadnji Chuchillov govor.
*	Churchill in Eisenhower sta se vozila po glavnem mestu Virginije v Ameriki. Kar naenkrat sta se splašila bela konja ter sta zdirjala. Pa ni bilo hujšega, kajti bivši prvi minister je takoj nato mimo kadil svojo cigaro.
*	To se pa ne zgodi vsaki dan, da bi oče in sin bila obešena istočasno. Očetu je bilo 72, sinu pa 45 let. Ubila sta in oropala nekega poštnega uradnika v Franciji.
*	Predsednik prezidda Vrhovnega sovjeta ZSSR Kalinin je izročil odlikovanja reda Lenina tov. Molotovu, Andrejevo, Sver-niku in Ždanovu.
*	Prihodnje mesece bodo Ame-rikanci na Pacifiku preizkusili moč atomske bombe. Nič manj kot 97 bojnih ladij bodo žrtvovali za ta poizkus.
*	Žena bivšega nemškega maršala Goeringa je izjavila, da je bil Hitler zadnja leta fizično in duševno bolan. Njeno mnenje je, da ni več živ. Njegov svetovalec Martin Bormann je postopama zavzemal njegovo mesto. Imenovali so ga nemškega »Razputina«.
*	V Rimu se je javil karabiner-jem fašistični prvak Danilo Venturini. Na vesti ima baje več zločinov. Da je ta korak napravil, se je prej pošteno opil, nato se je »korajžno« javil.
*	Kakor znano, je Nemčija v vsej tajnosti pripravljala ono tajno orožje, ki je bilo znano z imenom V 1. Češkemu podtalnemu gibanju se je posrečilo zvedeti, kje se te tovarne nahajajo in je o tem po skrivni poti obvestila Angleže. Britanski letalci so nato popolnoma uničili mesto Pe-nemuende na obali Baltiškega morja. S tem so prekrižali Nemcem račune za celih 9 mesecev in obvarovali predvsem Angleže pred hujšimi udarci.
*	Kakor javljajo, bodo dunajski Čehi imeli na Dunaju zopet svoje gledališče. Prva predstava češkega gledališča bo narodna opera »Prodana nevesta«.
*	V Londonu so izdali slovnico srbsko-hrvatskega jezika skupno s čitanko in obsežnim slovarjem. Opaža se, da vlada med Angleži veliko zanimanje za srbohrvaščino.
*	V tovarni letalskih motorjev v Pragi se je pričelo z izdelovanjem novega češkega letalskega motorja. Motor je prestal izredno ostro skušnjo, verjetno prvo v povojni Evropi. Motor je deloval neprestano 150 ur, kar odgovarja poletu okrog sveta s hitrostjo 240 km na uro. Na sto km je porabil le 13,5 litrov bencina in 80 gramov olja.
*	Nemško trgovinsko mornarico bodo razdelili med tri velesile: Nemčiji bodo pripustili le nekaj manjših ladij s skupno to-nažo 200.000 ton.
*	V Indiji je sedel na tehtnico znani bogataš Aga Khan. Kot protiutež so mu nasuli za 110 kg. dijamantov.
*	V letu 1948 se bo vršil v Pragi jubilejni vseslovanski kongres, ki bo v znamenju obletnice na vseslovanski kongres, ki je bil pred 100 leti v Pragi in katerega je Metternichova vlada s silo razgnala. Kongres leta 1948 bo povezan s sokolskim izletom, kakor tudi velikim slovanskim glasbenim festivalom.
*	V Čehoslovaški so svečano proslavili 7. marec kot dan, ki je posvečen spominu T. G. Massa-rvku.
Ali veste?
... da izhaja v Trstu satirični tednik »El Merlo«, ki pa prinaša tudi politične uvodnike, kjer sramoti na najogabnejši način vse, kar je naše. Zadnjič enkrat je napisal, da kdor bi si upal nepravično rešiti tržaško vprašanje, kdor bi si dovolil z silo jih ukloniti, ta bo moral čez njihova trupla, (mogoče misli kadavre »marčnih kosov?«).
No, saj je tudi njihov duševni vodja Mussolini tako govoril, pa
so ga kljub temu obesili za pete...
* * *
... in dalje ie še zapisal, da predno bi pustili, da bo Trst padel v grabežljive roke krvoločnega despota (saj veste koga misli!), potem pa da bodo rajše spremenili mesto v prah in pepel in se pustili pokopati pod razvalinami. Mi pa mislimo, da se bodo še prej premislili.. .
* * *
... da izhaja v Milanu ilustriran tednik za literaturo in umetnost »I riflessi«, kjer stavijo v 'sto vrsto varšavskega mesarja z našim maršalom Titom, ki je skupno z našimi zmagovitimi zavezniki pripomogel, da so uničili na-cifašizem.
* * *
... da so civilni policisti po ukazu goriškega škofa Margottija ukazali strankam, ki stanujejo v ulici Alviano št. 16, kjer stanuje družina Furlan ter v vili Beck-man, kjer so nastaniene družine Sivec in Atena Franka, naj odstranijo jugoslovanske zastave in to z izgovorom, da je hiša last škofije.
* • •
... da je poveljstvo civilne policije v Gorici odklonilo dovoljenje za plakatiranje lepakov, s katerimi je bila priglašena splošna stavka v coni »A« v znak protesta proti incidentom v Skednju, čeravno je iste lepake že odobril zavezniški AIS.?
Plesna prireditev
Sporočam*, da se bo dne 17. t. m. ob 2030 vršil ples v dvorani Ljudskega doma, ki ga priredi podružnica »Primorskega dnevnika" v fiorici.
Vabila dvignite pri podružnici »Primorskega dnevnika" v Gorici, Ljudski dom, pritličje.
Pe-vsRa prireditev
v Mirenskem okraju
V nedeljo, 10. t. m. je okrajna SIAU priredila v Mirnu pevsko prireditev zborov iz Mirna, Sovodenj, Rupe, Orchovelj in Opatje-ga sela. Prireditev je dobro uspela. Zbori so nastopali samostojno s tremi ali štirimi točkami ter s pesmima »Pozdravljena domovina« in »Pesem o svobodi« skupno. Vseh pevcev je bilo preko 130. Prireditev je otvoril tov. Gabršček Branko, ki je obrazložil njen pomen. Med izvajanjem sporeda pa je spregovoril tudi glasbeni referent za Goriško, tov. I-van Silič: naglasil je, da slovenska pesem in njena lepota korenini daleč nazaj; pesem nas je spremljala stoletja in ni zamrla do danes, temveč se je še razvijala ter
oblikovala tudi v najtežjih dobah posebno nas, ki prebivamo v teh krajih in prav te dni praznično pričakujemo toliko željene priključitve, ko bomo dokončno zadihali resnično svobodo, v kateri bomo svojo pesem še bolj olepšali, pesem, ki je zrasla iz naših stremljenj, pesem, ki se niso mogli zadušiti, ki nas je spremljala v najtežjih prilikah borbe za svobodo. Tudi danes, ko s preganjanjem skušajo omegliti našo čvrsto voljo za združitev z materjo Slovenijo ter s FLRJ, pojemo in toliko bolj nam je pesem pri srcu; budi nas in nam še bolj razvnema neugnano željo za dokončno priključitev. Prav temu je danes posvečena naša pesem.
Ta nastop je pokazal viden napredek zborov. Sovodenjski ženski mladinski zbor spada po vo-jem ubranem in glasovno uravnovešenim oblikovanju, kljub temu, da je manjkalo šest pevk, ki so jih malo prej aretirali policisti, med dobre oblikovalce. Presenetila je zlasti precizna ritmika v »Na juriš«, ki jo je zbor zapel brez kakega kričanja in pretiranih poudarkov. — Mirenski mešani zbor ima premalo moških glasov, ženski zbor zveni dobro. Če izuzamemo nekaj intonančnih motenj, je bilo oblikovanje tako mešanega zbora zlasti pa moškega seksteta kar skladno; pri sek-stetu so se glasovi mestoma zelo 'lepo zlivali. Zbor iz Rupe ima lepe glasove v ženskem delu. Mestoma se je zbor ubrano zlival. Z ozirom na kratko dobo delovanja je pokazal lep uspeh. Isto velja tudi za zbor iz Orehovelj. Najmlajši zbor po svojem delovanju je zbor iz Opatjega sela. Trud je bil poplačan, čeprav pevci sami niso bili polnoma zadovoljni. Toda prav ta nezadovoljnost je znak Stremljenja po izpopolnitvi in to je zdravo. LJspeh se bo še povečal s smotrenim delom. V splošnem je treba naglasiti, naj pevci posebno pazijo pri intonaciji in na pevovodjo. Organizacija in disciplina med izvajanjem naj se še bolj izpopolni.
Splošen uspeh prireditve je pokazal viden korak v našem pev-sko-zborskem delovanju. Nastopajočim zahvala za trud in lepo petje.
ELSsBEHii Solu v gorici
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici je imelo svojo glasbeno šolo do leta 1927., ko so fašisti uničili in požgali ves njen inventar. Ta šola je sedaj obnovlj ;na in je pričel na njej reden pouk. Vpisalo se je že precej gojencev za klavir in gosli. Obvestili mo že, da je otvorjen tečaj za začetnike, v katerem se bodo gojenci 'ahko pripravili za instrumenkihu nouk. Za ta tečaj ni treba gojen cem instrumenta, ker se bodo u-čili zadevanja tonov in notne pisave potom petja in diktata. Prav tako se bodo učili tudi gojenci otroškega in mladinsKcga zbora. Iz teh gojencev bo zrastel naraščaj pevcev, ki bodo znali zamostojno zapeti priproste napeve po notah, kar je velike važnosti za uspešen napredek našega /borovega petja. Pozivamo starše, da priglasijo čimprej svoje otroke v te tečaje. Prosimo tudi ravnateljstva srednjih in upravi-teljstva ljudskih šol, da obvestijo vse za glasbo nadarjene učence in dijake o pričetku pouka na Glasbeni šoli ter jim priporočijo, da se čimprej vpišejo za instri mentalni pouk, v čim večjem številu pa v otroški in mladinski zbor.
Učnina za pripravljalni tečaj in /a zborno petje znaša 50 lir mesečno. Siromašni gojenci lanko zaprosijo za znižanje ali oprostitev plačevanja ukovinc. Vpisovanje je dnevno od 10—12 in od 15—17, ure v prostorih Pevskega in glasbenega društva na trgu E. de Amicis štev. 8 v pritličju, desno.
Glasbeni pouk moramo omog >-čiti vsakomur, ki je nadarjen in ima veselje za glasbo. Glasbena šola se bo trudila, da bo omogočen pouk glasbe tudi v drugin večjih krajih Goriškega vkrožja. Priglašajo naj se zato gojenci iz celega okrožja, da ugotovimo, kje bo treba ustanoviti podružnice glasbene šole ali tečaje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Slavnostna otvoritev glasbene šole
v Gorici
bo v ponedeljek 18. marca. Ob tej priliki priredi ženski mladinski zbor »Soča« iz Kojskega v dvorani Ljudskega doma ob 21. uri pevski koncert pod vodstvom ravnatelja glasbene šole prof. Srečka Kumarja. Sodelujeta sopranistka Slavica Batistuta in plesalka Vukosava Kumar. Program obsega bisere mladinske umetne in narodne pesmi naših najboljših skladateljev: Adamiča, Grbca, Kogoja, Matetiča, Mihovila, Logarja in Karla Pahorja. Članice »Soče« bodo recitirale pesnitve kojščanskih partizanov Ivana Marušiča in Malči Kumarjeve ter plesale srbsko narodno kolo v narodnih nošah, ki so jih izdelale same. Vukosava Kumarjeva bo plesala tri moderne plastične balete »Kitajska žena« iz Kitajske lirike, srbskega pesnika Vasilje-va: »Jok človekove matere« in pesnitev hrvatskega pesnika Fra-ničeviča: »Nocoj je umrl v meni sanjar«. Vse tri pesnitve je koreografsko postavila plesalka sama, ki je tudi naštudirala recita-cijske zbore.
Pevslii prireditvi okrajnega Sitili
za Mirenski okraj
V	nedeljo, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne bo v Sovodnjah ponovitev pevske prireditve, na kateri so preteklo nedeljo nastopili zbori iz Orehovelj, Opatjega sela, Mirna, Rupe in Sovodenj. Prireditev je zelo dobro uspela, zato vabimo, da se je udeleži čim več poslušalcev v Sovodnjah.
V	torek na praznik, dne 19. tega m. bo pevska prireditev v Renčah ob 4. uri popoldne. Nastopili bodo tile zbori: iz Bilj, Dornbcr-ga, Gradišča, Prvačine, Renč in Vogrskega. Nastopali bodo posamezni zbori; skupno pa bodo zapeli »Pozdravljena domovina« in »Pesem o svobodi«. Vabimo občinstvo, da se tega zanimivega koncerta udeleži in prisostvuje izvajanju naše prelepe pesmi.
Od 23. do 31. marca t. i. »TEDEN VOJNIH SIROT"
Ustanovna skupščina
Goriške nabavne in prodajne zadruge
se bo vršila v nedeljo, dne 17.. marca 1946 ob 9. uri predpoldne-v dvorani Ljudskega doma. Dnevni red bo tale:
1)	otvoritev skupščine in poročilo pripravljalnega odbora.
2)	volitev predsednika skupščine, zapisnikarja in 2 overiteljev.
3)	čitanje in sprejem pravil.
4)	volitev upravnega in nadzornega odbora.
5)	slučajnosti.
A o.jna bolnica .FTA
Uprava vojne bolnice za Slovensko Primorje, Trst in Istro si šteje v prijetno dolžnost, da lahko izrazi javno zahvalo vsem organizacijam ASIŽZ goriškega o-kraja za pozornost, ki so jo izkazale ob priliki mednarodnega praznika žena, ko so obdarovale ranjene in bolnike.
Veseli so bili obrazi naših borcev, ko so prejemali zavitke iz rok žena. Toplo jim je bilo v udši; začutili so, da niso v svoji bolezni osamljeni, kar jim daje še večjega upanja in veselja na poti okrevanja.
Naše žene so borcem prilile no vih moči in zavesti iskrenega so delovanja, kar jim bo ostalo v lepem in trajnem spominu.
NOVA. REVIJA
Te dni bo izšla ilustrirana sindikalna revija ENOTNOST, ki jo' izdaja »Primorska delavska enotnost«.
Sodelujejo najvidnejše osebnosti primorskega delavskega gibanja. Citali boste članke tovarišev: Ermanna Solieria - Mari-hota, Ivana Regenta, Branka Batiča - Vladota, Franceta Štoke, Ivana Bukovca-Vojitnira, Amuìi--ie Regentove. Jožeta Pahorja. Ferdinanda Marege, itd.
Obravnavajo se gospodarski, sindikalni 'n socialni problemi ter zgodovinski razvoj delavskega gibanja.
Revija ie bogato opremljena, vsebuje 48 strani in stane lir 3(? (ali v Jugoslaviji din 10).
To je prva slovenska ilustrirana sindikalna revija.
Naročajte jo pri Ljudski založbi - Trst, v. Carducci, 6.
OBVESTILO
Dne 28. marca 1946 ob 9 uri se bo vršil občni zbor Zadruge vojnih oškodovancev z. o. z. v Ljudskem domu v Gorici s tem dnevnim redom:
L nagovor predsednika.
2.	poročilo upravnega odbora.
3.	poročilo nadzornega odbora.
4.	volitve nove uprave.
5.	slučajnosti.
V slučaju, da bi ob določeni uri ne bilo zadostno število navzočih članov, se bo vršil občni zbor eno uro pozneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov.
Vabimo vse člane in delegate podružnic, da se udeležijo občnega zbora. — Odbor.
Izplačilo zastankov
podpore za potojno brezposelnost
Urad za delo v Gorici sporoča, da bo Zavod za socialno skrbstvo izplačal zaostanke podpore za povojno brezposelnost, ki je bila v veljavi do 31.12.1945 ter katere Vplačilo je bilo ukinjeno I. marcem 1946, in sicer vsem tistim, ki so vložili ugovor do 28.2 t. 1. ter je bil ta ugodno rešen.
Zato pozivamo vse, ki so tega deležni, da dvignejo omenjene zaostanke najkasneje do 25. r. m.
PRO 1 ) A M
kotle iz litega železa razne velikosti. Poizvedbe samo ob nedeljah dopoldne pri Humar - Cu-maldi Rudolfu, Ločnik (Dolinca) štev. 496.
KMEČKA BANKA
registro va na zadruga z o. z. v Oorlcl
sprejema vloge, daje posojila, otvarja tekoče račune, vrši vse denarne posle Tel. 266	GORICA, Via Carducci, 14
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, .Ljudski dom* pritličje - Izdaja lista je odobrena od A. L S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: .Primorski dnevnik*