»GLASILO m DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO XV TOREK, 17. DECEMBER 1985 ST. 12 Marjan Rožič, slavnostni govornik na otvoritvi proizvodnih prostorov TO Filbo Za nami slavnost — pred nami trdo delo Na kraju dogodka je zlovešča tišina. Edino v žlebovih curlja voda, ob odjugi topečega se snega. V kotu še stoje razmetani praktikabli, ki edini pričajo, da so v tem prostoru nedavno tega slavili delavci in občani, ki so tako ali drugače, dokaj tesno povezani s tem prostorom, ki vprašujoče, s svojo tišino zre v neslučajnega obiskovalca. Le-ta si natančno ogleduje prostor, pod, stene, inštalacije in močne stebre, na katerih je vpeta streha s steklenimi kupolami skozi katere prodira svetloba, kije še vedno le sama sebi namen. Misli se kot v začaranem krogu podijo v pretekli in prihodnji čas in se ne morejo zaustaviti prav zaradi moreče tišine, kiji to okolje ni namenjeno. Prvič so to tišino preglasili zvoki gorjanske Godbe na pihala in glasovi zbirajočih se delavcev in gostov, ki so prišli, da bi bili priča slavnostnemu trenutku otvoritve novih delovnih prostorov, ki so sad skupnih naporov vseh delavcev LIP Bled in v katerih bodo delavci TOZD FILBO v bodoče delali v boljših pogojih in lažje dosegali boljše delovne uspehe. Zdi se, da med stenami še vedno odmevajo glasovi govornikov: člana predsedstva Zvezne konference SZDL Marjana Rožiča pa direktorja DO tovariša Bajta, ki mu gre največ zaslug za to delovno zmago, pa pozdrav predsednika DS Joža Hodnika, pa pesmi pionirjev OŠ iz Bohinjske Bistrice. Skratka vse po protokolu, vse v čast novim delovnim uspehom in bližajočemu se prazniku Dnevu republike. Za trenutek se mu zazdi, kot da proslava še traja, toda dotik mrzlega žlebu ga v hipu vime v resničnost v žuborečo tišino snežnice, ki klokota v žlebovih. Misel mu prešine ugotovitev: »to je dobro«. V mislih premeri pot od tu do spodnje delavnice v Bistrici in do TOZD Tomaža Godca. Res je dobro. Pot ni več ledena. Lahko bi pričeli s selitvijo. Če? Če ne bi bilo sto če-jev. Z očmi preleti proizvodno halo. Enkratna je. Res še ni dvigala, v skladiščih ni stojal, to in ono bo še potrebno. Vse pa vendar ne more biti. Za vse želje ni denarja. Pa tudi želje so preveč različne. Direktor DO LIP Bled ing. Franc Bajt je orisal potek gradnje novega objekta TO Filbo Treba bo razmišljati drugače. Želje bo treba podrediti možnostim in zahtevam naših kupcev. Preselitev bo treba opraviti hitro in z najmanjšimi zastoji v proizvodnji. Mogoče bi šlo tudi z nekaj prostovoljnega dela? To bi bilo še najbolje. Ob mislih na zastoj v proizvodnji so se mu v hipu vsilili v zavest razgovori s kupci, urgence, zamujeni roki. V novih prostorih mora biti vse drugače. Pogleda proti steni, na tleh leži kup objemk, v zaboju polno ventilov, vsak je vreden dva stara milijona. Vrata niso zaklenjena. Pomisli na skladišče. Misel je neprijetna. V trenutku se mu utrne nova. Pa vendarle niso vse samo prostori. Življenje in smisel jim bodo dali šele ljudje. Kje torej začeti? Ali kako nadaljevati? Odgovor je na dlani. Treba bo smotrno organizirati delo, razmejiti pristojnosti, postaviti realne plane, vzbuditi motivacijo za delo, red in disciplino. Sama od sebe se postavljajo vprašanja. Ali imamo ljudi s potrebnim znanjem, s pravim odnosom do dela? Ali imamo voljo, da se znebimo nekaterih navad in razvad? Odgovor je jasen. Moramo imeti! Vložena so bila prevelika sredstva, da bi lahko z njimi neodgovorno ravnali. Pa ne samo zaradi nas, tudi zaradi tistih, ki prihajajo in bodo tu ustvarjali za svoj vsakdanji kruh. Kdor tega ne bo zmogel ali hotel, ta bo moral odstopiti svoje mesto drugim, ki imajo voljo, ki hočejo in znajo. V mislih je ponovno preletel načrt postavitve strojev in se sprehodil po transportnih poteh. Prostorje nenadoma oživel, zabrneli so stroji in zaiskrile so se elektrode. Pod stropom je zacvililo dvigalo, v regalih skladišča so bili zloženi in označeni dragi materiali. Nekdo je zaloputnil železna vrata. V hipu je v prostoru spet zavladala tišina. Med obema podobama pa je zazijala vrzel enomesečnega trdega dela, ki ga bo potrebno v najkrajšem času opraviti z obilico potrpljenja in samoodpovedovanja danes za boljši jutri. Otvoritev kotlovnice in sušilnice Z nekaj zamude smo v TO Podnart 22. 11. 1985 otvorili nov objekt, v katerem so kotlovnica, sušilnica, kompresorska postaja, skladišče in garaže za viličarje. Ob kratkem kulturnem programu recitatorke Jane in okteta LIP Bled iz Zasipa so govorniki predstavili pomen nove investicije in razvoj temeljne organizacije. Slavnostni trak je prerezal najstarejši delavec temeljne organizacije, Franc Sitar. Po ogledu novih prostorov smo v jedilnici s skromnim prigrizkom zaključili otvoritev. Po izgradnji proizvodnih prostorov leta 1978 je sedanja otvoritev drugi pomembni korak v razvoju temeljne organizacije. Kotlovnica na lesne ostanke nam bo omogočila primerno ogrevanje prostorov in sušenje lesa ob bistveno nižjih stroških, saj je kurilno olje, ki smo ga doslej uporabljali v ta namen vsak dan dražje. Prav gotovo je največja pridobitev sušilnica, s katero je naša proizvodnja postala neodvisna od vremenskih pogojev, zmanjšale se nam bodo zaloge žaganega lesa, predvsem pa imamo temelj za uvajanje zahtevnejših izdelkov v naš proizvodni program. Nove kompresorske naprave zagotavljajo nemoteno preskrbo s komprimiranim zrakom. Garaže nas bodo rešile zastojev pri zaganjanju viličarjev, saj smo bili pozimi često odvisni od prvega kamiona, ki je pripeljal na obrat. V novem objektu bo tudi skladišče repro materiala in rezervnih delov, ki so bili doslej raztre-*seni po vsej temeljni organizaciji. Novogradnja je skratka velika pridobitev za temeljno organizacijo. Veselje ob začetku obratovanja nam kazi le nesolidno izdelana dozirna naprava za žagovino, ki od prvega dne ne deluje tako kot bi morala. Trenutno celo ne obratuje, ker proizvajalec EMO Celje, kljub večkratnim obljubam okvare ne popravi. T „ ., Silič f “ N Marljivost pri delu, tople tovariške vezi naj nas družijo prihodnje dni uredniški odbor Rekonstrukcija obrata opažnih plošč Rekonstrukcijo opažnih plošč, ki z manjšimi prekinitvami traja že od leta 1981, bomo letos zaključili z uvedbo nove tehnologije za širinsko krojenje nerobljenega žaganega lesa. V tem času so bili vsi stroji, ki bistveno vplivajo na kapaciteto, v celoti zamenjani. Z novo tehnologijo smo se približali izvoznim zahtevam v kvaliteti in količini. Dnevno je možno proizvesti okrog 3000 m! opažnih plošč. Montaža stroja Optimes za širinski razrez Cilj III. faze rekonstrukcije, ki je v teku, je povečati izkoriščanje žaganega lesa z uvedbo novega robilnika za širinski razrez. Krojenje po širini sedaj poteka na^dveh večlistnih krožnih žagah. Žagni listi v teh strojih so fiksni, razporejeni pa so tako, da je možno iz njih dobiti štiri širine robljenih deščic, ki vsaka zase v mnogokratniku daje širino opažne plošče. Kako je deska izkoriščena po širini, je odvisno od delavca, ki nastavi desko za spust skozi stroj. Zaradi monotonega in hitrega tempa dela delavec pogosto ne izbere najboljše kombinacije, poleg tega pa je omejen s fiksno razporeditvijo žagnih listov. Dodatne težave povzroča naslednja operacija, to je sortacija deščic po kvaliteti in dimenzijah. Od pravilnega sortiranja je v veliki meri odvisna kvaliteta plošče. Težko in ročno delo ima negativne posledice za kvaliteto sortiranja, na slabo delo pa vpliva tudi povezanost z dolžinskim krojenjem. Sočasno namreč napadejo različne dolžine deščic, kar ovira vodenje proizvodnje, delavce pri sortaciji pa moti veliko število kombinacij. Dolžinsko krojenje smo zato iz hale za proizvodnjo opažnih plošč prestavili v drug prostor. Priključili mu bomo tudi sortaci-jo lesa, ki bo po novem potekala za dolžinskim in pred širinskim razrezom. Sortiranje bo skoraj v celoti avtomatizirano. S takim vrstnim redom operacij bomo dosegli: — večjo količino krojenega lesa ene dolžine na zalogi, kar omogoča boljše vodenje in planiranje proizvodnje — možnost izločevanja lesa 0 —II kvalitete za pohištvo — krojen žagan les se bo kon-dicioniral, za kar dq^ sedaj ni bilo pogojev. Na izpraznjeno mesto v obratu opažnih plošč bo postavljen nov robilnik Optima firme Este-rer za širinski razrez. Sestavljen je iz dveh delov. Prvi del ima merilne kamere z mikroračunalnikom, drugi del pa je osnovni stroj za robljenje in paranje s šestimi gibljivimi žagnimi listi. Iz vsake deske je tako mogoče dobiti 5 deščic različnih širin, ki so osnova za širino opažne plošče. Za robilnikom je postavljena sortirna linija z boksi za vsako širino posebej. Stroj deluje tako, da računalnik ugotovi optimalni izkoristek deske po širini in si- gnalizira robilniku, kako naj se žagni listi razporedijo. Sočasno z določitvijo krojenja so avtomatsko določeni tudi sortimi kanali in boksi za vsako posamezno širino. Obdelovanec je skozi stroj voden z dvorednim verižnim transporterjem (zgoraj in spodaj), kar zagotavlja točnost in paralelnost obdelave. S tem je človeški faktor pri širinskem razrezu povsem izključen. Z novim strojem bomo po predvidevanjih prihranili 7 % robljenega žaganega lesa, s čimer bomo proizvedli dodatnih 45.000 kv. m plošč letno, seveda z isto količino žaganega lesa. To predstavlja velik prihranek, obenem pa bomo lahko uspešnejše zadovoljevali zahteve naših kupcev, saj je povpraševanje po opažnih ploščah izredno veliko. Bassanese I. Sindikat o ekonomski politiki v letu 1986 Tako zvezna kot republiška resolucija sta v tem obdobju deležni velike pozornosti. Letos smo tudi v sindikatu ob razpravi o osnutkih resolucije temeljito spregovorili o ekonomski politiki v letu 1986, saj je prihodnje leto prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Zvezna resolucija kot temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja v letu 1986 postavlja: bistveno zmanjšanje inflacije, pospešitev rasti proizvodnje, izvoza in zunanje likvidnosti, povečanje produktivnosti dela in življenjskega standarda. Ti cilji so zastavljeni tako, da jih gotovo podpira vsak dobro misleč državljan, tudi v sindikatu jih. Pač pa ob dejstvu, da še niso sprejeti vsi sistemski zakoni in da z resolucijo predlagani ukrepi in aktivnosti ne opredeljujejo vseh pogojev gospodarjenja — lahko vsakdo ugotovi, daje družbenoekonomski razvoj v letu 1986 še precej nejasen. Temeljna sindikalna pripomba na zvezno resolucijo je — da je to plansko direktivni dokument — ne pa plansko usmerjevalni. Tako na primer osnutek resolucije ureja politiko skupne porabe in splošne porabe v republikah in občini — kar je pristojnost republiških resolucij. Ozdom narekuje, da svoje samoupravne splošne akte s področja delitve uskladijo neposredno z resolucijo (mimo družbenih dogovorov!). Osnutek, kot že tolikokrat doslej, preveč temelji na linearnosti in indeksiranju. Predlagana protiinflacijska politika pa je pretežno usmerjena k neposredni kontroli cen in omejevalni posojilno denarni politiki — premalo pa k odpravljanju pravih vzrokov — to je — prenizki proizvodnji in premajhni učinkovitosti. Resolucija bi morala, po mnenju predsedstva RS ZSS, več pozornosti nameniti spodbujanju povečanja proizvodnje, sproščanju delovanja ekonomskih zakonitosti, zagotavljanju realnega vrednotenja vseh dejavnikov proizvodnje, dvigu produktivnosti dela in podobno. Dobro organizirana trgovina bi lahko veliko prispevala k racionalizaciji zalog, vendar pa to ni realno pričakovati z administrativnim določanjem marž. Stališče sindikata je, da se morajo vse oblike končne porabe (tudi zvezni proračun) gibati v okviru razpoložljivega narodnega dohodka. Spremembe v davčnem sistemu ne bi smele zajeti le neposrednih davkov, temveč tudi temeljni prometni davek in sistem carin. Osnutek zvezne resolucije predvideva, da naj v prihodnjem letu skupna in splošna poraba naraščata za 10 % počasneje od nominalnega dohodka. To bi v Sloveniji pomenilo, da bi bila ogrožena celo enostavna reprodukcija v družbenih dejavnostih, zato na taka določila sindikat ne more pristati. Osnutek slovenske resolucije pa kot temeljne cilje razvoja določa — usmerjanje akumulacije v tehnološko posodobitev proizvodnje, hitrejše prilagajanje proizvodnih programov tehnološkim in drugim zahtevam tujih trgov ter prožnejši odziv na spremenjene razmere na domačem trgu. Prihodnje leto moramo doseči temeljit premik v kakovosti gospodarjenja ter zaustaviti negativna gospodarska gibanja, zato je predsedstvo RS ZSS menilo, da je ob navedenih ciljih treba poudariti še: povečanje učinkovitosti investiranja, dosledno uresničevanje politike in stališč do izgub, racionalizacijo zalog. V sindikatu se zavzemamo, da bo ekonomska politika spodbujala tiste gospodarske subjekte, ki bolje izkoriščajo proizvodne dejavnike, ki svoj razvoj temeljijo na kakovostnem izvozu in moderni tehnologiji. Podpiramo usmeritev v povečanje akumulacije, vendar ne izključno na račun nižanja osebnih dohodkov. Za naslednje leto pa je tudi predvidena povečana obremenitev osebnih dohodkov zaradi zadovoljevanja skupnih in splošnih potreb. Za uresničitev teh nalog je po mnenju predsedstva RS ZSS treba poiskati tudi druge vire sredstev (tako je na primer sredstva za občinske proračune mogoče zagotoviti z učinkovitejšim izvajanjem davčne politike). Ob sprejetih samoupravnih sporazumih dejavnosti in republiškem družbenem dogovoru (tik pred sprejetjem) je predvideni »letni dogovor o delitvi OD« nepotreben, zato v sindikatu predlagamo, da se ga iz resolucije črta. V osnutku resolucije pa ni usmeritve za skrajševanje delovnega in podaljševanje obratovalnega časa. Zato v sindikatu predlagamo, da je treba prihodnje leto proučiti vse sistemske rešitve, ki zavirajo selektivno uvajanje skrajševanja delovnega časa ter ukreniti vse potrebno za spodbujanje uvajanja skrajševanja delovnega časa delavcev ter podaljšanja obratovalnega časa strojev v ozdih, kjer so izpolnjeni ekonomski in socialni pogoji. Sindikalne organizacije v ozdih pa naj poskušajo doseči, da bodo ofenzivne razvojne usmeritve vsebovali tudi letni načrti (gospodarski plani) ozdov. Informacije RS ZSS Aktivna vloga sindikata pri ocenjevanju rezultatov gospodarjenja Ob ocenejvanju rezultatov gospodarjenja za letošnje leto sindikat spet čaka obilo dela. Predsedstvo RZ ZSS priporoča, da sindikalni organi in organizacije v razpravah pred in ob zaključnih računih največ pozornosti namenijo naslednjim problemom: Pri pripravljanju in sprejemanju letnih in srednjeročnih planov so za sindikat pomembni predvsem tile planski cilji — povečanje realnih osebnih dohodkov, izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev, krepitev reprodukcijske sposobnosti, zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Zato je treba planirati tak dohodek, ki bo omogočal doseganje teh ciljev — hkrati načrtovati in sprejeti take ukrepe, ki bodo omogočili oziroma zagotovili ustrezen dohodek — to je prestrukturiranje, tehnološko zahtevnejša proizvodnja, izvoz, zmanjševanje stroškov na enoto proizvoda, boljša organizacija dela in drugačno razporejanje delovnega časa. Pri ocenjevanju rezultatov gospodarjenja in možnosti razvoja v prihodnjem obdobju pa je nujno primerjati rezultate v lastnem ozdu z rezultati sorodnih ozdov v podskupini dejavnosti — ter sprejeti ukrepe za doseganje najmanj takih rezultatov, ki jih dosegajo najuspešnejši ozdi (Gospodarska zbornica Slovenije je izdala primerjalne podatke). Sindikalne organizacije in organi naj bodo pozorni, da bo na- pravljena temeljita analiza vzrokov (ne)učinkovitosti in kakovosti gospodarjenja, predvsem v tistih ozdih, kjer so fizični obseg proizvodnje, produktivnost in izvoz manjši od planiranega. Prav tako pa je treba razčleniti rezultate poslovanja v tistih ozdih, kjer je ob visokem dohodku manjši obseg proizvodnje oziroma storitev in manjša produktivnost. Kljub zakasnitvi smo uspeli v letošnjem letu v TO Tomaž Godec zgraditi že dalj časa načrtovano nadstrešnico za lubje. Locirana je na obstoječem asfaltnem depoju za lakirnico in bo služila za deponiranje suhe kurjave (lubja, sekancev), ki nam je za nemoteno obratovanje kotlovnice še kako potrebna, posebno še v zimskem času. Objekt je enokapna armi-rano-betonska montažna konstrukcija, sestavljena iz stebrov 50/50 cm in enokap- V razpravi naj sindikat zahteva preverjanje, ali je bila politika delitve skladna s samoupravnimi sporazumi dejavnosti (razmerje med bruto OD na delavca in akumulacija na angažirana sredstva v primerjavi s sorodnimi ozdi v podskupini dejavnosti). Tam, kjer je organizacija poslovala z izgubo je nujno zahtevati tak sanacijski program, ki bo predvsem s prestrukturiranjem proizvodnih programov dolgoročno odpravil vse vzroke za izgubo. informacije RS ZSS nih nosilcev 40/80 cm, na katerem ležijo AB grede. Tlorisna velikost nadstrešnice je 33,80 m X 21,50 m. Na severni in vzhodni strani je objekt zaprt z armirano betonsko steno višine 4 m. Transport, dovoz in odvoz kurjave pa bo potekal z južne oziroma zahodne strani. Gradbena dela, temelje in stene je izvajalo GP Bohinj, armirano-betonska montažna dela SGP Primorje Ajdovščina, elektroinstalacije pa Elmont Bled. L. F. Nova nadstrešnica za lubje in suho kurjavo Sklepi samoupravnih organov Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (30.10.1985) 1. Periodični obračun I—IX 1985 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi. 2. Rebalans plana za leto 1985 je potrdil v predlagani obliki. 3. Potrdil je poročilo inventurne komisije za obdobje julij—september 1985. 4. — Sprejel je obračun okrepčevalnice za obdobje I do Vlil 1985. — Cene malic za tuje odjemalce se s 1.11.1985 povišajo iz 200,00 din na 300,00 din oz. za SCT iz 230,00 din na 330,00 din. — Cene malic za domače ostanejo nespremenjene (15,00 din). — Cena kosil se poveča s 1.11.1985 iz 300,00 din na 550,00 din. Našim upokojencem, ki iz določenih razlogov ne bodo mogli plačevati kosil, se ponudi malica za 2/3 cene malice za tuje odjemalce (200,00 din). Stroške v zvezi s kosili je treba mesečno spremljati in ceno kosil korigirati v skladu z dvigovanjem stroškov. — Z otvoritvijo nove proizvodne hale v TO Filbo se bo tople obroke za njih pripravljalo v naši okrepčevalnici. 5. Predlog nove sistemizacije dela »avtomehanik I« je posredoval v 8-dnevno javno obravnavo in v potrditev samoupravnim delovnim skupinam. 6. Člani DS TO so bili seznanjeni z odločbo Sodišča združenega dela glede odškodninskega zahtevka tov. Lužar Vinka. 7. Potrdil je nabavo nove motorne žage za obrat primarne obdelave lesa. Potrdi se odprodaja dvoglavnega če-lilnika firme HAIST v vrednosti 490.000,00 din. 8. V potrditev samoupravnim delovnim skupinam je predlagal povišanje kolektivnega zavarovanja na 150,00 din ter da se v zavarovanje vključi tudi odškodnina za naravno smrt. 9. Prošnjo balinarskega kluba Bohinj za finančna sredstva je odstopil v reševanje pristojnemu organu DO s priporočilom za ugodno rešitev. 10. Pokroviteljstva nad Otroško folklorno skupino ni sprejel. 11. Prošnji OŠ »M. Langusa« iz Radovljice za odpadni material se takoj ne more ugoditi, ker so precej tega materiala odpeljali že v mesecu juliju 1985. 12. Prošnjo delavcev lakirnice za nakup enega veza ža-manja za tov. Smukavec Francko je ugodno rešil. En vez ža-manja pa ji je odobril tudi DS TO. 13. Lovski družini Boh. Bistrica je kot dobitek na srečelovu odobril 1 kom nočna omarica Kobla. 14. Prošnjo Repinc Matevža za prerazporeditev iz oddelka opažnih plošč v oddelek vzorčne delavnice za določen čas ni ugodno rešil in je bil kot pravilen sprejet sklep odbora za delovna razmerja, ki je prošnjo tudi posredoval in se glasi: uči naj se v prostem času dopoldan, ko je v popoldanski izmeni in ima dopoldan v vzorčni delavnici na razpolago material in stroje. 15. Delavci iz oddelka primarne obdelave lesa, vozniki viličarjev in skladiščni delavci so dali pritožbo v zvezi s prahom. DS smatra, da je od časa, ko je bila pritožba napisana pa do danes glavni del tega problema odpravljen. Glavni betonski silos pa naj bi bil rešen v prihodnjem letu z izgradnjo briketirnice. Zaenkrat se predlaga, da se očistijo strehe in sperejo poti, tisti, ki so odgovorni za praznjenje silosov pa naj v bodoče bolj poskrbijo za to. Novembrska zasedanja zborov občinske skupščine Obračun delovnih listov je osnova za osebne dohodke Nova sekretarka Skupščine občine Radovljica Vsi trije zbori skupščine občine Radovljica so na 35. ločenih sejah 27. novembra po tehtni in tvorni obravnavi s pripombami sprejeli osnutek družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1986 — 1990 in v nekaterih delih do leta 2000. Sprejeli so tudi odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih, o čemer so tekle v krajevnih skupnostih in DPO daljše javne razprave. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta ločeno sprejela odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč in odlok o določitvi objektov in posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor pa sta razen tega ločeno obravnavala poročilo o poslovanju delovnih organizacij Mira Radovljica, UKO Kropa, Inženiring Bled, KŽK TOK Radovljica in ŽITO TOZD Go- renjka — Triglav Lesce, ki so ob tričetrtletju izkazovale izgubo. Zbor združenega dela pa je sprejel osnutek odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela. Živahna politična in delegatska dejavnost V skupni akciji za uresničevanje sklepov in stališč občinskega komiteja ZKS Radovljica, ki se nanašajo na oslanjanje na lastne moči, sta komite in predsedstvo skupščine občine Radovljica sklicala na Bledu, v Radovljici in v Bohinju delovne razgovore s predsedniki delavskih svetov TOZD in OZD ter vodij delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine. Spregovorili so o nalogah pri izvajanju letnih proizvodnih planov, povečevanju izvoza in o razporejanju dohodka. Posebno so se dotaknili neposrednih nalog pri izdelavi planskih dokumentov in pa prednostnih nalog, zlasti pri združevanju sredstev za gospodarsko infrastrukturo. Niso obšli niti nalog in aktivnosti v zvezi s predsto-ječimi predvolilnimi in volilnimi opravili za delegatske skupščine v občini. Delegati vseh delegacij za skupščinske zbore občinske skupščine in skupščin SIS iz vseh bohinjskih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij pa so se na skupnem sestanku v novembru domenili za enotna stališča v zvezi z osnutkom družbenega plana občine Radovljica za naslednje srednjeročno obdobje. Imeli so kajpak vrsto kritičnih pripomb in izrekli cel spisek raznih predlogov, ki so jih posredovali v vednost občinski konferenci SZDL in pa pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine. Predsednikov razgovor z novinarji Sredi prejšnjega meseca je predsednik občinske skupščine Radovljica Bernard Tonejc sklical na razgovor vse novinarje, ki dopisujejo v sredstva javnega obveščanja in poročajo za radio o razmerah v naši občini. Podrobno jih je seznanil s sedanjim gospodarskim stanjem in razmerami ter o svojih pogledih na razreševanje najbolj perečih vprašanj, ki zavirajo razvoj občine. Treba je reči, da je bilo njegovo podajanje izredno tenkočutno in ustvarjalno. Poleg upravičenih kritik na račun pomanjkljivosti v izvajanju planskih nalog v združenem delu, je nanizal tudi vrsto utemeljenih pripomb na delo družbenih dejavnosti in zlasti na račun občinske administracije. Posebno je opozoril na pomanjkanje odgovornosti nekaterih vodilnih struktur, pa tudi na vse preveč zakoreninjeno administrativno poslovanje upravnih organov. Upati smemo, da bo ta razgovor vsaj nakazal, če že ne našel poti odpravljanja ugotovljenih navkrižij?! Na novembrskih zasedanjih zborov občinske skupščine so delegati sprejeli sklep o imenovanju diplomirane ekonomistke Sonje Šlibar z Bleda za sekretarko skupščine občine Radovljica. Doslej je bila zaposlena Izvršni svet občinske skupščine Radovljica je na osnovi javne razprave o osnutku družbenega plana občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1986 — 1990 predložil skupščini občine, da uvrsti kot prednostne naloge v gospodarstvu in družbenih dejavnostih pri razvoju občine do leta 1990: prestruktuiranje (pre-ostrojenje) gospodarstva, zagotavljanje oskrbe s pitno vodo. Ob bližajočemu prazniku JLA in ljudske obrambe, ki ga praznujemo 22. decembra je prav, da se spomnimo tudi vloge in pomena Zveze vojaških rezervnih starešin v naši občini. Občinska konferenca ZRVS Radovljica sodi po svoji politični in strokovni družbeni dejavnosti med najbolj prizadevne. V njej deluje okoli 1400 članov, ki so organizirani v 20 krajevnih organizacijah. V kot vodja planske službe v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo pri občinski skupščini Radovljica. Dosedanji sekretar skupščine dipl. pravnik Zvonko Savnik iz Radovljice je bil upokojen. odpravo ključnih problemov pri odvajanju odplak in varstvu voda, obnovitev in izgradnjo cest, ki so v neposredni zvezi z razvojem gospodarstva, osnovno zdravstveno varstvo, zagotavljanje osnovnošolskih prostorov, izvajanje rešitev v socialni politiki in v družbenih dejavnostih, ki naj bi izboljšala naravni prirast prebivalstva, ki v naši občini vse bolj nazaduje. občinski konferenci je 56 delegatskih mest in 11-člansko predsedstvo, ki ga vodi Peter Zupan. Izredno zagnano delujejo razne komisije, ki organizirajo idejnopolitično in vojaško strokovno usposabljanje članov, hkrati pa pomagajo pri vzgoji in usposabljanju mladine, velik delež imajo tudi pri obrambnem usposabljanju prebivalcev. r------ ' Sneg prehitel cestarje Poleg otvoritve kotlovnice in sušilnice v Podnartu ter novih proizvodnih prostorov TO Filbo je bila ob Dnevu republike planirana tudi otvoritev nove ceste med Bohinjsko Belo in Sotesko. Sorazmerno zgodnja ohladitev in sneg sta onemogočila zaključek del v dogovorjenem roku. Kljub dolgi, topli in suhi jeseni je delavcem Cestnega podjetja Kranj zmanjkalo za dober teden jesenskih dni, da bi promet lahko stekel po novi cesti. Po besedah direktorja CP Kranj tov. Drinovca bodo kljub snegu groba dela zaključena v prvi polovici decembra, tako da bo cesta odprta za promet še pred Novim letom. Slivnik S-----------------------------------------------------J Prednostne naloge v družbenem planu občine Spodbudni rezultati dela ZRVS fr Vi= Sindikati so ocenili svoje delo Ob večji aktivnosti bi lahko še več dosegli Delavci TOZD Filbo smo se v začetku novembra zbrali v prijetnem gostišču, da bi pregledali delo sindikalne organizacije. Občnega zbora se je udeležilo zadovoljivo število delavcev. 1-letno delo organizacije je predsednik strnil v obširnem poročilu: Prioritetna naloga, ki si jo je zadal sindikat, je bila ustvarjanje in razporejanje dohodka. Naša stališča so bila posredovana za vse pomembne proizvodne odločitve. Zataknilo se je le pri organizaciji dela, materialni preskrbi in dostavi projektov in delovnih nalogov v proizvodnjo. Zahteva, da bi ugotovili ostanek dohodka od posameznega dokončnega dela tudi še ni bila realizirana v praksi. V glavnem je slaba organizacija tista, ki potem povzroča nepravočasno in nekvalitetno proizvod-hjo. Na sistemizacijo ocen del in nalog nismo imeli dovolj vpliva, zato tudi upada motiviranost za boljše delo. Veliko vlogo je odigral sindikat tudi pri prepričevanju delavcev o koristni integraciji, čeprav se še vedno pojavlja grupa ljudi, ki pravi, da je bila zavedena. Ugotavljamo, gledano na rezultate poslovanja in v primerjavi z drugimi TOZD in DSSS, da je pri nas delavec v neposredni proizvodnji premalo nagrajen. Celo leto so potekale aktivne priprave na volitve. Trudili smo se, da smo izbrali najboljše delegate iz vseh struktur proizvodnje, čeprav je bilo pri izbranih čutiti apatičnost, češ da ne morejo vplivati na odločitve. Sindikat je dobro sodeloval predvsem z DS in OOZK, kjer je lahko s svojimi stališči vplival na odločitve. Slabo sta delovala SDK in ZSMS. Disciplinska komisija samo formalno obstaja, saj se ne prijavlja kršiteljev. Dobro pa sodelujemo s konferenco OOZS v DO LIP in pa z Občinskim sindikalnim svetom. Indirektno smo vplivali tudi na vse naloge, ki jih ima naša TO v zvezi z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Stalno smo opozarjali tudi na zelo slabe delovne pogoje, zaradi česar prihaja do poklicnih obolenj. Seveda bo ta problem s pridobitvijo novih proizvodnih prostorov bistveno manjši. Veliko več pozornosti bomo morali v bodoče posvetiti delovni disciplini zaposlenih, saj trenutno dobri rezultati gospodarjenja niso opravičilo za tako stanje. Zal nismo imeli evidence in vpliva na kadrovanje v sektorju za prodajo in pro-jektivo, čeprav le-ta dela za potrebe naše temeljne organizacije. Izvršni odbor sindikata je člane sproti obveščal o svojih odločitvah in delu. Manjša pa je bila informiranost iz splošnega sektorja DO in komisij, ki delajo na področju socialnega varstva, stanovanjske problematike in najemanja posojil, izobraževanja, inovacijske in kulturne dejavnosti. Premalo pozornosti smo namenili izobraževanju članov, ki so prevzeli odgovorne funkcije. Precej več posluha smo imeli pri štipendiranju mladih za potrebe TOZD. Preveč smo zanemarili tudi poklicno izpopolnjevanje starejših članov kolektiva, pogrešamo predavanja in seminarje, ki bi lahko pripomogli h kvalitetnejšemu delu na našem področju. Premalo je tudi literature, ki bi nas seznanjala z novostmi. Predlagali, obravnavali in izvajali smo tudi razne oblike pomoči delavcem v obliki denarja, posojil in cenejših nakupov. Zaskrbljujoč je manjši odziv za letovanje, ki je posledica padanja življenjske ravni in kupne moči delavcev. Zdravstveno najbolj prizadetim smo omogočili primerno obliko zdravstvenega varstva in rehabilitacije. Humanost smo izkazali s krvodajalsko akcijo, pomočjo občinam ob elementarnih nesrečah, obdaritvijo otrok in raznimi prispevki prostovoljnim društvom. Kulturne prireditve so bile slabo obiskane. Žal svojega programa nimamo, čeprav imamo v svojih vrstah ljudi, ki sodelujejo v različnih društvih in bi lahko sodelovali ob raznih obletnicah in tovariških srečanjih. Zelo dobro delamo na športnem področju, kamor pa bi morali pritegniti še več mladih in organizirati zaradi večje množičnosti več srečanj na nivoju TOZD. Lahko zaključim, da smo dobro delali, čeprav bi ob večji aktivnosti vseh lahko dosegli še več. Skeptike, ki mislijo, da jim sindikat ni potreben, bi rad opozoril, da s tem dajejo nezaupnico samemu sebi. Prijetno pa je spoznanje, da je še vedno dovolj takih, ki so pripravljeni delati in sodelovati in se jim zahvaljujem v svojem imenu in v imenu IO OOS za vso pomoč pri uresničevanju nalog. OS Brez truda ne bo šlo 15. novembra letos popoldne smo se v prostorih jedilnice DSSS srečali delavci DSSS in TO Trgovina, člani sindikalne organizacije. Proti pričakovanju se je občnega zbora udeležilo precejšnje število delavcev, od vseh 130 se nas je sestanka udeležilo 97 delavcev. Dnevni red je potekal tako, kot je navada na sindikalnih občnih zborih. Tov. Mašič je v poročilu o delu sindikata v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju povedal, da so se člani izvršnega odbora OOS sproti seznanjali z rezultati poslovanja v DO, pregledali zaključne ter periodične obračune. Skrbeli so za dosledno spoštovanje sprejetih dogo- vorov, normativov in planov. Obveščanje je bilo na zadovoljivi ravni. Delovanje članov ni bilo zaprtega značaja, saj so delavci vse sklepe lahko prebrali na oglasni deski. Predsednik je posebej opozoril na delo novoizvoljenih članov IO OOS. Zavedati se morajo resne vloge, katero so jim zaupali delavci DSSS in TO Trgovina. Na področju kulturne dejavnosti je bilo še premalo storjenega. Na športnem področju pa so storili več, v letošnjem letu je zaživela planinska sekcija LIP Bled, katere člani so delavci iz vseh temeljnih organizacij in udeleževali so se izletov ter pohodov. V programu za prihodnje mandatno obdobje je osnovno izhodišče sindikalne or-ganzacije: analiza obstoječega stanja, varovanje samoupravnih odnosov, družbene lastnine in prizadevanje za postavljene cilje gospodarske stabilizacije. Posebej bo potrebno posvetiti pozornost problematiki kadrovanja, delitvi dohodka, stanovanjskim vprašanjem in odnosom med delavci. Prav tako pa je treba vzpodbujati delovanje delegatov. Tudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite morajo člani sodelovati. V razpravi je sodeloval tov. Maček Franc — sekretar ZK. Povedal je, da smo v zadnjem času postali kar vsi politiki. Pišemo, govorimo in besedičimo o izboljšanju življenjskih pogojev in gospodarske krize začenši z »treba bo, bi bilo potrebno ipd.« Da bi bilo za vse boljše, bi spremenili kak člen v samoupravnem sporazumu, da bi delovno uspešnost in dober dohodek tudi stimulirali. Brez truda pa ne bo šlo! Proč s frazami, ločiti moramo pomembne naloge od manj pomembnih. Dalje tov. Maček ugotavlja, da se delavci v svoji samoupravni skupini premalokrat sestanejo, ali pa kar na hitro potrdijo točke dnevnega reda. Sestanek samoupravne skupine ni nikakršen politični miting. To je čisto navaden pogovor med delavci, ki se ukvarjajo s problemi, srečujejo se z rezultati svojega dela. Posebej pa je pohvalil delo članov IO OOS v minulih dveh letih in predal besedo drugemu govorniku. Tov. Debelak je glede sestankov delavcev v samoupravnih skupinah predlagal, da bi se vsi delavci sestali na skupnem zboru vsaj štirikrat v letu, ob periodičnih obračunih, da bi tako živo spremljali poslovanje in življenje v naši delovni organizaciji. Čas, v katerem živimo, pa ni rožnat in zahteva celega človeka. Tov. Pauluša nas je seznanil z delom na prodajnem področju. Prodajni posli so se znašli v težkih pogojih, kupna moč na domačem trgu je padla. Zaloge se kopičijo, kreditni pogoji so neugodni. Cene našim izdelkom bi morali postaviti na takšno raven, da bi bili pogoji prodaje enaki drugim delovnim organizacijam. Glavne misli iz občnega zbora bi lahko strnili v naslednje: — novoizvoljeni člani se bodo trudili, da bodo delavcem omogočili boljše življenje, boljše pogoje za delo, — po začrtanem planu bo- do storili kar največ za uresničevanje samoupravnih ci-ljev- Vesna Vse za čimvečjo proizvodnjo V soboto, 16. novembra je bil v Mojstrani v hotelu Triglav sindikalni občni zbor TO Mojstrana. Sama udeležba je bila dokaj skromna, kljub temu da je bilo predhodno zanimanje večje; več kot polovica delavcev je prav iz Mojstrane, zato je za tako skromen odziv težko najti odgovor. Občnega zbora se je udeležil tudi predstavnik Občinskega sindikalnega sveta Jesenice, predstavni- kov iz drugih TO LIP Bled pa ni bilo. Na sama poročila, ki so bila podana dovolj izčrpno, se je nato razvila dokaj zanimiva razprava. Zelo veliko je bilo govora o proizvodni problematiki, ki je vsakogar najbolj zanimala. Nadalje je bilo poudarjeno veliko tudi o nedoseganju plana ter o finančnih rezultatih v 9 mesecih. Tudi osebni dohodki nekaterih občinskih funkcionarjev ter še druga problematika je bila prisotna. Izraženi so bili tudi očitki na nepravilno razporejanje delavcev ter organizacijo dela v proizvodnji. Skratka, čutiti je bilo vse večji interes, da bi bila proizvodnja čimvečja, kajti ta je trdno povezana z osebnimi dohodki, ki niso nikoli preveliki. Po končanem občnem zboru smo nadaljevali z družabnim večerom, kjer ni manjkalo dobre volje. N - Kotni narez letvic za stekla na novi krožni žagi ELU Tržič, 8. 6. 1985 predsednica DS DO priznanje ob proslavi 100-Jetnice, za uspešno sodelovanje na poslovnem področju teŠNJA IWP6ÌSTÌ2 i o>A UP BLBP J JZ... Nabava novega gasilskega avtomobila IGD Tomaž Godec je lahko s svojim dolgoletnim obstojem in načinom dela zadovoljno, če ga gospodarski razmah ne bi puščal za seboj. V društvu smo ugotovili, da z napravami in prevoznim sredstvom nismo več kos požarom. V društvu imamo: dve prenosni motorni črpalki, gasilski top in kombi za devet gasilcev. Motorna črpalka, tip avtomatik Rosenbauer je v voznem stanju, črpalka Ma-girus pa je precej dotrajana; uporabljali je nismo le za gasilske namene, namreč tudi za polnjenje bazena za hlode, ob raznih nalivih na obratu itd. Predlagali smo nabavo nove motorke, katere nakup je delavski svet TO Tomaž Godec tudi potrdil. Ker pa te ni bilo mogoče dobiti, smo se odločili za nabavo kombiniranega gasilskega avtomobila, ki ni bil veliko dražji od črpalke, ima pa velike prednosti pred motornimi črpalkami. Nabavili smo kombinirano gasilsko vozilo Zastava VP 2400/300. V avto je vgrajeno; cisterna 2000 litrov, motorna črpalka 1600 litrov, rezervar za peniino sredstvo 300 litrov, na vitlu naviti dve cevi za hitro gašenje, na vrhu avtomobila montiran vodni top in ostali prostor za gasilsko orodje. Služi za gašenje z vodo in peno. Za naše potrebe je zelo primeren, tako da lahko hitreje in uspešnejše pristopimo k požarnim akcijam, če bodo potrebne. Lesna industrija se veča, objektov je vsak dan več in večja je tudi nevarnost požara. Požarna ogroženost je pri nas velika. V naši TO je precej vnetljivih tekočin, finega lesnega prahu, zato je požarna akcija odvisna od hitre intervencije, to pa je mogoče samo s sodobnimi naprava-mh Če bo zaostalo naše tehnično opremljanje, se bo zmaj-šala naša operativna sposobnost. Tudi pri požarnem načrtu naše TO je predviden kombiniran gasilski avto in to pri vsaki akciji, ki so razdeljene po oddelkih TO. Šest strojnikov se je usposobilo za rokovanje s strojno črpalko, ki je vgrajena v avto, da v slučaju potrebe znajo z njo rokovati. Društvo se mora še naprej strokovno usposabljati in opremiti s pripomočki, ki naj gasilski enoti omogočajo, da bo učinkovito pogasila požare, odpravila vzroke in posledice nesreč in uspešno reševala ljudsko premoženje. Jože Hodnik S Nova pridobitev IGD Tomaž Godec — gasilski avto Zastava VP 2400/300 Tekmovanje veteranov IGD Industrijsko gasilsko društvo Tomaž Godec je bilo v letošnjem letu zelo aktivno in uspešno, zlasti pa se je izkazala skupina veteranov — članov, starih nad 50 let. To desetino sestavljajo: Karel Gašper, Štefan Fujs, Jože Črnko, Rafael Cenčič, Edo Krapež, Alaga Samardžič, Jože Mlakar in Franc Smu-kavec. Poleg vseh obveznosti v društvu so se letos udeležili naslednjih gasilskih tekmovanj: občinskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta, kjer so dosegli 1. mesto. Kot prvaki so se uvrstili na področno tekmovanje Gorenjske za memorial Matevža Haceta v Mojstrani, kjer so bili najboljši; tako so se lahko udeležili republiškega tekmovanja v Velenju. Dosegli so odlično 2. mesto. Z malo sreče bi lahko bili republiški prvaki. Sodelovali so tudi na tekmovanju veteranov v Smu- kuču in Mengšu. V Mengšu so delili z domačo desetino prvo mesto. Iz rezultatov je razvidno, da so dosegli vidne uspehe ter lahko trdimo, da je s tem sistemom dela stanje operativnosti v našem društvu doseglo dokaj višjo stopnjo. Društvo se vsem zahvaljuje za ves trud in voljo, da so se odtrgali od svojega dela in da so toliko svojega časa porabili za vaje in tekmovanja. Večinoma so vsi izkušeni gasilci, ki že leta tekmujejo in so si pridobili veliko izkušenj, katere bo treba prenašati na mlajše gasilce. Uspešna desetina veteranov IGD Tomaž Godec Boh. Bistrica Pri nekaterih sodelavcih bi morala biti zavest do gasilstva na višji ravni, saj bi se morali zavedati, da varujemo naše podjetje, ne pa podcenjevati gasilskega dela ali pa se celo posmehljivo izražati. Dela v našem društvu se izogibljejo inženirji, teh- V Zgornjih Gorjah Družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost iz Gorij so bili prireditelji proslave ob prazniku republike. 28. 11. ob 18.00 uri so v domu Partizan nastopali recitatorji Osnovne šole bratov Žvan iz Gorij pod vodstvom prof. Anice Por, ki je tudi predmetna učiteljica na tej šoli. Otroški pevski zbor iz iste šole pa je vodila Melita Pogačnik. Tudi odrasli so zapeli, in sicer pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda, katerega vodja je tov. Mira Mesarič iz Jesenic. Na veliko začudenje vseh pa niso nastopili domači godbeniki na pihala, a zvedeli smo, da pripravljajo presenečenje za ta mesec. Pripravili nam bodo koncert. J. Ambrožič V Ribnem V krajevni skupnosti Rib-no so praznik republike slovesno počastili. Večer pred prazničnim dnem so krajani dvorano v Zadružnem domu napolnili do zadnjega kotička. Tov. Poklukar Andrej je v imenu družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti poudaril pomen 29. novembra ter dosežke in cilje krajanov. Posebej je opozoril na enotnost krajanov iz vseh štirih vasi, v preteklosti so se kazala posamezna od-' stopanja od skupnih ciljev. niki, oddelkovodje, mojstri in drugi, kar slabo vpliva na člane društva. Vsa naša prizadevanja in vsa materialna sredstva so namenjena v prvi vrsti za varovanje premoženja naše TO. Jože Hodnik V letošnjem letu so v Ribnem ob cerkvi zaključili z gradnjo nove mrliške vežice, razširili pa bodo vaško pokopališče. S telefonsko napeljavo je bilo precej napora, s samoprispevki in prostovoljnim delom je šlo hitreje. Kdaj pa bo pri naročnikih zabrnel telefon, ne ve povedati nihče. Za ureditev kraja pa bo potrebno še marsikaj narediti. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji DPD »Svoboda Rudi Jedretiča« s pesmimi partizanskega pesnika Kajuha, člani godalne- Mladi smo še. Naša generacija. Svobodni smo. Polni upov. Včasih smo veseli, včasih žalostni, razočarani, kakor je, a vedno zaupamo in verujemo vate. Ljuba si nam, draga domovina, spoštujemo te. Ne spominjaj se več tistih časov, ko si tako trpela, ko je bilo prelite krvi za jezero, ko si štiri leta drhtela dan in noč — bo (?), ne bo (?). Hranila in varovala si junake, ki so se borili zate in te končno — osvobodili. Takrat so zavriskali od veselja in ti si se veselila z njimi. Od takrat si vedno naša in nihče več te ni osvojil in te tudi ne bo, kajti tu smo mi, naša generacija, ki se bo postavila zate. Veš, draga domovina, zdaj smo še mladi, a že čutimo, kaj je svoboda, kaj je mir. Zavedamo se, da so naši očetje vedeli, za kaj se borijo — za domovino, zate. Podpiraš našo vojsko, ki je vsako minuto pripravljena, da te brani. Daješ ji ozemlje, vsa si njena. Kmalu, prav kmalu bomo Človek človeku — kri za življenje V dneh od 18. do 21. novembra 1985 je v Zdravstvenem domu potekala krvodajalska akcija. Organizatorji so celo poskrbeli za poseben avtobusni prevoz. V DSSS so se od 97 zaposlenih delavcev udeležili akcije v dobrem številu 20 krvodajalcev. Pokazali so visoko humano pripravljenost pomagati človeku. Pravimo, da smo vedno bolj oddaljeni drug od drugega in da imamo sami s sabo dovolj skrbi. Težavam sodelavcev ne znamo prisluhniti. Še sočustvovati ne znamo več, odkritih pogovorov pogrešamo. V novembrski akciji pa smo pokazali, da znamo pomagati človeku, rešujemo mu življenje. Morda bomo že jutri sami potrebovali to dragoceno tekočino. Vesna ga tria Bedič pa so z nekaterimi klasičnimi melodijami popestrili praznično vzdušje. Najbolj slovesen trenutek pa je vsekakor pomenil cicibanom, petindvajsetim prvošolčkom, ki so jih sprejeli v zvezo pionirjev. Prav prisrčno je bilo opazovati male cicibane, ki so se zahvalili za pionirsko čepico, rutico, izkaznico in rdeč nageljček. V zaobljubi, katero so ponavljali za starejšim pionirjem, so obljubili, da bodo marljivi in tovariški. Dali so častno pionirsko besedo. Vesna MATEJA JAN, 1970, 8. c OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, BLED tudi mi v tej vojski. Naučili se bomo veščin, varovali te bomo lahko vedno in takrat bomo še bolj občutili: naša si, edina. Tako si lepa, gotovo najlepša med vsemi deželami sveta. Ne spominjaj se časov, ko so mnogi hlepeli po tvoji lepoti, in tudi ne časov prvih povojnih let. Raztrgati so te hoteli, a branil te je naš Tito s svojo vojsko. Vse bolj se je razvijala ta vojska in zdaj imamo sodobne tanke, topove, letala, ladje, vse za tvojo obrambo. A žal je po svetu tega preveč. Posledice? — Vojne, nemiri, lakota, trpijo mladi ljudje, prav taki, kot smo mi. Pri nas tega ni in skušali bomo ohraniti vse, kot je. Dolga leta smo bili zatirani, a zdaj se dvigamo v svetu, v neodvisnosti. Vojna nas ne sme ogroziti. Če pa, bomo tu mi, ki te imamo radi in te spoštujemo. Borili se bomo, pa če damo zate življenja. Res bi jih — zate! Zato računaj na nas, draga domovina! Ob prazniku republike Draga domovina Svetovni pokal Bohinj ’86 V letošnji zimi bo naša domovina dobila še eno veliko zimsko-športno prireditev na najvišjem kvalitetnem nivoju — svetovni pokal v smučarskih tekih. S tem bo krog raznovrstnih zimskih vrhunskih tekmovanj pri nas končno zaokrožen. Že vrsto let imamo svetovni pokal v alpskih disciplinah tako v moški konkurenci Kranjska gora, v ženski konkurenci Maribor, skakalci imajo svoj svetovni pokal v Planici, svoje mesto pa je nazadnje našel tudi Bohinj in letos bo prvič v Jugoslaviji organiziran tudi svetovni pokal v smučarskih tekih. To veliko tekmovanje je smučarskim delavcem Bohinja zaupala mednarodna FIS organizacija na podlagi več kot 30 let dokazovanj, da so sposobni tako veliko prireditev speljati tudi oni. Ker je svetovni pokal naj večja prireditev na svetu poleg Olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, so organizatorji, ki jih tokrat vodi predsednica Republiškega komiteja za gostinstvo in turizem Bogomila Mitič s krogom svojih sodelavcev, ki ga vodijo že po tradiciji bohinjskih smučarskih tekov ing. Franc Bajt kot predsednik prireditvenega odbora, vodja tekmovanja Franc Repinc, za proge skrbita Lovro Sodja in Jože Žvan ob pomoči znanih postavlj alcev in traserjev tekaških prog Janeza Pavčiča in Alojza Ravnika, kvalitetno merjenje časov pa uspešno opravlja Stanko Ažman s sodelavci ISKRE-DELTE. V Bohinju bodo nastopili tekmovalci kar iz 26 držav, kar je svojevrstni rekord, pa čeprav je org. komite poslal povabila v vse tiste države, ki se ukvarjajo s smučarskimi teki, t. j. kar v 35 držav. Doslej so se uradno prijavili že vsi vrhunski tekmovalci iz držav, ki nekaj v svetu pomenijo, države Skandinavije — Švedske, Norveške in Finske, nadalje tekmovalci SZ, ZDA, Kanade, vsi najboljši srednjeevropski tekmovalci Švice, Francije, Italije, ZRN, Avstrije, ČSSR, DDR, Poljske, kakor tudi nekateri izredno »audsajderski« predstavniki kot so tekmovalci iz Grčije, Avstralije, Anglije, Argentine in drugi. Tekmovanje bo trajalo dva dni, in sicer bo prvi dan, v sredo 15. 1. 86 ob 10.00 uri štart v solo tekih moški 15 km, razglasitev rezultatov bo isti dan ob 16.00 uri pred domom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, drugi dan, v četrtek 16. 1. 86 prav tako ob 10.00 uri pa bodo štafetni teki moški 4 X 10 km tudi za svetovni pokal štafet ter razglasitev ob 12.30 uri na stadionu v Bohinjski Bistrici. Prireditelj Organizacijski komite BOHINJ pa pripravlja za vse uvrščene tekmovalce posebna spominska darila, pokale in ostala odličja. Obeta se torej lepa prireditev, organizator si želi samo še lepega vremena, vabi pa občane in turiste k ogledu v čimvečjem številu, predvsem pa mladino, ki se iz leta v leto bolj navdušuje nad tem lepim zimskim športom. ŽJ Prvenstvo LIP v odbojki 1. mesto za TO Tomaž Godec V nedeljo, 8. 12. se je v osnovni šoli v Boh. Bistrici odvijalo prvenstvo LIP v odbojki. Udeležili so se ga 4 moške in 1 ženska ekipa. Udeležba sama je bila zadovoljiva, kritizirati pa je treba TO Tomaž Godec, ki ni mogla sestaviti ženske ekipe, prav tako tudi ne TO Rečica. V TO Tomaž Godec je zaposlenih skupno 158 žensk, od tega do 40 let 89 žensk, v TO Rečica pa 138 žensk, od tega do 40 let 88 žensk. Mislim, da bi se iz takega števila moralo najti 6 žensk za sestavo ekipe. Tudi TO Filbo in TO Mojstrana nista mogli sestaviti moške ekipe in jih izgovor, da ne znajo igrati odbojke, ne opravičuje, kajti bistvo sindikalnih tekem ni zgolj zmagovati, ampak predvsem sodelovati. Največ pohvale pa gre TO Podnart, ki je sodelovala z najštevilnejšo ekipo in ki je navdušila predvsem z dobro in privla- REZULTATI: čno igro. Z malo več uigranosti in sreče jim prvo mesto ne bi ušlo. 1. TO Podnart : ženske DSSS — 2 : 0 (15:1, 15:4) 2. TO Rečica : moški DSSS — 1 : 2 (15:10, 15:17, 10:15) 3. TO Tomaž Godec : ženske DSSS — 2 : 1 (16:4, 6:15, 15:8) 4. TO Podnart : TO Rečica — 2 : 1 (17:15, 6:15, 15:4) 5. TO Tomaž Godec : moški DSSS — 2 : 1 (15:6, 7:15, 15:10) 6. ženske DSSS : TO Rečica — 0 : 2 (1:15, 4:15) 7. TO Podnart : TO Tomaž Godec — 1 : 2 (15:11, 6:15, 6:15) 8. ženske DSSS : moški DSSS — 0 : 2 (6:15, 1:15) 9. TO Podnart : moški DSSS - 2 : 0 (15:6, 15:11) 10. TO Rečica : TO Tomaž Godec - 1 : 2 (15:12, 8:15, 10:15) Vrstni red: 1. TO Tomaž Godec 4 4 0 8:4 2. TO Podnart 4 3 1 7:2 3. DSSS moški 4 2 2 5:5 4. TO Rečica 4 1 3 5:6 5. DSSS ženske 4 0 4 1:8 Rakuš Smučanje v občini Radovljica Alpsko smučanje Prva prioritetna panoga v občini Radovljica je smučanje kot celota. Panoga je bila sprejeta za prioritetno zaradi naravnih možnosti, dolgoletne tradicije, interesa ljudi, kadrovskih možnosti in drugih pomembnih vzrokov. V občini se aktivno ukvarjajo s tekmovalnim alpskim smučanjem naslednje organizacije: Smučarski klub Bohinj, Smučarski klub Bled, Smučarski klub Radovljica, TVD Partizan Begunje in ŠD Plamen Kropa. Osnova tekmovalnega smučanja izhaja iz množičnosti. Smučarskih tečajev za šolsko mladino se vsako leto udeleži od 1250 do 1350 otrok. Poučuje jih od 140 do 160 učiteljev ali vaditeljev smučanja. Poleg omenjenih tečajnikov mnogo otrok smuča tudi neorganizirano. Na osnovi rezultatov smučarskih tečajev in testiranj motoričnih sposobnosti klubi vabijo v članstvo najbolj uspešne otroke. Z izbranimi otroki z osvojenim predznanjem se začenja delo v klubih. Sprva je poudarek na obvladovanju tehnike smučanja. Najboljši cicibani, ki vadijo v okviru II. selekcije, se udeležujejo tekmovanj v okviru Gorenjske in v občini. Že tekmovalci II. sekcije opravijo okoli 100 kondicijskih treningov in 50 treningov na snegu, udeleže pa se od 5 do 8 tekem. Skupina mlajših pionirjev v starosti 12 do 13 let trenira že bolj intenzivno. Letno opravijo okoli 150 kondicijskih treningov in okoli 90 treningov na snegu, udeležijo pa se do 20 tekmovanj. Najboljši sestavljajo III. selekcijo in imajo pravico nastopa na tekmovanjih za Coca-cola pokal. Zaradi ved- no večjih zahtev so starejši pionirji, mladinci in člani združeni v eno skupino, ki letno pravi okoli 190 kondicijskih treningov in okoli 120 treningov na snegu. Poleg tega pa se udeležijo do 30 tekem. V omenjeni skupini, ki predstavlja združeno IV. in V. selekcijo opravijo tekmovalci tudi do 10 treningov tedensko. V smučarskih klubih Bled in Radovljica vodita treninge v teh selekcijah profesionalna trenerja: Faganel Mojmir in Kavčič Bojan. Način tekmovanj alpskega smučanja je opredeljen z enotnim tekmovalnim sistemom. Cicibani lahko letno tekmujejo na osmih tekmovanjih v okviru Gorenjske in treh republiških tekmah, mlajši pionirji (85 najboljših pionirjev in 55 najboljših pionirk v Sloveniji) na 8. tekmah Coca-cola pokala, ostali na največ 10. tekmah v okviru Gorenjske, starejši pionirji na 8 tekmah Coca-cola pokala in 10 tekmah Gorenjske tekmovalne skupnosti, mladinci in člani pa samo v tekmovanjih Mladinskega in Slovenskega pokala. Na območju regije za te kategorije ni tekmovanj. Vrednost vsakega tekmovalca je izražena z negativnimi točkami. Te točke dosegajo tekmovalci na vseh uradnih tekmovanjih glede na časovni zaostanek in vrednost tekme, ki je odvisna od kvalitete najboljših tekmovalcev na tekmi. Vsi tekmovalci, ki imajo na osnovi tako izračunanih točk pravico nastopa na republiških tekmah (Slovenski pokal, Mladinski pokal, Coca-cola pokal) imajo status člana republiške selekcije. V sezoni 1985/86 je v občini kategorizirano in uvrščeno v republiške selekcije naslednje število tekmovalcev: SK BLED SK SK BOHINJ SKUPAJ vseh rep. sel. RADOVLJICA vseh rep. sel. vseh rep. sel. vseh rep. sel. ml. mladinke 2 1 2 2 2 1 6 4 st. pionirke 1 1 2 2 2 0 5 3 ml. pionirke 3 2 3 0 2 0 8 2 cicibanke 5 1 5 0 0 0 10 1 člani 2 2 0 0 0 0 2 2 st. mladinci 1 1 6 3 0 0 7 4 ml. mladinci 3 3 4 2 3 1 10 6 st. pionirji 6 5 7 4 5 3 18 12 ml. pionirji 9 2 9 4 6 0 19 6 cicibani 11 2 9 1 5 3 25 6 SKUPAJ: 110 46 Poleg kategoriziranih tekmovalcev, v klubih vadi še večje število mlajših tekmovalcev, ki so še premladi in po pravilniku, o kategorizaciji niso kategorizirani. V letošnji sezoni so člani reprezentanc naslednji naši tekmovalci: — mlada A.: Jovan Matej — SK Radovljica — pionirska A.: Kraigher Grega, Kobilca Erika — SK Bled — pionirska B: Brzovič Sebastjan — Bled; Pintar Grega, Jakopič Špela — Radovljica; Stare Matjaž — Bohinj — perspektivna: Piber Aleš, Bere Luka — Bled V preteklem letu so naslednji tekmovalci osvojili medalje na prvenstvih: Jovan Matej: 1. mesto RP SPI v smuku, 3. mesto RP SPI v VSL, 1. mesto SL Abetone, 2. mesto SL Liengriess, 3. mesto VSL Šk. Loka, 3. mesto VSL M.Bondone Kraigher Grega: 2. mesto RP MPI v VSL, 2. mesto SL Lien-greiss Piber Aleš: 1. mesto RP CI v VSL, 3. mesto RP CI v SL Mulej Stanko: 2. mesto na DP st. mladincev v kombinaciji. Kadri Poleg omenjenih dveh profesionalnih trenerjev v klubih dela s tekmovalci še od 15 do 20 amaterskih kadrov in to trenerjev, učiteljev in vaditeljev. Tekmovanja Klubi organizirajo večje število tekmovanj od mednarodnih do občinskih. Najvažnejša tekmovanja v sezoni bodo: — Evropski pokal za ženske v SL na Zatrniku — Državno mladinsko prvenstvo v SM in SV na Kohli — FIS tekmovanje za ženske v VSL na Kobli — Republiško prvenstvo za starejše pionirje v SM, VSL in SL na Zatrniku in Kobli. Financiranje Iz sredstev TKS se sofinancira okoli 35 % potrebnih sredstev za treninge in tekmovanja tekmovalcev republiških selekcij in 50 cicibanov. Ostala sredstva zberejo klubi iz dodatnih sredstev, velik del pa prispevajo tekmovalci, oziroma njihovi starši sami. Zaradi izredne kvalitete slovenskega alpskega smučanja v vseh kategorijah je za uvrstitev v reprezentance potreben izreden napor. Naše osnovne usmeritve v prihodnje so kvalitetnejše strokovno delo in ostrejša selekcija tekmovalcev. S tem bodo sredstva usmerjena na najperspektivnejše tekmovalce. Istočasno pa se bomo prizadevali, da bomo sredstva obogatili z neposredno svobodno menjavo dela, za kar pa zaenkrat delovne organizacije v naši občini ne kažejo dovolj zanimanja. Smučarski tek V sklopu celotnega smučanja kot prioritetne panoge predstavljamo smučarski tek. S smučarskimi skoki se ukvarjajo le v Zasipu in Begunjah z malimi skupinami. Nekaj smučarskih skakalcev Da trenira pri TVD Partizan v Žirovnici. Iz pred leti slovenskega vodilnega centra za smučarski tek v Gorjah, iz katerega je izšla cela vrsta tekaških reprezentantov, je v zadnjih letih ta panoga v občini začela stagnirati. V nekajletnem obdobju je bilo delno zapostavljeno delo z mladimi tekači. Tudi strokovno delo je začelo padati. Število centrov, kjer so se ukvarjali s smučarskim tekom, je iz Gorij, Bohinja, Lipniške doline, Jamnika padlo, ostale so le Gorje in delno životarjenje v Bohinju. S postopno spremembo odnosa do smučarskega teka, z vpeljavo strokovnega, profesional- nega dela v Bohinju, kjer so zaposlili trenerja za smučarski tek in z oživljanjem dela v Gorjah, se je začel ponoven vzpon tekmovalnega smučarskega teka v občini in vzpon tudi v primerjavi s tekmovalci v republiki. Starejši tekmovalci iz Gorij postopoma zapuščajo tekmovalne vrste, vendar dosegajo še solidne rezultate. Izredno pa pre-senečejo pionirji, ki v pionirskem — Zito pokalu dosegajo odlične uvrstitve in so v vrhu slovenskega pionirskega smučarskega teka. Rezultati tekmovalcev iz občine v Žito pokalu v sezoni 1984/85: MLAJŠI PIONIRJI: 2. Cerkovnik Janez BOH, 5. Žemva Tomaž GOR, 8. Larisi Miha GOR, 12. Anderle Damjan GOR, 19. Zorč Andrej BOH; ekipno: 2. Gorje, 4. Bohinj; MLAJŠE PIONIRKE: 2. Repinc Jana BOH, 4. Cerkovnik Lidija BOH, 5. Cerkovnik Simona BOH, 9. Popovič Betka GOR, 18. Larisi Lucija GOR; ekipno: 1. Bohinj, 6. Gorje; STAREJŠI PIONIRJI: 2. Cerkovnik Aleš BOH, 4. Zupan Andrej GOR, 5. Majcen Ludvik GOR; ekipno: 2. Gorje, 6. Bohinj; STAREJŠE PIONIRKE: 1. Čop Urška BOH, 17. Kunstelj Mateja GOR; ekipno: 3. Bohinj, 8. Gorje; SKUPNI VRSTNI RED: pionirke: 1. Bohinj, 9. Gorje pionirji: 2. Gorje, 3. Bohinj skupno: 1. Bohinj, 4. Gorje Omenjeni rezultati kažejo, da je tek v občini v vzponu in dosega odlične rezultate predvsem v pionirskih kategorijah. V klubih pa se srečujejo z vrsto problemov, ki jih ne morejo sami reševati. Tako kot v vseh organizacijah so problem prevozi na treninge in tekmovanja. Klubi razpolagajo s starimi prevoznimi sredstvi, razen Gorij, ki imajo en novejši kombi. Drugi problem so vzdrževanje tekaških prog, saj ni v občini boljšega stroja za tekaške proge. Prav tako ni možnosti za treninge v jesenskem obdobju, problem prog na Pokljuki pa tudi ni celostno rešen. V občini smo v zadnjem obdobju izšolali nekaj vaditeljev teka na smučeh. V počitnicah se po nekaterih krajih organizirajo tekaški tečaji. V zimskem času so vzdrževane tekaške proge v celi občini. Vse več ljudi se rekreativno ukvarja s smučarskim tekom, iz tega širokega zaledja pa v prihodnje lahko pričakujemo vzpon tekmovalnega smučarskega teka. Za kvalitetni skok pa bo potrebno v ta šport, če to želimo, vložiti večja sredstva. Kvaliteta naših športnikov se končuje v pionirskih kategorijah, pri članih pa dosegamo manjše uspehe. V letošnji sezoni bo poleg drugih tradicionalnih tekmovanj prvič pri nas izvedeno tekmovanje za svetovni pokal v smučarskem teku v Bohinju. Janez Šolar Člani odprave v taboru na višini 3106 m Konec oktobra so se iz Maroka vrnili člani alpinistične odprave, ki so osvajali vrhove v Visokem Atlasu. Na pot so odšli 4. oktobra 1985. Sredstva za stroške odprave so si v večini zaslužili sami z delom v popoldanskem času. Veliko pomoč pa so dobili tudi od Planinskega društva Dovje-Moj-strana. Vsi člani odprave so potovali z avionom iz Zagreba do Madrida, od tam naprej pa do Casablanke v Maroku. Nato so potovali z avtom preko Marakecha do podnožja Visokega Atlasa. Odtod pa pot nadaljevali peš. Nosači, kateri so jim bili tudi vodiči do višine 3106 m, so jim prevzeli prtljago- Na višini 3106 m so si postavili tabor, nato pa hodili osvajat vrhove v pogorju Atlasa. Najprej so osvojili vrh Tizi Mellovl, visok 4015 m, nato najvišji vrh TOBKAL visok 4165 m, vrh Tizi v Ovenoum visok 4067 m, Raz Qvamsikrim, visok 4083 m ter Trmeqvida v Qvanakrim, visok 4089 m. V času bivanja v pogorju Atlasa so imeli člani odprave ugodne vremenske razmere, kar jim je omogočalo vzpone in sestope brez večjih težav. Po uspešnem osvajanju vrhov so se člani odprave vrnili domov, zadovoljni, da jim je uspelo vse tisto, kar so imeli v programu Na vrhu Tobkala V odpravi je bil tudi naš sodelavec Stanko Šmid, ki ni samo dober alpinist, temveč tudi odličen smučar in ga vsi poznamo. Udeležuje se tudi vseh tekmovanj v okviru LIP-a in GLG. NOC Odprava se je vrnila Zanimivosti iz bohinjskega kota Na Bitnjah je tudi deloval zelo znan čebelar Janez Strgar (1881 — 1955), katerega so imenovali »očeta kranjske čebele«. Njegov vzgojitelj je bil Martin Humek, ki mu je tudi podaril prvi čebelji roj. Janez je bil zelo marljiv in tako je vzgojil novo vrsto če-bele-matice, ki je pod imenom Kranjska čebela znana po svetu. Ze 1903. leta jo je začel pošiljati po Evropi, kasneje pa tudi v Ameriko in dežele na vzhodu. Za svoja dela je prejel številna priznanja. Srednja vas je središče v Zgornji bohinjski dolini. Tu je bilo središče Bohinja vse do dobe, ko je v Bohinj pripeljala železnica. Zgornja bohinjska dolina leži na sončnem podnožju Pokljuke, v ozadju se dvigajo mogočni Julijci. Po dolini se širijo bogato obdelana polja in travniki. Ta dolina je ohranila pravo naravno podobo, tod naletimo na pravega »klenega« Bohinjca. Tod ni modernih zgradb in ne industrije, izjema je GKZ Stednja vas. Desno od poti v Srednjo vas obiščemo vas Jereko. Tu se odcepi pot za Koprivnik, Gorjuše, Podjelje. To je mala vasica, a ima nekaj zanimivosti. Na griču v bližini so ostanki topilnice železove rude iz hallstattske dobe. V Nabito polno dvorano poslušalcev in nastopajoče sta najprej pozdravila predsednik ZKO Jesenice, Jože Varl in predsednik KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana, Mirko Rabič. Program pa se je začel odvijati z nastopom OKTETA DPD SVOBODA ŽIROVNICA, ki nas je najprej pozdravil s pesmijo Jakoba Aljaža, Triglav in drugimi kvalitetno izvedenimi pesmimi. Vsaka skupina se je predstavila s štirimi in prav vsaka pesem in skupina je navdušila po svoje. Tako tudi ŽENSKI VOKALNI NO-MET MOOS TOMO ZUPAN KRANJ. V tem nonetu nastopajo večina slepe in slabovidne pevke, kar zahteva od njih še dodatne sposobnosti za ubrano petje. S svojimi nežnimi glasovi so nas očarale z dokaj zahtevnim programom. Za njimi nas je na svojstven način zabaval sim- Opravičilo V zadnji številki Glasila smo objavili članek akademskega slikarja Albina Polajnarja Smo za kulturno dediščino Bohinjcev?, v katerem je prišlo do napak, in sicer: dr. Janez Mencinger ni bil z Brda, temveč z Broda pri Boh. Bistrici, sredstva za Hodnikov katalog je prispevalo tudi nekaj krajanov iz Bohinja in ne obrtnikov, tekst za Hodnikov katalog je napisal diplomirani pravnik Fedor Bevc iz Boh. Bistrice. Za napake se opravičujemo. Uredništvo Judovski jami so našli rimski denar. Znamenito Pu-škarjevo hišo iz leta 1809 pa nekako zanemarjajo. Sredi vasi stoji podružnična cerkev sv. Marjete iz leta 1502, katero je posvetil ljubljanski škof Krištof Ravbar, je iz dobe renesanse in gotike. Po zunanjosti je preprosta, notranji razgled pa pritegne posebno pozornost križev pot. Le-tega je napravil domačin Valentin Metzinger. Zlati kip sv. Marjete je iz leta 1685. Ob poti proti Pokljuki je mala vasica Koprivnik, ki leži na sončni terasi nad pokljuško planoto ob Mrzlem potoku, ki priteče iz Goreljka. Kmetje so se bavili s planšarstvom in živinorejo, danes pa so zaposleni pretežno v gozdarstvu. Sredi vasi je dom Luka Korošca, bil je eden med prvimi gorniki, ki so se povzpeli na vrh Triglava v letu 1778. Farna cerkev (zgrajena leta 1791 do 1793), ki se imenuje Povišanje sv. Križa, nima posebnih znamenitosti. V župnišču je spominska tabla, katera nas spominja na službena leta pesnika Valentina Vodnika (1758-1819). V letih od 1793 do 1796 je bil kaplan na Gorjušah. Na Koprivniku imajo nekatere kmečke hiše izviren patični KVINTET BRATOV ZUPAN TRŽIČ s svojim dobro naštudiranim repertoarjem. Zelo občuteno in lepo se je nato predstavil SEKSTET VIHARNIKI GORENJA VAS. Posebno je izstopala pesem Petra Jereba Pelin roža, saj je požela burni aplavz. Na svoje glasovne sposobnosti je opozoril STO-BLJANSKI OKTET DOMŽALE in jih najbolj dokazal s solistom, tenoristom v pesmi Frana Venturinija Nocoj pa oh, nocoj. Enkratno in1 mogočno pa je za konec zadonel GORENJSKI OKTET ZASIP (sedaj OKTET LIP Bled) in nas navdušil z močnimi glasovi in s svojim zahtevnim programom. Morda bi kakšen glasbeni strokovnjak petje teh simpatičnih zborčkov ocenil drugače, toda, tako smo ga slišali mi, povprečni poslušalci in bilo nam je všeč. Kot kaže, je pri vseh skupinah najbolj priljubljen koroški skladatelj Pavle Kernjak, saj so ga uvrstili v izvajanje skoraj vsi zbori, saj ponuja dosti zahtevne in vsakemu poslušalcu razumljive pesmi. Po burnem aplavzu sodeč so bili poslušalci nad predstavitvijo navdušeni in zelo zadovoljni. Tako smo imeli na dov-škem odru priložnost slišati nekaj dobrega in smo s tako številno udeležbo pokazali, da imamo take prireditve radi. Takih in podobnih si želimo še več. L. M. arhitekturni izgled. Tu so pogoji za razvoj kmečkega turizma. Koprivničarji so se leta 1927 prizadevali, da bi zgradili cesto iz Jereke na Koprivnik in nato dalje na Gorjuše in na Mrzli studenec in Rudno polje. Od leta 1931 imajo na Gorjušah svojo šolo — enora-zrednico, za katero so se dosti trudili. Na Koprivniku imajo dvorazredno šolo. Gorjuše so znane še po nečem: po fajtah ali pipah. Nekoč je bila to domača obrt, saj so jih posebno na vasi dosti uporabljali. Izdelovali pa so jih največ v zimskem času. Poznamo jih več vrst: čedra, fajfur ali furmanska fajfa. Izdelane so iz raznih vrst trdega lesa, njihova posebnost pa so intarzije iz raznih kovin. Danes pa jih izdeluje le še Alojz Lotrič iz Sp. Gorjuš 27 po domače Švebov, ki se je te obrti naučil od svojega očeta. Poleg tega pa se Vinko Beznik in Jože Stare ukvarjata s piparsko obrtjo. O Valentinu Vodniku je veliko povedal kranjski politik in deželni poslanec dr. Lovro Toman: »V podnožju tega našega velikana, tako dobro poznanega vsakemu Slovencu, leže večja ali manjša jezera, strmine, stisnjene doline, šumeči slapovi. Na obeh straneh pa izvirata dve Savici — bohinjska in dolinska. Tam ležita dve gorski vasici Gorjuše in Koprivnik. Držita se vkup, vmes pa so konte. Včasih lije voda, tako da nastaneta prava jezerca. Okrog in okrog pa se vidi kot potegnjen rob in čezenj se dvigujejo vrhovi planin^ in gora. Na južni strani je Črna prst, Lisec, Veliki in Mali Raska-vec, na zahodno-severni Javorški vrh, Jele, Jelinek in na severo-vzhodni pa Rob. Med Gorjušami in Koprivnikom pa se dviga Jarski vrh. Če se povzpneš iz Bohinjske Bele (tako so se podajali v starih časih) se odpre pogled na Gorjuše in šele potem na Koprivnik. Vasici sta si podobni. Hiše leže posamezno, delno so zidane, delno lesene. Na Gorjušah je 55 hiš, na Koprivniku 48, skupaj okoli 700 duš. Prebivalci so pridni in delavni. Preživljajo se z živinorejo, kopljejo rudo in kuhajo oglje za bližnje fužine. Ljudje dosežejo kar precejšnjo starost.« Dr. Toman razlaga od kod ime — Koprivnik — ne strinja se, da je pravilno Koprivnik. Nekateri domačini mu pravijo Koprivnek, drugi pa spet Koprivnjek. Po Tomanovem mišljenju je pravilno Koprivnek. V teh krajih je služboval pesnik Valentin Vodnik, dušni pastir in pevec oziroma pesnik. Na Koprivnik je prišel iz Ribnice, v krstni knjigi je v kratkem orisal zgodovino svojega kaplanovanja na Koprivniku. Takole piše: »Kaplanija je bila prvotno ponujena Gorjušam, vendar potreba in položaj teh dveh vasic je le prevagai, da so zgradili cerkev v Koprivniku. Leta 1791 so začeli z gradnjo cerkve in župniščem, potem ko je bil oskrbnik blejskega gospostva Ignac Novak, pod katerim vodstvom so nato 24. 2. 1793 brali sveto mašo. Benedik Božo (se nadaljuje) Gorenjske male vokalne skupine so nam poklonile veliko glasbenih užitkov Prijetno smo bili ljubitelji petja presenečeni, ko smo na oglasnih deskah v TO Mojstrana prebrali vabila za prireditev GORENJSKO SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPINE. Zares, imeli smo srečo, da je bil za to srečanje izbran prav dovški kulturni dom. Upokojil se je v TO Tomaž Godec STANISLAV ŠTENDLER V mesecu novembru se je invalidsko upokojil naš delavec Stanislav Štendler. V temeljni organizaciji TOMAŽ GODEC se je zaposlil leta 1972. Prej ni bil redno zaposlen, saj je delal doma na kmetiji. Vseskozi je delal na delih in nalogah krojilca žaganega lesa v obratu primarne obdelave lesa. Bil je tih in skromen delavec, navajen težkega dela. Naporno delo na delovnem mestu in popoldne na kmetiji je pustilo posledice, zato je lani hudo zbolel. Zdravniki so ugotovili, da njegovo zdravstveno stanje ni več tako, da bi lahko prenašal napore na delovnem mestu, zato se je invalidsko upokojil. Želimo, da bi se mu zdravstveno stanje izboljšalo in da bi lahko kdaj obiskal svoje sodelavce. STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC NOVEMBER 1985 delavcev pripravnikov TOZD TOMAŽ GODEC 428 2 TOZD REČICA 318 7 TOZD MOJSTRANA 86 TOZD PODNART 82 2 TOZD FILBO 108 2 TOZD TRGOVINA 26 DSSS 97 8 SKUPAJ: 1145 21 ZAPOSLILI SO SE: — v TO FILBO: SILIČ Vladimir, 1939 — VŠ CVIJIČ Džordžo, 1963 —K — v TO Podnart: AMBROŽIČ Jože, 1950 - SS — v TO Mojstrana: KLINAR Ciril, 1964 —SS ODŠLI IZ DO: — iz TO Tomaž Godec: ŠTENDLER Stanko, PK — invalidska upokojitev — iz TO Rečica: KRNIČAR Jožefa, NK — upokojitev — iz TO Mojstrana: SALMIČ Janez, K — invalidska upokojitev SVETINA Janez, K — samovoljna prekinitev — iz TO Podnart: GLAVENDEKIČ Nedjelko, K — sporazumno RODILI SO SE: DOLINAR Francu (TO Rečica) — hči VILFAN Andrej ki (TO Rečica) — sin ZAHVALA Ob smrti dragega očeta JOŽA ARHA se zahvaljujemo sodelavcem v TO Tomaž Godec za podarjeno cvetje, izražena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi Godbi na pihala za izvajane žalostinke. sin Jože z Vero, hčerke Minka, Anica in Helena z družinami ZAHVALA Ob smrti dobre in skrbne mame FRANČIŠKE MEDJA se iskreno zahvaljujem kolektivu LIP Bled za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Metka Medja ZAHVALA Ob smrti dragega očeta IVANA RAJBARJA se sodelavcem iz TO Rečica iskreno zahvaljujem za denarno pomoč. Marija Rajbar Novoletna nagradna križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 # 16 17 # # 18 L 19 # 20 21 22 23 # 24 25 # 26 # 27 # # 28 # 29 30 31 32 33 'il- CO # 35 36 37 P # 38 39 # 40 # 41 # # 42 43 # 44 45 # 46 47 48 49 50 1( Di O 51 52 53 Iv P 54 Vodoravno: 1. Voščilo vsem zaposlenim in njihovim družinam, 15. Nemški režiser dokumentarnih filmov (Curt, 1890—1960), 16. Zbirka spisov o božjem razodetju, 17. Znak za kemično prvino berke-lij, 18. Mesto na Siciliji, 20. Znamka vinjaka, 21. Mesto na severu otoka Kreta, 24. Mesto v Belgiji ob reki Nethe v pokrajini Antwerpen, 26. Reka v Franciji, levi pritok Sene, 27. Avtomobilska oznaka Kambodže, 28. Obveščevalna služba v ZDA, 29. Eva Sršen, 31. Kapnik, ki raste s stropa navzdol, 35. Glavno mesto Toga, 37. Pleme brazilskih Indijancev, 38. Grški pesnik, avtor Iliade in Odiseje, 39. Ivan Cankar, 40. Zagon, vnema, 41. Nabiralka školjk z biseri, 42. Levi pritok Donave v Romuniji, 44. Strežaj v uniformi, služabnik, 46. Mesto na Madžarskem (iz istih črk kot liga), 49. Vrsta žita, 51. Roparska sladkovodna riba, 53. Mestece na vzhodu Irske, 54. Naselje pri Hotentotih in Kafrih Navpično: L Priimek in ime poljskega vojskovodja in poznejšega kralja, ki je pri Hočimu ob Dnjestru premagal Turke leta 1673, 2. Nabor, 3. Esma Redžepova, 4. Čeč Tončka, 5. Ime Armstronga, 6. Kraj na Finskem (iz istih črk kot olika), 7. Avtomobilska oznaka Norveške, 8. Kraj na zahodu Škotske, 9. Čistilno sredstvo, 10. Mesto ob reki Bojani na severu Albanije, 11. Larisa Latinina, 12. Uradni naziv Irske, 13. 3078 m visoka gora na Javi, 14. Teroristična organizacija v Franciji, 19. Avtomobilska oznaka Kolumbije, 22. Slano jezero v SZ, 23. Zidarska žlica, 25. Levi pritok Donave v Romuniji, 28. Avtomobilska oznaka Cetinja, 30. Brkati jastreb, 32. Klic, poziv, 33. Pritisk, 34. Otok v južnih Notranjih Hebridih, 36. Protin v rami (med.), 38. Kratica za hektar (100 arov), 43. Eden od pritokov Jeniseja, 45. S solzami izražena bolečina, 47. Otoček v Prespan-skem jezeru, 48. Trinajsta in zadnja črka abecede, 50. Akira Sato, 52. Znak za kemično prvino stroncij Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Tomaž Šolar, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Rešitev križanke pošljite Nagrade: 1. 1.000 din uredništvu do 6.1.1986. 2. 700 din 3. 500 din (-------------------------------------------------A JANUARJA smo v skrbeh, ker se cene ne umirijo, vsem pa smučarji v posmeh, se smučat hodijo v tujino. FEBRUARJA vse bolj nas zebe, sprejeti plan je v breme vsem, obiščejo nas še pustne šeme, naj plan ne bo le briga trem. MAREC osmi dan je praznovanja, dosežki plana so bolj slabi, moški upravičeni smo negodovanja, enakopravnost ni v obojestranski rabi. APRIL se v začetku šali, mraz pa odnehati še noče, naj bo le tak recept v rabi in izvoljen tisti, ki ga narod hoče. MAJ mesec delavskega praznovanja, kaže, da bo po teži denarja kasa, vsi polni takega smo modrovanja, enaka kot v lonec dana masa. JUNIJA naj bi šli na morje prvi, kokoši, zajce, ovce radi bi redili, zato le žalostno na veliko lužo zrli, raje za zaslužkom se po delu zapodili. JULIJA vsi kopljejo 'se v morju, za delo težko dobiti je junaka, jaz raje se namakam v lavorju, ne more biti plača — za vse enaka. AVGUSTA malo delajo Italijani, po svetu se budi fašizem, njih zanimajo drugačni plani, pri nas mori nas — nacionalizem. SEPTEMBRA bodo pikniki v modi, za plan se malokdo še briga, lahko pristane kdo še v bolniški sobi, planu pa se kar pokaže figa. OKTOBRA občina bo draga, poslala pismo zdaj zares in v njem beseda blaga, zaporniški zdaj — obleci dres. NOVEMBER žalost nam prinaša, na vrsti so kaj pusti dnevi, mošnjo nam je izpraznila polna kašča;' pred televizijo kar predolgi so večeri'. ■ DECEMBRA vse bomo pozabili v novo leto kot doslej, skrbi z vincem poplaknili, veselju, zdravju naj ne bode mej. \________________________________________________________/ Letojada