Stanovslco poliiišRo glasilo K Mesečna priloga »Prosveia« m as .vr :rrrbo-c Uredništvo tn uprava: Ljubljana, Franiiikmuka ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nsfrankiranth pisem ne sprejemamo. 1shaja vsak četrtek. Naročnina letne 60 Dtn su Inosemstvo 80 Din. člani »akcija J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, cm ek po tebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3111 Vtem državnim aktivnim in upokojenim uslužbencem. Svetovna vojna z vsemi svojimi grozo* tami in strahotami je prinesla našemu jugo-slovenskemu narodu ujedinjenje v skupno državo, svobodo in osamosvojitev. Vendar nam prva leta skupnega življenja niso pri* nesla onega, kar smo lahko z vso pravico pričakovali v svoji . svobodni domovini. Razne politične stranke so v medsebojnih borbah prezrle skupne državne interese in z zaslepljeno strankarsko zagrizenostjo preklicale nevarnost, da jugoslovenski narod v sponah teh strank in medsebojni borbi za^ igra vso — državo, svobodo in samostojnost. V najtežjem političnem momentu je Nj. Vel. kralj Aleksander I. z energičnim ukrepom napravil konec brezplodnim strankarskim borbam in je z manifestom z dne 6 januarja 1929 začrtal enotne temeljne smernice državne skupnosti na osnovi ne* kompromisnega edinstva sloge in enako* pravnosti vsega jugoslovenskega naroda. Temu najvišjemu postulatu se ima podrediti vse, to mora biti in ostati za vse čase naj* svetejšc načelo vse naše državne politike. Nikdar več ne smejo strankarsid inte* resi biti nadrejeni državnim! Obstoj, razvoj in napredek Jugoslavije in jugoslovenskega naroda ne smejo nikdar več biti igrača v ro* kah strankarske oligarhije in zagrizenosti, ki jo je ob vsaki izpremembi izmed vseh stanov najtežje občutilo državno uslužben-stvo in ki je pretila ugonobiti vsako stvarno in objektivno državno upravo. Napori našega prevzvišenega kralja so že rodili uspehe. Nastopilo je obče pomir jenje, država je dosegla prepotrebno spoštovanje. pravica je po zakonih enaka za vse in vsakogar. S proglasitvijo ustave, zakona o volitvah v narodno skupščino n z razpisom istih se kliče narod na odločitev — ali je za tako enotno jugoslovensko dr* žavo, za narodno edinstvo, slogo in enakopravnost! Zato ne smemo volitev 8. novembra 1931 smatrati po raznih strankarskih geslih ali delitvi naroda po verskem in svetovnem naziranju, nego morajo te volitve biti obča manifestacija vsega jugoslovenskega naroda za svojo državo in svojega narodnega kralja. Morajo biti najsvečanejša prisega nas vseh, da stojimo enodušno za svojim kra* ljem in da hočemo po svojih najboljših, po izvoljenih poslancih, z vsemi svojimi močmi sodelovati pri velikem delu popolne duhov* ne obnove samega sebe!. Volitve pa morajo biti tudi mogočna manifestacija pred vsem svetom, da hočemo Jugoslavijo enotno na znotraj in zunaj ter gospodarsko, kulturno, prosvetno in socialno tako urejeno, da osta* ne za vse večne čase spoštovan, neodvisen in ponosen predstavitelj svobodnega in enot; nega jugoslovenskega naroda. Država nad vse! Brez lastne, samostoj* ne Jugoslavije ni bodočnosti našemu naro* du! Z neštetimi žrtvami pridobljeno samostojnost in svobodo moramo čuvati vsi brez izjeme! Slovenski državni uslužbenci vseh panog in kategorij aktivni in upokojeni, smo z vsem svojim življenjem in delom vedno in povsod bili in ostali zvesti sinovi svojega naroda. S samozatajevanjem in žrtvami smo dajali in dajemo svojemu narodu in državi vse svoje najboljše duševne in telesne sile! Nikdar se tej svoji najvišji dolžnosti nismo izneverili Nikdar se ji izneveriti ne moremo in nočemo, ker smo in ostanemo se= stavni del svojega naroda, močan stan v močnem narodu! Nova narodna skupščina ima nadaljevati in dokončati od Nj Vel. kralja določeno in započeto delo duhovnega preporoda našega naroda, z zakoni utrditi popolno enakopravnost ter ¡zagarantirati mirno in slož* no življenje vseh stanov na podlagi socialne pravičnosti, pravilnega i spoštovanja in pri* znanja dejanskih potreb posameznika m ce* lote. Če torej hočemo, da se vsa pereča vprašanja nas, državnih uslužbencev in upo* kojencev, rešijo tako, kot to zahtevajo dr* žavni interesi in obstoj, razvoj ter napredek našega stanu, potem moramo vsi brez izje* me storiti svojo dolžnost ter s skupnim in enotnim nastopom manifestirati za enotno, nerazdružno, močno in pravično Jugoslavijo. Še več — dolžnost nas državnih uslužbencev in upokojencev je, da povsod odločno zastopamo smernice kraljevega manifesta ter da s svojim delom pripomoremo k dokončni zmagi jugoslovenske miselnosti med vsemi sloji našega naroda. Državni uslužbenci, aktivni in upokojeni! Podpisane strokovne organizacije, ki so po zakonu priznane predstaviteljice po* sameznih strok aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev, stopajo pred Vas z iskrenim in tovariškim pozivom, da se vsi brez izjeme udeležite velike narodne manifestacije. Pred novo narodno skupščino pridejo tudi vsa vprašanja nas državnih aktivnih in upokojenih uslužbencev. Vsi vemo, kaj da* nes tišči slehernega od nas! Zato se omeji* mo samo na poudarjanje potrebe spopol* nitve zakonov o aktivnih državnih usluž* bencih in železničarjih pri polnem priznanju stalnosti ter na absolutno in neodložljivo potrebo izenačenja pokojnin vseh staroupo* kojencev po določbah sedanjega /akona. Nova narodna skupščina ima nalogo in dolžnost, da z ustreznimi zakoni osigura življenjski obstanek vseh onih ki živijo od dela svojih rok in duha ter da s pravično ureditvijo cen poglavitnih življenjskih po* trebšein, posebno stanovanjskih najemnin, omogoči mirno in vzajemno' sožitje vsem slojem! Vsa ta vprašanja so strokovne organizacije že obravnavale in jih bodo predložile novi narodni skupščini. Strokovne organizacije bodo mogle stopiti pred njo in izvoljene poslance s čisto drugačnimi argumenti, ako bodo podprte od enodušnosti vseh državnih uslužbencev, aktivnih in upokojenih, ki so ob volitvah v polni meri storili svojo dolž* nost, kakor pa, če bi državni uslužbenci pokazali razdvojenost ali malodušnost. Skupni interesi našega stanu nas kličejo in nam kažejo pot, po kateri moramo iti. Naša ljube* zen do rodne grude in naroda, katerega se* stavni del smo in hočemo ostati nam bodi zvezda vodnica pri našem delu in vseh na* š h žrtvah za domovino in kralja, da v sreč* ni in zadovoljni Jugoslaviji za svoj stan do* sežemo lepšo in boljšo bodočnost Z enodušno udeležbo pri volitvah 8. novembra hočemo vsi državni uslužbenci in upokojenci manifestirati za smernice kralje* vega manifesta v korist zdrave, enotne in močne Jugoslavije. Z enodušno udeležbo pa hočemo tudi opozoriti novo narodno skupščino na njene dolžnosti da ustvari držav* nim uslužbencem in upokojencem vse po* trebne moralne in materijelne življenjske pogoje. Reforma višjih obrtnih ¡5/. . . '. i. »••.•iii.ri « ■<• Splošna sprememba osnovnošolskega, meščanskošolskega in srednješolskega pouka se je ustvarila pri strokovnih obrtnih šolah. Zato je ministrstvo že v letu 1929. poklicalo vse višje šole na Češkoslovaškem, naj stavijo predlog za reformo teh šol. Predloga sta bila v glavnem dva: Oba se strinjata v tem, da je neobhod* no potrebno zmanjšati število tedenskih učnih ur, kar je dijaštvu pretežko breme, in ne morejo zmagati učiva, dasiravno razvoj tehniških ved in praktičnih možnosti zahteva razširjenja snovi. K 44 tedenskim uram ali osemurnemu dnevnemu pouku pri* dejati še kako uro je nemogoče in zato se je govorilo o dveh eventualitetah: Ali učno snov temeljito reducirati, da bi bilo na ta način število tedenskih učnih ur manjše in ne bi bilo dijaštvo tako preobloženo, ali zmanjšati število tedenskih ur in pri tem podaljšati študij za eno leto, tako da bi imela višja obrtna šola mesto sedanjih štirih šolskih let pet letnikov. Zadnja možnost bi bila jako priporočljiva, vendar podaljšanja študij ne moremo šteti k šolski reformi. Ministrstvo je uvedlo za poizkus refor* me višjih strojnih šol v tem smislu, da je k dosedanjim štirim letnikom pridružila še neobvezni specialni semester, ki traja od 1. septembra do 31. januarja Študij se na ta način ne podaljša obvezno, kar ima svoje velike dobrote. Pri vsaki šoli naj bi bil dru* gačen specialni semester V ta semester se bodo sprejemali absolventi štirih letnikov, kjer so dobili splošno znanje o strojništvu. Tako usposobljenim bo odprta pot v katero-sibodi strojno stroko, toda v specialnih strokah, kakor je n. pr. avtomobilizem in drugo, se bodo morali do malenkosti izučiti v praksi. Osnove za to imajo tudi že danes. Kdor se pa hoče že v šoli specializirati za gotovo stroko in hoče izvoljeno stroko naprej študirati, bo šel gotovo v oni specialni semester. Prvega septembra letošnjega leta je bil otvorjen na državni obrtni šoli v Pragi se* mester za delavniški pogon, na Smichovu Splošna vesti. OTVORITEV ŠOLSKEGA RADIA ZA DRAVSKO BANOVINO. V torek 3. novembra t. 1 ob 11 uri 30 minut se bo vršila prva oficielna otvorit* vena oddaja šolskega radia za Dravsko ba* novino. Radio*Ljubljana bo postal s tem tudi važen faktor in središče za naše šolstvo. Prva oddaja je namenjena šolstvu vseh vrst, tako osnovnim, meščanskim, sred* njim in strokovnim šolam. Do nadaljnjega se bo vršila oddaja dvakrat v tednu, in sicer vsak torek in petek, v kolikor ne bo izprememb zaradi prazni kov in drugih prilik, kar pa bo vselej pravočasno objavljeno. Danes priobčujemo program za dva meseca, t. j do novega leta. Ta program tvori sestavni del pouka zato se program ozira na tvarino, ki jo lahko nato porabijo učitelji v šoli pri pou^u Te oddaje bodo več ali manj še poiz* kusne. Zato prosimo vse učiteljstvo in g g.'' profesorje, da sporoče pismeno vse svoje misli glede izboljšanja in usmerjenja teh oddaj odboru za šolski radio sekciji Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v ljub* ljani. Poročajo naj o svojih in vtisih učencev. Novi ustanovi šolskega radia za Drav* sko banovino je omogočila obstoj kraljev* ska banska uprava v Ljubljani in Radio*po* staja v Ljubljani, ki sta prevzeli kritje stroškov. Prvo inicijativo je dala Prosvetna zveza v Ljubljani, ki ima postajo v najemu. Od gg. učiteljev in profesorjev je odvisno, kako se bo izkoristila ta mva prido* bitev za šolo, mladino in ljudstvo Mnogo je uspeh odvisen tudi od šolskih upraviteljev. Da bo uspeh tem večji, pozivamo vse šolske upravitelje in tudi vse gg. učitelje in profesorje, ki imajo radio*aparate z zvočnikom, da prenesejo v dneh šolske oddaje svoje aparate v šole in prirede oddajo za mladino svoje šole. To velja za one kraje in one šole, ki še nimajo svojih radijskih aparatov. Šole pa, ki imajo že svoje radios aparate, pozivamo, da zberejo mladino v urah oddaj šolskega radia v skupni dvorani in izvedejo predvajanje šolske oddaje. Obdelana snov naj se porabi pri pouku, od-nosno naj se s poukom že prej pripravi otroke na snov oddaje. Poskrbimo, da bo mladina najštevilnej* ši poslušalec radio*oddaje pri nas in sezna* nimo jo z novim kulturnim sredstvom! — Opozorilo. Številni tovariši in tovari* šice se obračajo v svojih zadevah osebno name za razna pojasnila in intervencije. Vse prizadete in ostale prosim, da se ne obračajo osebno name, temveč vedno na sekcijo JUU. Prepričani naj bodo, da bom osebno, in bo šol na Češkoslovaškem. semester za avtomobile v Bratislavi elektro* tehniški semester in v Libercu pa semester za centralno kurjavo in ventilacijo. Po pridobljenih izkušnjah pa se bo odločilo za de-finitivno reformo. Prav gotovo je taka reforma najhitrejša, najcenejša in celo najpraktičnejša. Tako se lahko na višjih obrtnih šolah zniža število učnih ur, kar je prizadetim dijakom v vese* lje in razbremenitev. Tudi v višjih stavbenih šolah se je po* kazala potreba o reformi. Potrebno je namreč temeljitejše znanje v železnih konstruk* cijah, železobetonu in stavbeni mehaniki. Ta snov in tvarina v raznih slogih in materialu naj bi se potisnila iz četrtega letnika v tretji. Največ reforme pa potrebuje nauk o stavbivu Tukaj naj bi se govorilo o mo* dernih stavbenih načelih, novih stavbenih tvarinah (materialu). Te šole ni potrebno podaljšati na kake posebne semestre, ako se poučuje v modernem duhu časa Učna snov se da prav lepo predelati v okviru šti* rih let. Tudi s to malenkostno reformo se bo počakalo dotlej, da izide novi stavbeni zakon, ki bo predvideval marsikaj novega. Reforma višjih kemijskih šol je že uresničena in se je po novi reformi že z uspehom poučevalo. Število tedenskih učnih ur je bilo znižano od 39 ur na 36, oziroma 37 ur in v osnovah nekaterih predmetov so bile napravljene velike izpremembe, ki so prilagodene sedanji moderni kemijski praksi. Prostoročno risanje je bilo izpuščeno, mesto njega so uvedli nove predmete, kakor poučevanje (nastopi) v delavnicah, botaniko in drugo. Osnove obrtnih šol morajo biti prožne, kajti kakor hitro se izpremene osnove v industriji ali stavbarstvu, tako hitro je treba šolo po- teh osnovah uravnati. Zato so uvedli na nekaterih šolah nove predmete, kakor na Smichovu letalstvo, v Karvinu pl&-zalstvo (plezanje po gorah — turistika), Jasno je, da morajo višje strojne šole po* dati v prvi vrsti strojno izobrazbo. Lippert-Kus. sekcija posvetila še večjo pažnjo predmetu, ako bo poslan potom sreskega učiteljskega društva. Sam niti rešiti ne morem vseh za* dev in smo primorani pri sekciji si porazdeliti delo vsi med seboj in se posvetovati skupno o zadevah, da se izvršujejo posli ekspeditivneje in z večjo točnostjo. Z osebno preobremenitvijo, posebno glede osebnih zadev, se pa ovira tudi načelno in iniciativno delo organizacije ter se ni mogoče posvetiti tako poedinim važnim vprašanjem, kakor je to treba. Članstvo prosim, da se obrača le potom sreskih društev na sekcijo in ne di* rektno. Sreska društva, predvsem predsedniki in tajniki, morajo biti poučeni o težnjah in zadevah članstva in poedinih vprašanjih, ki se pojavljajo. Zato mora prejeti sresko društvo vse dopise članstva, da se o njih pouči ter jih s svojim mišljenjem odda sekciji in odgovore sekcije, da je informirano o rešitvi in stanju zadeve ter sporoči to prizadetemu članu. Sreska društva pa morajo biti poučena o zadevah tudi zato, da bodo lahko pri slučajih, ki se ponavljajo že sama dajala ¿pojasnila članstvu in^zadevo uredila, če mo= goče že pri sreskih načelstvih. Pri sedanjem naraščanju poslov je to nujno potrebno, kajti aparat pri sekciji ne bo zmogel več hitro reševati zadev, ako ne bo razbremenjen v navedenem smislu od sreskih društev. De* lokrog in posli pri sekciji naraščajo tako da je to nujno potrebno. Prosim torej članstvo, da ne naslavlja dopisov osebno name in tudi na druge člane ne osebno ter naj se tudi do sekcije obrača le potom sreskih društev, ker bo sekcija takim dopisom dala prednost in bo samo take dopise upoštevala. — Ivan Dimnik, t. č. predsednik. — Tovarišem predsednikom volilnih od= borov. Iz »Službenega lista« kraljevske ban* ske uprave Dravske banovine 64. kos z dne 21. oktobra 1931 je razvidno, da je imenova* nih za predsednike volilnih odborov zelo veliko število učiteljev in šolskih upravite* ljev. Ker je ta funkcija zelo važna, in da se bodo učitelji mogli skazati vredne zaupane jim funkcije, opozarjamo vse tovariše, ki so imenovani za predsednike volilnih odborov, da dobijo vsa navodila za svoje funkcije iz »Službenega lista« in to: 53. kos z dne 10. septembra: Ustava, ki jo je podpisal Nj. Vel. kralj 3 septembra. — 55. kos z dne 16. septembra: Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. — 58. kos z dne 26. septembra: Uredba o izpremembah območja srezov in občin zbo£ izpremenjenih banovinskih mej. — 59. kos z dne 30. septembra: Objava o oprostitvi od taks v volit-venem poslovanju. — 60. kos z dne 3. okto* bra: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev za na* rodno skupščino z dne 10. septembra 1931. -- 61. kos z dne 8. oktobra: Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino — Razne obče veljavne od* Društvo državnih uprav, pisarniških uradnikov v Ljubljani. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Društvo jugoslovanskih geodetov Ljubljana. Društvo orožniških upokojencev. Društvo profesorjev — sekcija Ljubljana. Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana. Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani. Jugoslovensko učiteljsko udruženje JUU. sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani. Klub državnih inženjerjev v okrilju Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcije Ljubljana. Savez nastavnika gimnastike — sekcija za Dravsko banovino. Sekcija Saveza finančne kontrole. Udruženje arhivskih uradnikov finančne stroke kraljevine Jugoslavije. Udruženje državnih činovnika računske stroke za kraljevino Jugoslavijo — sekcija Ljubljana. Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, Oblastni odbor Ljubljana. Udruženje monopolskih uradnikov in uslužbencev — poverj. Ljubljana. Udruženje nastavnikov jugoslovanskih državnih obrtnih učilišč. Udruženje porezkih činovnika kraljevine Jugoslavije — poverj. Ljubljana. Udruženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije — Dravska sekcija Ljubljana. Udruženje učiteljstva meščanskih šol v kraljevini Jugoslaviji — sekcija za Dravsko banovino. redbe. — 62. kos z dne 13. oktobra: Popra« vek v zakonu o volitvah narodnih poslancev. — Tolmačenje po zakonu o volitvah narod« nih poslancev za narodno skupščino. — 63. kos z dne 17. oktobra: Tolmačenje po^zako« nu o volitvah narodnih poslancev. —'Pojasnila o volitvah narodnih poslancev. — Po« jasnila v »Službenem listu« bodo vsem predsednikom volilnih odborov zelo potrebna, zato priobčujemo gornje podatke, da vedo naši tovariši, kje iskati navodila za izvrševanje poverjenih jim funkcij. NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE. Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izde« lani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko« misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1. Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.) 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.) 4 Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek ) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.) 7. Risanke. (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez« kov. le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejela podro« ben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v svoje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo« jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja! Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Litijsko učiteljsko društvo je zborovalo v soboto 17. oktobra v Beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Pred prehodom na dnevni red je podal predsednik sekcije tov. Iv. Dimnik obširno poročilo o delu organizacije JUU po reorganizaciji Podrobno je tudi odgovarjal na stavljena vprašanja v stanovskih zadevah posameznikom ter se izrazil tudi o razmerju tovarišic do organizacije. Ker je zavzelo poročilo predsednika sekcije vse dopoldne, se je stavil predlog, da se zbo« rovanje in občni zbor preložita ob 12. uri. Dasi je smatral odbor ta predlog za neumesten, da je večina izglasovala in predsednik je zaključil zborovanje. Za bodoče pa prosimo, naj se članstvo udeležuje zborovanj z večjim zanimanjem in vztraja do zaključka. — Odbor. — Tiskovino »Pregled dospelosti periodičnih poviškov« je založil tovariš V Gregorič in jo pošlje tovarišem predsedni« kom društev, pri katerih se dobi tiskovina na dan prvega zborovanja. Tiskovina je rabna za vse urade ne glede na stroko in stane 2 Din. Del izkupička podari založnik Učiteljskima domovoma. * — Zahvala. Zadruga Učiteljska »Samo« pomoč« v Ljubljani mi je po smrti moje soproge Ivane Vole, nadučiteljice v pok. takoj izplačala posmrtnino v znesku 12.700 Din, za kar se ji prisrčno zahvaljujem in pristop k LISTEK Prof. Gabrijela Cidrich. Tiho, komaj slišno je odšla. Tako ugašajo plameni, ko so izčrpali zadnje sile Tako dogorevajo ljudje, ki so dajali iz globin svojega bistva. Morda pri« haja zanje bolezen in konec po zakonih na= rave prerano, toda kaj bi jim še dnevi, ka« dar pojemajo moči za delo, ki jim je bilo vse v življenju? Gospa Cidrich je živela šoli brez od« mora 36 let. Bolezen jo je s silo iztrgala iz I. razreda na vadnici ženskega učiteljišča v Ljubljani, kjer je delovala celih 23 let. Spominjam se solze v njenem očesu, ko mi je v bolnici govorila o svojih malih, in vem, da mi bo ta solza dragocen spomin do zadnjega dne. Bila je to pač prava učiteljica, ki je enako dajala našim najmlajšim, ko so prihajali k njej po začetke modrosti in učenosti dan za dnevom naraščaj za naraščajem, in najstarejšim na zavodu, ko so se odpravljali v njen svet, v njeno delo leto za letom, rod za rodom. Bila je kolegica, ki je živela tiho, vdano in rahlo, rekla bi skoraj previdno med nami, vsem dobra in odkrita, nikdar vsiljiva, le redko zaupljiva. Vsa zbrana in resna, umirjena in mirna, kot da je razlita neka daljna luč nad njo, kot da jo spremlja slutnja zadnjih doživetij. Samoten človek v življenju, ki rabi le malo prostora za sebe in svojo pot. V vsakem trenutku, s slehernim edja« njem osebnost strnjena v skladno celoto — blizu in najbliže onim, ki doživljajo najne-posrednejše in ki najprirodnejše prejemajo. Tako smo jo poznali. Ko smo ji v lepi in solnčni jeseni dajali zadnje slovo, smo se jasno zavedali njene veličine in našega spoštovanja. Naj v miru počiva! —j—. tej zadrugi vsem cenj. tovarišem najtopleje priporočam. — Emil Vole, učitelj v pok. — Litijskemu članstvu. Blagajničarka litijskega učiteljskega društva prosi vse zamudnike letošnjega in lanskega leta, da ure-, de svojo članarino, oziroma naročnino li« stov, ker drugače ni mogoče nakazovati sek« ciji skupne mesečne članarine. Sploh pa naj se uredi plačevanje vsaj v četrtletnih obro« kih vnaprej, kjer ne odtegujejo upravitelj« stva članarine mesečno .— Blagajničarka. — Himen. Poročila se je tovarišica Zora Lokarjeva, učiteljica v Mostah pod Ljubljano, z g. Jankom Čerčkom, predstojni« kom sodišča v Marenbergu. Čestitamo! — Nove tiskovine: Ocenjevalni listi, mesečne prijave o stanju učiteljstva in razredov na šolah ter o prideljenih učiteljih na delo (po najnovejši odredbi banske uprave) in zdravstveni listi za učence in učitelje so na razpolago za upraviteljstva šol in šolske nadzornike v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. — V kranjskem sreskem društvu bo v najkrajšem času organizirano vse učiteljstvo tega sreza, kajti prijavili so svoj vstop tudi oni tovariši in tovarišice, ki dosedaj niso bili člani naše organizacije. Nečlani, posnemajte! Ali ste že naročili pravilnike k zakonu o narodnih šolah, o zdravstvu in malo-letnikih, ki so izšli v Učiteljski tiskarni leta 1931.? To je II. zvezek zbirke zakona o narodnih šolah, ki jo izdaja Učiteljska tiskarna. III. zvezek zbirke bo obsegal obči pravilnik k zakonu o narodnih šolah. To zbirko mora imeti vsak učitelj in vsaka učiteljica! Cena broš. 36 Din, vez. v platno 45 Din. Naročite po dopisnici v Učiteljski knjigarni, Frančiškanska ulica 6. Osebne zadeve« —i Za učitelja pripravnika sta imenovana, po odslužitvi kadrovskega roka, abi« turijenta Kosi Anton v Beltince, srez Dolnja Lendava in Pinterič Ivan v Dobrnič, novo« meški srez. Učiteljski pravnik« —§ Pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov za prosvetni resort: Na podlagi § 14. čl. 3. zakona o uradništvu, je prosvetni minister predpisal pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resorju prosvetnega ministrstva. Po teh pravilih morejo biti postavljeni uradniški pripravniki v resor prosvetnega ministrstva na uradniško službeno mesto samo v tem slučaju, ako položijo državni strokovni izpit pred komisijami, katere bo za vsako leto v naprej imenoval prosvetni minister. Izpraše« valna komisija sestoji: 1 za administrativno osebje prosvetne« ga ministrstva iz vseh ustanov v resorju istega mesta: Sedež v Ljubljani; 2. za asistente univerzitetnih in visokih šol v rangu univerz:-sedež v Ljubljani, Za* grebu in Beogradu; 3. za strokovno osebje knjižnic: sedež: Beograd, Zagreb, Ljubljana; 4. za strokovno osebje muzeja: sedež: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo in Split; 5. za strokovno osebje znanstvenih zavodov: sedež v Beogradu in Zagrebu. Pravico do polaganja državnega strokovnega izpita ima vsak uradniški priprav« nik, ki je dovršil dve leti upravniške službe. Od teh dveh let je potrebno najmanje leto dni, katero je prebil ali bil dodeljen najdaljc stroki, iz katere se javi potem za izpit. Uradniškim pripravnikom, ki v teku pripravniške službe spremene stroko pred po« loženim izpitom, se mora računati čas, katerega je prebil v prejšnji stroki, v rok pri« pravniške službe v novi stroki, toda pri« pravniška služba v tej mora trajati še najmanje eno leto. Asistenti univerz ali visokih šol, ki po« lagajo državni strokovni izpit, ki je enak univerzi ali visoki šoli, so dolžni v roku 6 mesecev položiti dopolnilni asistentski izpit iz predmetov, iz katerih niso polagali. Državni strokovni izpit se polaga tekom celega leta. Prošnjo za polaganje državnega stro« kovnega izpita mora kandidat poslati preko svojega urada, prošnji pa mora priložiti sledeče dokumente: 1. dokaz o službenih letih z označbo, koliko let je prebil v kaki drugi službi in kojiko let je prebil kot pripravnik dotičnega urada, 2. šolska izpričevala, 3. domačo nalogo (temo) Temo za domačo nalogo izbere kandidat v sporazumu s člani izpitne komisije, katera ga bo izpraševala na tem specialnem izpitu. Ako bi bil kandidat na dan, ki mu je bil dodeljen za izpit, iz opravičljivega razloga zadržan, da pride, mora to sporočiti predsedniku izpitne komisije najmanj tri dni pred odrejenim rokom. Državni strokovni izpit sestoji iz dveh delov: občega in specialnega. Ta dva izpita se lahko polagata ločeno, največ pa v raz« dalji desetih dni. Splošen izpit je samo ust-men in traja največ dve uri. Na tem izpitu mora kandidat pokazati, da dobro obvlada državni jezik da je za strokovni izpit dobro pripravljen in se lahko poslužuje francoske« ga, nemškega ali angleškega jezika, da v glavnih potezah razloži teorijo administra- tivnega prava in mora poznati zakonodaj« stvo. Nadalje mora biti vešč ustave kralje« vine Jugoslavije, zakona o ureditvi vrhovne državne uprave ter uredbe o prosvetnem ministrstvu. Specialni ustmeni izpit polagajo kandidati iz sledečih predmetov: 1. Pripravniki in administrativno osebje prosvetnega ministrstva vseh oddelkov v resoru ministrstva prosvete morajo polagati izpit o ustanovitvi ministrstva, zakonodaj« stva, uredbe ter resorja v prosvetnem mini« strstvu. 2. Asistenti«pripravniki iz predmetov, za katere so bili izbrani za asistente. 3 Pripravniki knjižnic iz predmetov o knjižničarstvu in pomožnih vedah. 4. Pripravniki muzeja polagajo izpit iz svoje stroke. 5. Pripravniki znanstvenih zavodov iz stroke, v kateri so postavljeni. Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh prejmete položnice za nakazilo članskega prispevka za 256. (Ivana Vole, Mari« bor) in 257. smrtni slučaj (Anton Eržen Sevnica), to je za samce 11 Din, za zakonske pare 21 Din. Dediči so prejeli 25.400 Din podpore. Društvena blagajna ima v terjatvah pri zamudnikih še lepe tisočake. Nakažite brez odlašanja vse dolžne prispevke, ker si« cer uprava ne bo mogla izplačevati posmrt-nin. Do zdaj je U. S izplačala vse posmrt« nine — navzlic denarni zapori — takoj po predložitvi potrebnih listin. — Vsi člani še niso vrnili v juliju t. 1. razposlanih pristop« nic. Kdor še ni tega storil, naj izpolni tiskovino po priloženem pojasnilu in jo vrne U. S. v Ljubljano. Če je tiskovina izgubljena, za« htevajte,drugo! — Uprava U. S. opozarja na § 9. č), ki pravi, da se mora izstop iz U. S. naznaniti upravi pismeno. So člani, ki po več mesecev ne nakažejo članskih prispev« kov, na opomin pa odgovore, da so takrat in takrat že izstopili To ne drži! Datum pisme« ne odpovedi je za izbris in za prekinitev plačil merodajen. — Pisarna U. S. se je preselila v Učiteljsko tiskarno, Ljubljana. Frančiškanska ulica 6, sprednji trakt — začasno v sobo odsekov JUU; tam dobe člani ust-mena pojasnila. — U. S. ima danes 2550 čla« nov. Posmrtnina znaša 12.750 Din. Mladinska Matica. VABILO K SUBSKRIPCIJI. Mladinska Matica razpisuje naročevanje na svoji dve izredni publikaciji, ki jih name« rava pokloniti slovenski mladini kot Miklav« žev dar po izredno nizki ceni. Ena izmed knjig Jos. Ribičičeva »Mihec in Jakec« je namenjena naši šolski deci do 9. leta, druga, t. j. Jos. Lovrenčičeva »Tiho življenje« pa učencem od 9. starostnega leta dalje. Cene so se določile na podlagi kalkula« cije za najmanj 3000 izvodov vsake knjige na sledeči način: kartonirani izvodi po 12 Din, v polplatno vezani po 18 Din, v platno ve« zani 24 Din v platno vezani in na finejšem papirju po 27 Din. Z ozirom na velikost (knjige se bodo tiskale v kanclijskem [Y* pole] formatu) umetniško višino in solidno tehnično opremo knjig pomenjajo tudi te cene naših izrednih publikacij rekord v slovenskem knji« gotržništvu. Današnji številki prilagamo poleg propagandnih letakov tudi naročilnico, po kateri naj nam upraviteljstvo blagovoli naznaniti število izvodov za dotično šolo. Naročilni rok se določa do 15. novem« bra t. 1.! IZREDNE PUBLIKACIJE MLADINSKE MATICE. Za Miklavža izideta dve knjigi: Ribiči č e v »Mihec in Jakec« in Lovrenči-čevo »Tiho življenje«. Prva knjiga je pri« merna za naše najmanjše, druga pa za otroke višjih razredov. »Mihec in Jakec« je knjiga. ki se namah prikupi vsem malčkom. Trgali se bodo zanjo. Malokdo je, ki zna tako pripovedovati otrokom, kot zna Ribičič. Posebno našim najmanjšim. Njegov slog je čudovito enostaven, stavki so silno kratki in vendar koliko doseže lahko on s temi enostavnimi sredstvi! Knjiga je tiskana z verzalkami in je primerna tudi za učence prvih razredov, kjer se po Fleretovi čitanki jemljejo najprej velike črke Knjigo je prav okusno okrasil Maksim Gaspari s 1200 slikcami. L o v r e n č i č e v o : »Tiho življe« nje« je v nasprotju z Ribičičevo knjigo ne« koliko težja, pisana bolj za mladino od 8. do 14. leta. Jezik — bogat, slog — blesteč. Te drobne narodne legendarne motive je pisatelj predelal v blesteče umetnine. Take knjige legend kot je ta, Slovenci še nismo imeli. Knjigo je prav sijajno ilustriral Bo« židar Jaka c. S seje 20. oktobra in 23. oktobra 1931: 1. V izredni publikaciji za naše naj« manjše izide za Miklavža Ribičičeva knjiga »Mihec in Jakec«. 2 Naj se sestavi dvobarven subskribcij« ski oglas, ki naj se priloži »Učiteljskemu Tovarišu«. 3. Cena kartoniranih izvodov obeh knjig za »Mihca in Jakca« kot za Lovrenčičevo »Tiho življenje« se je določila na 12 Din. Knjigi pa izideta tudi vezani v polplatno, v platno in tudi na finejšem papirju. 4. Ilustracijo »Mihca in Jakca« prevza« me Maksim Gaspari. (Ig. ioltkl upravitelji i Vsi* narodna dolinost Vam nalaga, da fotovite avoji Soli nabavo, z rešanjam mh&r atratva proavete O. N. br. 36637/25. ia O. S br. 24898/30 odobrenih pomožnih učil v «a®-ljepianem Doukn Po naredbi prosvetnega oddelka Drav* ske banovine obvezana je vsaka Sola imeti vsaj 1 Izvod tega uCila Slike z Jadrana In Prlmorja 12 različnih umetniških barvastih slik macije in Primorj«, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevi«!" ia Krušlinu. Znliana cena Din 296a— razume ae, da akapno x učno knjigo, u vikanjem ia poštnino. Slike ao velike 45X50 o« ia ao pripravljena tako, da ae jih lahko ofe««? na zid. — Poleg tega, da so ta lepe slike » okras šolskih prostorov, ao po razpisu mini atratva za vojno in mornarico D. br. 44012/3® in ministrstva notranjih del J. B. br. 20408/3® najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadraa. Nadite otrokom pri nazornem pouku ulitek »p* zoavanfa prlrodnih lepot aašega morja in Primorec Slndite v otrocih nacionalno zevest * doaegt; ljubezni do jnjtoslovenskega Jadrana. Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSI samoi Banovinfka zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani Prihodnja seja Mladinske Matice bo v petek 30. t. m. ob 18. uri. JASEN PRIMER. Na mnogih šolah je število naročnikov »Našega roda« letos padlo. Izgovor: Kriza Kako si zna pridobiti naročnike kljub krizi učitelj, ki se zaveda kulturnega dela »Na« šega roda« in »Mladinske Matice«, naj služi ta-le blesteči prii^er: Mozirje ni bogve kako bogata občina. Poleg splošne krize je tamkajšnji šolski okoliš prizadela letos še elementarna katastrofa preko 2 milijona škode. Lani je bilo na tej šoli, ki ima 203 učence, 35 naročnikov. Letos pa je znal tamkajšnji poverjenik tov. Stanko Vičič zvišati to število na 70 in med temi je plačalo že 35 celoletno naroč« nino naprej. Preko 34% šolskih otrok je naročilo »Naš rod« in število naročnikov se je zvišalo od lani na letos točno za 100%. Nekateri vprašujejo, če se še lahko naročijo na prvo številko »Našega roda«. Čas je še vedno, a napravite to čimprej, da bo« mo vedeli, koliko naklade bo treba doti« skati. Učiteljski pevski zbor JUU. ZA POVZDIGO MLADINSKEGA PETJA. Da se premalo smotreno goji petje na naših šolah, to mora priznati vsak učitelj. V mnogih krajih obstoje šolski pevski zbori, toda vse to gojenje je brez vsakega cilja. Da se temu odpomore, bi bilo treba v prvi vrsti na naših zborovanjih več predavanj o naši narodni in umetni mladinski vokalni glasbi. Ta strokovna predavanja naj bi bila tam, kjer že obstoje boljši mladinski zbori, zdru« žena z izvajanji naše pesmi. Priporočam, da bi se združila vsa posavska sreska učiteljska društva k skupnemu zborovanju, kjer naj bi nastopil trboveljski mladinski pevski zbor in kjer naj bi razodel njega pevovodja skriv« nosti, kako vceplja naši mladini pevska čuv-stva. Od praktika bomo največ pridobili. V poštev bi prišla po mojem mnenju sledeča društva: brežiško, krško, laško, litijsko. Predsedniki teh društev naj stopijo v razgo« vor, da se uresniči ta želja, ki je obenem go« tovo tudi želja vsega posavskega učiteljstva. Klemene Franc, učitelj v Sevnici. v Šolski radio. NAČRT ZA ŠOLSKE ODDAJE NOVEM« BER IN DECEMBER 1931. I. teden. 1. do 8. novembra. Torek, 3. novembra. 1. G. F. S. Finžgar: »Kaj bi rad povedal mladini«. I.—IPI, preda« vanje. Petek, 6. novembra. 2. Prof. Šolar: »Saj znaš!« Vaje v deklamiranju in branju. I—II. razred. II. teden. 9. do 15. novembra. Torek, 10. novembra. 3. G Kržišnikr Trgatev na Dolenjskem. I.—III. pred in plošče ali reportaža ozir. igra. Petek, 13. novembra. 4. Gg. B. Jakac«Ri-bičič: Moje potovanje v Ameriko. III.—III. dialog (intervju). III. teden, 16. do 22. novembra. Torek, 17. novembra. 5. Gdč. Vencajzo-va: Lepo stanovanje (estetika, higiena). I.—III. dialog, igra za deklice. Petek, 20. novembra. 6. G. Potočnik: S stavbe na koleh (reportaža z Barja). II.—III. reportaža. IV. teden. 23. do 29. novembra. Torek, 24. novembra. 7. G. Kapus: Jesenski lov. I,—II. igra, slušna slika. Petek, 27. novembra. 8. Francoščina. III. dialogi, recitacije. Učiteljska tiskarna priporoča nO¥6 ZVGZkG vsem osnovnim in viš. narodnim šolam. V. teden. 30. novembra, do 6. decembra. Torek, 1 decembra. 9. V Beogradu leta 1456. (slavnostni program) I.—III. igra. Petek, 4. decembra. 10. Srbske narodne. I.—HI. recitacije in plošče. VI. teden. 7. do 13. decembra. Petek, 11. decembra. 11. G. prof. Kra« mole: Značaj naše narodne pesmi. (Torek, 8. decembra odpade zaradi praznika). I.—111. reportaža. VII. teden. 14. do 20. decembra. Torek, 15. decembra. 12. V završniški elektrarni. II.—III. reportaža. Petek, 18. decembra. 13. »Nasprotnik!« (Športna etika). II—III. pred. ali dial. VIII. teden. 21. do 26. decembra. Torek, 22. decembra. 14. Božični večer na Slovenskem. I.—>111 igra in plošče. Opomba: I. = osnovna šola, II. = meščanska in nižja srednja šola, III. = višja srednja šola. Predmeti, ki jih upošteva gornja razvr« stitev oddaj: Slovenščina: 1., 2., 14. Srbohrvaščina: 10. Zgodovina: 6., 9. Zemljepis: 3., 4., 11 F rancoščina: 8. Prirodopis: 7., 12. Hi« giena: 5. Vzgoja: 13. —r Predavanja o pravilni izgovorjavi slovenskega jezika. Ljubljanski radio odda« ja ciklus predavanj g. prof J. Šolarja o pravilni izgovorjavi slovenskega jezika. Ker so ta predavanja zelo važna in aktualna, naprošamo tovariše, ki so jih poslušali v šoli z otroki, da sporočijo sekciji JUU, odseku za šolski radio ali so mogli predavanjem slediti otroci. Tudi prosimo za eventuelne predloge glede teh ur. ZAMENJAMO vaš rabljeni baterijski aparat za novo tipo za popoln priključek na električni tok, proti zmernemu doplačilu, ki ga je možno plačati tudi v obrokih. Zahtevajte takoj ponudbe z navedbo aparata, ki ga hočete zamenjati, i*"—" LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 5 Stanovska organizacija JUli Iz društev: Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA bo zborovalo dne 7. novembra 1931 v Dobrovniku. Dnevni red: Zadnji zapisnik, poročila, predavanje o abnormalni mladi duševnosti, "predlogi in slučajnosti. K čim številnejši udeležbi vljud« no vabi — odbor. Poročila: -f JUU — SRESKO DRUŠTVO V SLO-VENJGRADCU je zborovalo v soboto dne 3. t. m po sledečem dnevnem >redu: 1. Za« pisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o skupščini in situaciji. 4. Poročilo društvenih funkcionar« jev. 5. Reorganizacija društva. 6. Volitve upravnega in nadzornega odbora. 7 Proračun. 8. Slučajnosti. V društvu je včlanjenih 42 tovarišev(ic), navzočih 36, obisk je torej znašal 85%. Predsednik tovariš Kopač Leopold je uvodoma pozdravil navzoče učiteljstvo, zla« sti novega člana gospoda sreskega šolskega nadzornika Grmovška Miloša in častnega člana tovariša Purkharta Josipa, nakar je bo« dril navzoče na intenzivno, požrtvovalno in tovariško vzajemno harmonijo in delo. Nato je obširno poročal o banovinski in glavni skupščini ter o situaciji v organizaciji. Po prečitanju zapisnika in obravnavanju došlih dopisov je sledilo tajniško poročilo in razprava o računih. Oboje je brez debate sprejeto. Po poročilu revizorjev je dobil odbor absolutorij. S soglasnim sklepom vseh navzočih je bila izvedena likvidacija okrajnega učitelj« skega društva. Ustanovilo se je JUU v Beo« gradu, sresko društvo v Slovenjgradcu. Vse aktivno in pasivno imetje preide na novo društvo. Volitve so se izvršile z vzklikom ter so bili soglasno izvoljeni v upravni odbor tova« riši(ice): Kopač Leopold, predsednik; Šinigoj Asta, podpredsednica; Iglar Rajko, tajnik; Vaupot Antonija, blagajničarka ter trije od = borniki: Kavčič, Gorup, Zehrer in dve na« mestnici: Arnuš Marija in Vovk Slava, v nadzorni odbor pa tovariši(ice): Moder, Šmid, Mrovlje, Bregant in Gorup Članarina je določena na 16 Din za člana, za omožene učiteljice pa po 8 Din. Prihodnje zborovanje se bo vršilo prvo soboto v decembru v Slovenjgradcu. Referi-rala bosta tov. Mrovlje in tov. Šinigojeva Tov .Zehrer je stavil sledeča predloga, ki sta bila soglasno sprejeta: a) Naprosijo naj se vsi merodajni fak« torji, da se v prihodnje vsi počitniški tečaji za nadaljnjo izobrazbo učiteljstva razpišejo vsaj do L maja in istočasno. b) Učiteljstvo kraljevine Jugoslavije naj bi kot eminenten kulturen faktor naše države zavzelo svoje stališče k reformi koledarja, ki se z njo bavi društvo narodov in ki je za našo državo velike važnosti, osobifo tudi z ozirom na unifikacijo. Kopač Leopold, preds. Iglar Rajko, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽU= ŽEMBERK je imelo svoj redni občni zbor dne 3. oktobra 1931 v Žužemberku. Udeležilo se ga je 90% članov Stanovske zadeve: Ob koncu šolskega leta, meseca junija se je izvršila reorganiza« cija društva. Dodatno k temu sklene občni zbor, da pripada vsa imovina prejšnjega društva sedaj novemu učiteljskemu društvu, ki nosi naslov JUU — sresko društvo Žu« žemberk. Z odobravanjem se sprejmeta na znanje »Spomenici«, ki ju je poslala JUU — sek« cija Ljubljana na merodajna mesta glede zaščite članstva in nove odredbe, tičoče se od« mere vrednosti naturalnih stanovanj. Občni zbor odobri izdatek 1 Din na vsakega člana za palmovo vejo, ki jo je JUU — sekcija Ljubljana poklonila ob priliki od« kritja spomenika kralja Petra I. Osvobodi« telja. Ponovno se priporoča vsem upraviteljem, naj naročajo vse šolske potrebščine potom gospodarske poslovalnice. Predlaga se, naj se poštninska prostost, ki je dovoljena učiteljski organizaciji v njenem poslovanju, raztegne tudi na poslovanje s šolskimi oblastmi. Poročilo o banovinski in državni skup« ščini, katero poda tov. predsednik Mervar, ki se je osebno udeležil obeh skupščin, se sprejme z zadovoljstvom na znanje. Poročilo društvenih funkcionarjev se odobri. Društvena članarina se zviša za 1 Din, tako da znaša sedaj 16 Din. Na vseh društvenih zborovanjih se bo tudi v bodoče predavalo. Zato bodo skrbele letos šole: Ambrus, Hinje, Šmihel pri Žužemberku in Zagradec. Vršile so se volitve v upravni m nad« zorni odbor Izvoljeni so z vzklikom: V upravni odbor: Fr. Mervar, predsednik; Raf. Hrovatova, tajnica; M. Brumatova, blagaj« ničarka; Lovro Korenčan, Franc Sivec, Dani« ca Jerše, odborniki. Namestniki: Janko Jankovič, Josipina Repetova, Žumer Anton. — V nadzorni odbor: Ciril Dequal, predsed« nik; Anica Terpinova, tajnica: Pavle Japelj. odbornik. Namestnici: Mara Mervar, Anka Kunstl. Tov. Korenčan predlaga, naj bi se usta« novila društvena knjižnica. Viri za pokritje stroškov: Razne društvene prireditve. Fr. Mervar, t. č. preds. Raf. Hrovatova, tajn. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM je imelo svoj občni zbor dne 3. oktobra 1931 ob 10 uri v šoli v Kozjem. a) Predsednik otvori občni zbor, pozdravi vse navzoče, posebno novo pristopivšo tovarišico. Spominja se bivšega šolskega nadzornika Hinka Šumra ter mu želi skorajšnjega okrevanja. Od 48 članov navzočih 30, t. j. 62-5%. b) Tov. Čok je podal poročilo o bano« vinski skupščini v Ljubljani in o državni v Beogradu. Obenem je tudi poročal o dospelih dopisih. c) Nato je sledilo poročilo tajnice — ki se je vzelo na znanje. Blagajnik poroča, da znašajo dohodki 8253-53 Din. izdatki 6927'63 Din, prebitek 1325'90 Din. Pregledovalca računov sta pri pregledu blagajniških knjig in prilog našla vse v najlepšem redu, zato predlagata abso« lutorij. Sprejeto. č) Nato se določi članarina: za člane me« sečno 17 Din, za poročene učiteljice 10 Din mesečno, ki se naj plačuje vnaprej le potom položnic Sprejeto. Le za mesec september se plača 1 Din več za lavorovo vejico. d) Učiteljsko društvo za kozjanski okraj se likvidira soglasno. Ustanovi se novo društvo z nazivom: »Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beo« gradu — sresko društvo v Kozjem«. Vsa aktiva in pasiva starega društva se prenese na novo društvo. e) Po desetminutnem odmoru je bil na predlog tov. Potočnika izvoljen naslednji od« bor. Upravni odbor: Albert Čok, predsednik; Makso Kos, podpredsednik; Mara Strašeko« va, tajnica; Ante Potočnik, blagajnik; F. Frece, A. Robič in Pavla Korbarjeva, odborniki. Namestniki so: J. Prislar, J. Kravarič, K. Čo- kova V nadzornem odboru so: V. Čermelj, Fr. Staufer, A. Podjavoršek. Namestnici: S. Trobčeva in M. Repičeva. Prihodnje zborovanje bo meseca decembra v Kozjem. Ker predlogov ni, zaključi tov. predsednik občni zbor. Albert Čok, preds. Mara Strašekova, tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO V KAM« NIKU je imelo svoj redni letni občni zbor dne 3. oktobra v Domžalah Navzočih je bilo 84 od 121 članov, t. j. 70%. Predsednik pozdravi predavatelja telovadnega učitelja Iv. Lavrenčiča, sreskega šol« skega referenta Lukežiča, kakor tudi vse no« vodošle člane in novodošlega sreskega načeJ« nika g. Vouška. Nato poroča, da so bili trije člani našega društva: sreski referent Lukežič in oba upra« vitelja v Kamniku, J. Cenčič in M. Rupniko« va. odlikovani z redom sv. Save V. st. — K temu jim v imenu vsega društva iskreno če« stita Sledilo je izvanredno zanimivo predavanje tov. Lavrenčiča o telovadbi šolske dece po principih novodobne šole, ki ga je pojasnjeval s praktičnimi primeri na dvorišču šolskega poslopja. Predsednik je poročal o najvažnejših društvenih zadevah in opozoril članstvo na uvodni članek v »Učit. Tovarišu«. Nato je prešel predsednik takoj na stanarino, ki je po zadnji odredbi urejena tako, da morajo vsi učitelji plačevati naturalna stanovanja. Omenil je tozadevno resolucijo izvršnega odbora v Beogradu in prečital vlogo, ki jo je sam sestavil v imenu vseh upra« viteljev na bansko upravo v Ljubljani. Glede ocenitve šolskih stanovanj se je razvila de« bata, v katero so posegli tov. Urbančič, Pri« možič. Mayer in Koman. Dalje je prečital dopis Slovenske Šolske Matice in priporočal naročitev na njena iz« danja. Po prečitanju in tolmačenju došlih do« pisov JUU, sekcija Ljubljana glede name« ščanj učiteljstva pa se je vnela debata. Tajniško poročilo: Društvo je imelo zadnje mesece 108 članov. Zborovali smo štirikrat Odbor je imel 7 sej. Povprečno je prišlo na vsako zborovanje 65% vsega članstva. Dokončala se je statistika izvenšolskega dela in objavila v »Učit. Tovarišu«, za kar gre posebna hvala tov. Mayerju. Na vsakem zborovanju so se razmotriva-la tudi pedagoška vprašanja. Blagajniško poročilo: Prejemki 20.48709 Din, izdatki 16.981 Din, ostalo v blagajni 3506-09 Din. Izbrana pregledovalca računov. Golob in Krištof, sta jih našla v najlepšem redu. Zato je izrekla skupščina blagajniku absolutorij. Članarina ostane kot je bila lani: 180 Din za celo leto, za tovarišice poročene s tovariši pa po 110 Din. Volitev upravnega in nadzorstvenega od= bora se je izvršila z vzklikom: V prvega so bili izvoljeni: A. Arrigler, J Cenčič, Marija Rupnikova, J. Mayer, J. Primožič Stenovec, Hrovat, Schubertova, Horn in Gizela Uše-ničnik; v nadzorstveni odbor pa: Urbančič, Koman, Krištof, Sotelšek in Pfeiferjeva. Predlogi: Tov. Koman je predlagal, naj bi se sestavila statistika na koncu šolskega leta mesto v začetku. Sreski šolski referent tov. Lukežič predlaga, naj se stavi na bano« vinski svet predlog, da on določi, katerega dne je začeti na narodnih šolah v začetku šolskega leta s poukom. Za odpustnice pred« laga nove tiskovine, na katerih bo razvidno, koliko razredna je dotična šola. Tov. Primožič: a) V vsej državi naj se enotno uredi Disanje šolskih zamud, matič« nih listov in izkazov. b) V bodoče naj se predlogi, ki so bili sprejeti na banovinski skupščini, prijavijo v »Učit. Tovarišu« neizpremenjeno (Op. sek« cije: Bomo pojasnili). c) Sreskemu načelniku dr. Fr. Ogrinu, ki je bil premeščen v Kranj, naj pošlje odbor > pismeno zahvalo za njegovo naklonjenost in ijubezniivost, ki jo je izkazoval tukajšnjemu učiteljstvu. — Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Slučajnosti: Tov. Primožič priporoča v nakup Adamičeve pesmi v proslavo Fr. Lev« stika, ki jih je izdal Učiteljski pevski zbor. Sreski referent Lukežič vabi k udeležbi proslave 10 letnice šole in blagoslovitvi ob« novljenega šolskega poslopja na Šenkovem turnu. Glede udeležbe na šolskih proslavah se sprejme predlog tov. Primožiča: Šolski upravitelj dotične šole naj pošlje vabilo na sreskega referenta, ta pa naj ga da razmno« žiti in odposlati na vse šole v srezu. Tov. Primožič poroča dalje, da se bodo odslej vršile pevske vaje Učiteljskega pevskega zbora tudi v drugih krajih Tako za učiteljstvo tega sreza ta dan popoldne v Domžalah. Prihodnje zborovanje bo v Domžalah, kjer bo sreski referent Lukežič predaval o le-popisju in novih zvezkih. Arrigler, predsednik. Največjo izbiro damskih plaščev, sukenj in oblek za gospode nudi Konfekcija ELITE PREŠERNOVA ULICA ŠT. 7-9 po brezkonkurenčnih cenah. Prvovrstni salon za dela po meri. + JUU SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI je imelo svoj redni letni občni zbor dne 10. oktobra 1931 na Jesenicah v osnovni šoli. Od 115 članov jih je bilo navzočih 86. Tovariš predsednik se uvodoma sporni« nja vseh važnejših dogodkov v minuli društveni poslovni dobi. Zlasti omenja uradniški zakon, s katerim je dobilo šele učiteljstvo trdno pozicijo. Navdušuje učiteljstvo, naj se nikar ne vda malodušju zaradi redukcije plač, ker svetovna kriza zahteva svoje žrtve, žrtve morajo biti in učiteljstvo žrtvuje tudi vse v blagor svoje ljubljene domovine. Po uvodnih besedah otvori redni letni občni zbor, pozdravi vse navzoče, posebno novo vstopivše člane, imenuje zapisnikarje in overovatelje zapisnika. Nato poda sliko o delovanju društvene uprave za minulo upravno leto ter prosi član« stvo. naj iznese vse, karkoli mu leži na srcu. Nato poda tov. tajnik Skender svoje po« ročilo, ki se vzame soglasno v vednost Rav« no tako je bilo sprejeto poročilo blagajni« čarke tov. Šegove z izrecno zahtevo članstva, da sta se imenoma navedla dva tovariša, ki ju je društvena uprava črtala iz imenika članstva zaradi neporavnane zaostale čla« narine. Po poročilu pregledovalcev računov je bil soglasno sprejet sklep, da se ji izreče za« hvala in oprostilo. Nato so bili sprejeti predlogi tovariša Baeblerja: 1. Glede ocenitve naturalnih stanovanj — soglasno. 2. O izdelavi vsakoletne statistike — soglasno. 3. Glede izdajanja »Učit. Tovariša« in »Popotnika« — s 44 glasovi. 4. Glede proračuna sekcije — z večino glasov. Prečitali so se razni aktualni dopisi sekcije ter se je glede izvenšolskega delovanja učiteljstva vnela zanimava debata Nato reminiscira tov. predsednik učiteljsko organizacijo pred vojno in po vojni ter predlaga: 1. Sedanje učiteljsko društvo naj se razpusti. 2. Ustanovi naj se: Jugoslovensko uči« teljsko udruženje v Bf-o ljeni knjigi znaša 80 Din — Ves obširni zakonodajni program, ki ga je sicer treba iskati in zbirati iz službenih novin in posameznih številk službenega lista, je smotreno urejen v osmih poglavjih in podan v enotni zbirki, ki je opremljena s točnim stvarnim kazalom. Knjiga je izredno važna in po-trebna ne le posamezniku, zdravniku, lekarT narju, uradniku, temveč tudi vsem javnim organom, predvsem pa občinskim ter šolskim upravam in zdravstvenim ter drugim ustanovam. Vsled svoje smotrene ureditve bo ta knjiga zanesljiv svetovalec in dober vodnik pri vseh poslih, ki jih zakon predpisuje, pa so večini še nepoznani ali so i-h vsaj še nevajeni. Knjiga se naroča pri Dol-žanu Janku v Ljubljani V., Poljanski nasip 52. —k V izdaji Krekove knjižnice je izšla zbirka novel novejših in najnovejših poljskih pisateljev: V. Rcymonta: Nekega dne, Bol* nik pred kočo, F. Goetela: Človečanstvo? Čiprijan Čiž, J Kaden-Bandrowskega: Razna-šalka časopisov, in G. Morcineka: Vera v prevodu Tineta Debeljaka in Franceta Vodnika (Raznašalka časopisov). Dragocen je Debeljakov uvod v zbirko, kljub svoji krat* koči. Tisk je razločen, oprema okusna. Naroča se pri Delavski založbi, Ljubljana Miklošičeva cesta 22/1. Knjigotržna cena je v platno vezani knjigi 30 Din, broširani 20 Din. MAH OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5- — FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljani, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! Sel Man Zaloga barv, tušev in radirk POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l. »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«v." Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠT. 9 LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru Za htevaj t e cenik Zaloga vseh šolskih zvezkov, beležnic, dnevnikov, skicirk in podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev, 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din MoSke galoie ... 75 Din Dam8ki «nežni CeTlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din MTOH M LMaea Iutidtri2f *itMwifia2 Premog In drva najboljše vrste dobavlja I. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5. Telefon 2059. K Otomane peresnice, zimnice, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah F. Sajovlc Ljubljana, Stari trg štev. 6 Tvrdka A. Žibert Specialno olje zoper prah za h igienično čiščenje učilnic, laneno olje, firnež, emajloe lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju MEDiČ-ZANKL J) r^ w LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu. OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO ŠT. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M S. predmetov Na debelo! Na drobno! > -liUJ .J. !Jii 1 . Ji jmucicu J1M . ;uv- . .u P. n. šolam in šol. upraviteljem vljudno priporočam vse.vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd. Anton Janežič knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin Llubljana, Florjanska ulica št. 14 ZIM/HA OBLAČILA priporoča za Božič veliko zalogo modernih ineik in čevljev po najnižjih Na željo olajšana plačila! » 8 i i cenah Ljubljana — Prešernova ulica za dame in gospode v priznani elitni izbiri FHAN L U K I C ter solidnih cenah ——; kupujte pri tvrdki LJUBLJANA 0202010000000201010505010101010000000101000101010000