BIBLIOTEKA UNIVERZE ISneelverkanfsprels БМ @19 Llub'ianl Verlag unđ SohrttUeltung: Klagenfurt, BUmarckrlng 13, Poetfach 116 / Besugspreie (bn 7oraus zatut>ar) monatUci) RM 1.— frel HAue (eloectiUeBUcb RM ОЛО Stuetellgetottlir ▲bbesteUimgen der Zeitusg fUr den nachfolgenđen Monat werdeo nur etitiriftlicb and »ur bi« 25. des laaCenden Monate ang«nommen Nr. 96. Krainburg, 6. Doiember J 944. 4. Jahrgang Čestitke dru. Hađii Praga, 5. decembra. Ob šesti obletaiioi k volitv« dr, Hache i« poilal FUhrer državnemu predsedniku brzojavko z naibolfšimi že-Ifami za njegovo zdravi« *n жа nadalinfl srečni obstoi njegovega dela. Češki narod se morn zmhvaliti r rudsedniStvu Harh v odločilnih letih boja za preporod Evrope v znatni meri za varnost svoje eksistence. Reiehsprotektor in Bdhmen und Mahren, (državni protektor v Češki in Moravski), Reiclisminister dr. Frank |e prav tako brzojavno izrazil državnemu predsedniku svoje čestitke deuts':*'er fiir B'. und. Mahren (nemški državni minister »a Češko in Moravsko) OberqruppeniulireT in General der Wafien in policije K. H. Frank je osebno obiskal državnega predsednika dr. Hacho na gradu Lana. Y imenu vlade Protektorata je izrazil vladni predsednik dr. Krejči državnemu predsedniku zago- , tovilo najglobokejšega spoštovanja in vdanosti. V večernih urah obletnice je vkda Protektorata priredila v reprezentativni hiši v Pragi slavnostni koncert češke filharmonije. Priznavajo učinek-enižja ЛГ Stockholm, 5. decembra. Angleški komentator Robert Frazer se je pečal v nekem ra dUskem predavanju s stanovanjskim problemom, ki je prišel radi obstreljevanja Anglije B« daljavo z orožjem »V 1 «in »V 2« na kritično točko. Frazer je pri tem napravil opombe vredno sporočilo, da gre /t med vso vojno razdejanih in oškodovanih hiš na rovaš obstreljeval^!a z orožjem »V 1« v prvih štirih mesecih od junija do septembra. Frazer j* potem nadalje opozoril na to, da eo se nanašale zadnje številke, ki jUi }• vsebovala pred kratkim objavljena anjleMca Bela knjiga, samo ea dobo do konca septembra in da so >• #wv#he Лшаш meveda bietveno višj#. U mlUloma M8 popohloffla uničenih ■••ehholni, 8. deeembra. O uničnjoče« жАдкц nemških >V« izstrelkov le prinesla »fveaaka Morgenbladet« daljše poročilo s tllko nekega nnlčenega mestnega okrožja. Kakor izjavita dopiaaik, |e bil v juniju t. L 1,1 тШјоп hli popolnoma uničenih. Nemški isalvolki na dalfavo so divjali v obalnem ozemMu In so v velikih množinah padali tudi ва London. Ismed 8000 bomb, ki so jih med M dnevi, ko so bili napadi na daljavo na viškn. postreltli na AngUjo, jih je približno 1300 zadelo London in njegovo okolico. Pieriott: „Masti |e sanro Se za 14 dnr Stanje desetih oidopnjašliih divizij uničenih Moč Neniči|e jasno dokazana. — Visoke zguhe Anglo - Ажпегжкапсет т novembru na zapadni fronti » Nova ofenziva т Srednji Italiji ^ Hudi boji na Ogrskem k. s. decembra. Kakor poroča Renter ta Brusila, ]« imel ministrski predsednik Pieriott govo*, ▼ katerem |e razpravljal o tkralnih tečkočah b«lgi)«ke prehrane. Med drugim |e Izjavil, d« ima Belgija samo ie za 14 dni zaloge tuzemske maiti in mesa še la 1 mesec. Pieriott |e potem lx|avU in posebno naglasil, kako potrebna je pomoč y dovozu živil: »Ce se splošna javnost prepriča, da oel6 ponovna otvoritev luke v velikosti An twerpna ne bi mogla prinesti zbollianja p*, ložaja, bo položaj prav gotove postal m*l@ težak. V primeri s tem se bodo zdeli nemiri ladnjih dni zelo malenkostni.« Kakšne načrte Ima de Gaulle v Mosk^ Stockholm, S. decembra. Po poročilih šve* ■kih listov iz Moskve te j« zvedelo, da bo predlagal, naj se sklene zavezniška pogodba med Francijo in Sovjetsko zvezo za dobo 30 let, in mu je pri tem pred očmi kot veor britansko sovjetska zavezniška pogodbe. Poljaki se gredo zopet ministre Stockholm, 5. decembra. Kakor javlja Reu-ter iz Londona, je sestavil poljski socialdemokrat Tomaž Arciszewski v četrtek novo poljsko vlado v pregnanstvu. Od ljudi Miko-lajczyka je ostal samo tako zvani minister sa obrambo. Tri ministrstva sploh niso zasedena in naj bi ostala rezervirana za kmetsko stranko, ki je dosedaj odklonila vstop v vlado« Boljševizaclja bolgarske armade Osljek, 5. decembra. Narodnobolgarska brzojavna agencija »Balkan« poroča, da so po izpovedbah ujetih bolgarskih vojakov nadaljuje »čiščenje« med častniki bolgarske armade, V vrstah vojske skoraj ni ostal več noben bolgarski častnik. Na njihovo mesto to stopili sovjetski častniki. Vsaki enoti, po-fienši z vodom, je dodeljen po en politični komisar, ki ga. označujejo kot oolitičnega Poveljnika in ki je oopoln gospoda; mote. Večinoma so ti komisarji bivši peitlzanl ki So politično In vojaško popolnoma prešotmni, boljševizmu pa slepo vdani. Večje enote vo-r New Torica, da a* atlantska Ustina vedno boif pozablja. Neki radovedni novinar |e prav sedal povpraševal po Washingtonu, kje se na-ha|a originalni dogovor, ki sta ga svo|# dni podpisala Roosevelt in Churchill, pa mu nobeno izmed vprašanih slaibenih mest ni moglo dati kakšnega po|asnila, k|e se naha|a t# pismen sestavek. Britanska agencija Reuter pa pravi v nekem komentarju o novi Arciszewskovi poljski vladi v pregnanstvu, da ima sicer program novega ministrskega predsednika kot glavno točko sporazum z Moskvo- dodaje pa, da bi se ta sporazum moral izvršiti v soglasju z v atlantski listini ustanovljenimi načeli. Ker pa se drugo načelo atlantske listine glasi: »Nobene teritorialne spremembe se ne smejo izvršiti, ne da bi prizadeti narodi svobodno vtem pogledu Izrazili svojo voljo«, bi to pomenilo v tem primeru, da se ne more sprejeti Curzonova črta, dokler se ni izvedlo glasovanje poljskega naroda.. Ali se hoče pojaviti Reuter kot zagovornik Poljakov v izgnanstvu ali kot čuvar atlantske listina? Nič takegal Mikolajczyk — tako je potem rečeno — je postopal kot realist in opustil načelna vprašanja. Nova vlada pa se vrača s svojim pozivanjem na atlantsko listino k polUlki zavlačevanja in odlašanja. Sedaj se morajo vprašati: »Ka| se-^"i*« Britanska agencija se dela popolnoma kakor da bi bila tista atlantska Izjava Aoko zamotano ia zmešano privatno mnenje. Ona je, kakor se zdi, že pozabila, da sta Churchill in Roosevelt kumovala temu spisu ob petju pobožnih pesmi. To dejstvo se ne more utajiti, čeprav še tako neprijetno dojmi. »Kaj sedaj?« vprašuje Reuter in britansko časopisje na to odgovarja in »brezupne do zločinsko nespametne in trdovratne«, so okrasne besede, ki jih imajo za novi kabinet ▼ pregnanstvu. Ne bodo dolqo krmarili, prerokujejo različni časopisi. »Times« znova zavračajo Poljake v izgnanstvu na Moskvo, ker edinole v njeni protekciji je. mogoča bodočnost Poljske, in »New Chronicle« napoveduje, da bo sedaj britanska vlada, ker ge j* v tako veliki meri pokazalo sovraštvo Poljakov v pregnanstvu do Sovjetov, vse vprašanje znova revidirala. Eno je jasno: kakor hitro boljševiki dovolj energično zahtevajo, ali kakor hitro bi vojaški položaj na Vzhodu ie enkrat spremenil т korist Sovjetov, bi pogazila Churchill in Eden « peto škornja znani ogenj-ček, ki ie vedno elabo odseva na sramotne iijave larMaikoY. IVapad fe bil prIpraTljen Razodetja Iiivšega finskega ministra o načrtlli ekspanzije proti Zapadu leta 1938. •lockholm, S. decembra. Ko |e d«l Khrer ktm 19%1. povelf« жа mmpmd proti za nastop pripravlieni lovletakl armadi, nam sovražni svet videl т tem dokaz nemških agreaivnih načrtov. Tudi pri maraikaterems naših xavwtnlkov ia tudi v mami državi alao, kakor )• rekel Fiihrer, vedno pravilno razumeli te niegove naitežje odločitve v iivlie-b|u. Kako potrebna, kako neizbežna ]e pa bila ta odločitev in kako |e prišla bai v odločilnem trenutku, to znova dokazuje pozornost vzbu|a|oče sporočilo bivšega Hnakega ministra Tammra na aocialnodemokratakem strankinem kongresu v Helsinkih. Tammer je odkril diplomatski sunek Sovjetov nasproti Finski leta 1938. Temu sunku so bile za podlago vojaško točno pripravljene naredbe za napad proti evropskemu Zapadu. Neki zastopnik Sovjetske zveze je namreč stavil v poletju 1. 1938. finski vladi predlog, da bi Finska s pomočjo Sovjetske zveze utrdila Alandove otoke In otok Hog land v Finskem zalivu v vojaško oporišče To je bil očividno poskus Sovjetov, da bi že takrat Finsko spravili ♦ območje lastne vojaške sile in da bi si pripravili Izhodišče za napadalno akcijo proti zapadu. To ob času, ko svet še nikakor ni misli) na vojno alt vojaška razpravljanja Nemčije s Sovjetsko zvezo. Sovjetska politika v letih 1939 In 1940 do bi po teh odkritjih "tele svoj posebni pomen Napad na Finsko ob koncu leta 1939. in vko rakanje v baltske države torej niso bili ukrepi radi izkoriščanja ugodne priložnosU za sovjetsko ekspanzijo v vojni zapadnlh sM proti Nemčiji, ampak členi v verigi že davno nameravane napadalne politike v prostor« Vzhodnega morja. Da je imela ta politika, ki si je najprvo hotela zagotoviti prostor Vzhodnega morja, dalekosežne vojaške namene In je bila v prvi vrsti upravljena proti Nemčiji, je na dlani. Potreba in neizbežnost nemške obrambne akcije leta 1941 s katero se je zaustavil nameravani sovjetski skok v Evropo, je s temi razkritji finskega državnika dobila novo potrdilo. Zopet Bonom! Bern, S. decembra. Bonomiju je bila zopet poverjena sestava vladnega odbora, potem ko so vsi drugi napori spodleteli. Njegovi upi pa niso preveliki, ker so socialisti že izjavili, da niso pripravljeni, da bi vstopili v vlado pod vodstvom Bonomija. v Srednji Italiji so Anglo-Amerilcanoi po kratkem oddihu znova prešli v napad. tem ko je radi uspešnih nasprotnih sunkov severno od Paence in ob T.amone radi krvavih zgub nastopil neki premor, so sedaj znova vrgli svoje oddelke v boj, ki jih že dolge tedne drži ob robu Padovanske nižin*, kamor bi že tako radi dospeli. Nasprotnem« sunku naših lovcev padalcev je kljub %-*-grizeni obrambi sovražnika uspelo, pridobiti nazaj gorsko cesto med Imolo in Bo-logno. Nemško-ogrska obramba mora sedaj prestreči najtežji pritisk med Donavo in Dravo. V po blatu in bičevju pokritem svetu, ki )• v dežju ves pod vodo, skušajo Sovjeti z vs^ mi sredstvi, da predreio črto med reko Kapo« in krajem Paks, čigar pridobitev jim >• po predoru pri Pečuhu uspela. V tem pro-štoru so sedaj najvažnejša operativna dogajanja na celokupni ogrski fronti, kakor se to vidi iz zemljepisne smeri in tekočih ojačenl boljševikov. Na Srednjem Ogrskem, kjer )# drugi kleščasti krak sovjetskih operacij usmerjen proti gorovju Matra, s* I« i« aa» dalje pokazala močna nemška aktivnost, Id je pritisnila boljievike nazaj na južni rob gorovja. Tudi zagroienl sovražni napori pri Miškolcu proti Vzhodni Slovaški so prinesM nasprotniku samo krajevne, brezpomembne pridobitve sveta in so bili kljub večkratni ponovitvi po naših hrabro bojujočih se vojakih vedno znova odbiti. fiandit! postrelili angleške častnike Zagreb, S. novembra. Kot objavlja hrvatska poročevalska agencija, se je izvedelo za prl> mer. da so komunistične tolpe odstranile aa-gleike častnike iz cveznegđ (tnba Mac ana v Titovem glavnem stanu. Več teh častnikov, ki so se udeležili nekega tolovajskega vojaškega nastopa na področju Babnega polja (na cesti Stari trg—Cabar), se ni več vrnilo. Kakor se je sedaj izvedelo iz soglasnft izpovedi civilnih očividcev in ubeglih komunistov, so te častnike postrelili tolovaji sedmega korpusa med nekim ostrim prepirom. — Angleški spremljevalni častniki so #) nakopali srd tolp, ker so jim pripisovati krivdo za težke izgube tega korpusa v zadnjem času. Takšno je komunistično plačilo za vsakogar, kdor z njimi sodeluje. Do tega spoznanja bodo prej ali slej morali priti še drugi Angleži in razni naivneži na podlagi razočaranj, ki jih bodo doživeli na lastni koži, toda takrat bo že prepozno I Grozen teror v Srbi]! Osjek, 5. decembra. Poročevalec brzojavne agencije »Belgrad« piše, da govore vae izpovedbe srbskih beguncev soglasno o zmedi in nečuvenem sovjetskem zastrahova-nju v Srbiji. Begunci iz Požarevca, ki se jim je kakor pa čudežu posrečil beg, poročajo, da so sovjetske čete, ki so morale zaradi nemškega protisunka zapustiti mesto, le to pred svojim umikom spremenile v kup razvalin. Veliko prebivalcev so Sovjeti obesili. Po izpovedbi menda edinega preživečega meščana iz Obrenovoa Draga Božiča je bilo to mesto ena sama grmada, ko so vdrle tja čete zbora srbskih prostovoljcev po dva-dnevnem vladanju Titovih tolp,. Ziveduiese ni našlo v mestu. Drago Božič, ki je prišel v mesto s četami prostovoljskega zbpra, je našel namesto svoje hiše kup ruševin in pod osmojeno opeko do nepoznatnosti pokveče-na trupla svoje žene in treh otrok. Vsako mesto in vsaka vas je bila prizorišče strašnega obračunavanja Titovih tolp in sovjetskih čet s prebivalstvom kraja. „Sphere" In atlantska oporišča Madrid, S. decembra. »Sphere« se bavl i navzočnostjo nemških čet' ob francoski atlantski obali, ki po več mesecih tako zva-nega osvobojenja Francije vsekakor neprijetno preseneča mnoge Angleže. List objavlja zemljevid, v katerem so narisana po Nemcih zasedena mesta. 6 0.0 0 0 Nemcev je praktično v posesti vseh mest In pristanišč od Lorl-enta pa tja dol do Izliva GIronde, kontrolirajo pa, kakor pravi »Sphere«, ie večje dele dežele; prej ko slej obstoje zveze z Nemčijo tako po zraku kakor po morju. Večkrat na teden pristanejo nočna letala, ki so nujno potrebna in prenašajo cel6 male oklopnjake ter topove. Drugo oskrbo odvržejo s padali. Na morju se prosto premikajo nemške bojne sile, zaščitene po pod-morniški bazi v La Palliea. List nadalje poudarja, da naredijo neoiike posadke oeU St.rnn 1. — ttpv. 9в. KARAWANKEW HOT* ЖгМд, в. đPOMTihr* 1?М4. Britanska Bela knjiga obja^ljiena Konec britanske svetovne sile - Roosevelt in Stalin Itomandirata Berlin, S. decembra. BrHanska vlada je^objavila knjigo, v kateri >o vojni utpehi, pred vsem pa vojne zgube angleškega naroda do zadnjega pienlga točno izračunane. Kdor pozna metode informacijskega ministra Njegovega britanskega Veličanstva, bo pravilno ocenil resnično vrednost te objave. To se pravi, on bo pred vsem pri navedenih zqubah vzel v obzir, da gre pri tem za običajno delno priznanje in bo z druge strani moral imeti pred očmi, da imajo v Beli knjigi zabeležene storitve in škode ta smisel, da naj služijo kot material za finančne obračune ined Anglijo in Združenimi državami in so radi tega verjetno precej zaokrožene navzgor. Celo če se oziramo na to korekturo, je knjiga dovolj zgovorna, ako ugotavlja, da Je vsaka tretja hiša po sovražniku uničena, da so vsi zlati zakladi in vsa inozemska do broimetja britanske matične dežele morali biti uporabljeni za finansiranje vojnih ao-bav, da so preko terja, pred vsem pri Združenih državah nastali novi inozemski dolgovi v znesku 2,3 milijarde funtov, da je znašal izpad izvoza med vojno 70 odstotkov, da je trgovska mornarica morala mnogo nad 11 milijonov brutoregisterskih ton ladijskecia prostora izknjižiti radi podmorniške vojne, da se je zmanjšala proizvajalna sposobnost britanske industrije radi uničenja več kakor 5500 obratnih naprav itd. Se bolj zanimiva kakor ti gotovo dojmljivl prikazi angleških vojnih zgub je motivacija izdaje take Bele knjige. Britanski minister za informacije Brake je kratkomalo izjavil, da je Bela knjiga določena za to, da se razoroži »nečedna« kritika glede angleških vojnih naporov in da se podčrtavajo žrtve, ki jih je doprinesla Velika Britanija na strani svojih zaveznikov v njikovo korist. 'Je pač tako, da so Veliko Britanijo v teku vojne vedno bolj potisnili v ozadje. Zdru- Male gospodarske novice Na drugem zasedaniu sindikata diamantov v Londonu le prišlo do povpraševanja, kakršno še ni bilo beleženo v zgodovini prodaje diamantov. Ponudbi sindikata diamantov, ki je znašala okrog 2 milijona funtov šterlingov, so stala nasproti nakupna naročila v višini 5 milijonov funtov šterlingov. Po vesti EFEja iz Washingtona, je izjavil predsednik severnoameriškega odbora za oborožitev, da je dospela seda) vojna proizvodnja v Zedinjenih državah na kritično točko. Na zborovanju sindikatov v Chikagu in New Orleansu so prečitali pozive Roose-velta, Wellesa, Eisenhowra in maršala Somer-wella severno{^°r!?k;m d?)a"rem, naj opu ste stavke in izdelajo več orožja. Na Finskem so vpeljali premoženjsko oddajo, ki se začne pri premoženju 40.000 finskih mark in znaša 2.5 odstotka, dočim nadalje postopno narašča in dosega pri premoženju 40 milij. mark že 30 odstotkov Pri tem morajo družbe, zadruge in ustanove plačati maksimalno stopnjo 20 odstotkov Premoženjska oddaja se vrši na ta način, da mora zavezanec oddati državi def svojega premičnega ali nepremičnega premoženja. To uničenje zasebne lastnine je načelni program. V Argentiniji nameravajo podržaviti vse zasebne telefonske družbe. Več angleških poslancev je naprosilo za-kladnega ministra, da ne sprejme nobenih prenagljenih sklepov glede mednarodnega valutnega sporazuma. Sodijo, da je bila ta prošnja poslancev od angleške vlade naročena. POČASNI SNUIBAC 1 Spisal Josel Magnus Wehner llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll jt Največji kmet v vasi se je Imenoval Jer-г.з1 Ovča.; bi" je velikan z ' neaa kalen'a Dorumenelo brado, nosil je mehak klobuk s širokimi krajevci in se sredi svojih čred in svojih treh sinov pač ni več spominjal svojih prednikov, ki so se pojavili v deželi z ovčarnico. Samo enkrat v letu, na dan vernih duš, je z vsem svojim sorodstvom romal na qrob pradeda Petra, ki je čez noč ustanovil srečo vseh Ovčarjev. Takrat je stari položil debel šop aster na qrob svojeqa praočeta, dekleta so med tem postrgala mah z viteških qrbov, ki so bili vdelani v zid pokopališča, in Ovčarjeva mali je poškilila k sosedovemu nagrobnemu kamnu, obelisku, ki qa je hudič vsako leto premaknil, ker je pod njim spal in čakal večnega vstajenja nek prostozidar. Vsi so poznali zcTodovino tn^U nihče ni qovorll o njej, in tudi nihče ni Sel k zapuščenemu grobu prababice, ki je počivala daleč proč od svojega moža med bezgi. M; nilo je že več ko sto let, odkar je bil nekeqa tako soparnega poletnega večera, da so še ribe daleč na okrog molele svoie gobce iz reke, veseli prednik zgrabil edino hčerko bogatega kmeta, ki se ta dan pač ni dovoli urno sukala v svojih krilih; kajti Ovčar jo je bil dohitel in jo povedel do svoje na no vo poslikane ovčarne. In čez leto dni, ko se )e bila skadila očetova grmljava, je sedel kot kmet na veliki kmetiji in praskljal mlademu Ovčarčku ko rumenjak rumene volnate lase Tako daleč je torej vse Slo v redu, dokler nI prišla velika skrb nad rodbino. Vsi možje lodbine Ovčarjev so bili podedovali po pra dedu dobršen del njegove vescli.iške nrra ve, samo v najstarejšem Jernejevem sinu Juriju se je bila vselila drugačna ovčarska du-i«. Juri) ni hotel »ičesar ilišati o ženskah, bil )• poiaten In preoprezen, ital četlo po žene države in Sovjetska zveza imajo že davno odločujočo vlogo na strani naših nasprotnikov. Anglija pride v zadnjem času večkrat ob svoj dobiček, ker imajo Angleži pač smolo, da se prvikrat v zgodovini bojujejo skupaj z zavezniki, ki so še bolj brezvestni in brezobzirni kakor oni sami. Anglija se bo morala zadovoljiti s tem, da izvede Rooseveltove ideje, kakor je tudi pri-morana, da izpolni tudi vse Stalinove za- Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. decembra objavilo: V prostoru pri Arnheimu so naši pionirji razstrelili jeze na južnem bregu spodnjega Rheina in preplavili s tem nadalje sovražne položaje jugovzhodno od mesta. Sovražnik ;e bil prisiljen, umakniti se na više ležeče točke, kjer utrpi visoke zgube po našem topništvu. Na levem bregu Maase in severno od Venloja se naše čete v trdih bojih ubranjujejo angleških napadov, ki se nadaljujejo že več tednov. Le korak za korakom so napravili mesto močnemu sovražniku in preprečili njegovo prodiranje preko Maase in meje Reicha. Severovzhodno od Geilen-kirchna so se v našem ognju zrušili sovražni bataljoni, ko so poskušali prodirati naprej. Maso severnoameriških napadov na bojni fronti vzhodno od Aachna smo razbili z nasprotnimi napadi. Na ozemlju pri HOrt-genu še trajajo srditi gozdni boji z na novo pripeljanimi skupinami sovražnih oklop-njakov. Na Lotarinškem se naše čete žilavo bojujejo na predbojišču gozdnih utrdb v Saarlauternu in v ozemlju ob izviru Saare proti znova napadajočemu sovražniku. Se-verozapadno od Ldtzelsteina so Severno-amerikanci vdrli v gozdno ozemlje Spodnjih Vogezov, a potem obtičali ob naših na nove zgrajenih linijah. V prostoru južno od Hau-genaua je tudi včeraj spodletel sovražni napad z znatnimi zgubami nasprotnika Pritisk proti »evsrozapadnemu in jugozapadnemu boku našega položajnega loka v Srednji Alzaciji še traja. Za jedro mesta Schlettstadt in za Rappoldsweiler se vrše srditi boji Ob jugozapadnih in južnih koncih gozda Was-gen je žilavi odpor naših že več tednov v boju n^hajajočih se odredov preprečil nasprotniku nadaljnje napredovanje. Z lastnim nasprotnim napadom smo v Hartwaldu ob Stockholm, 5. decembfa. Po iz Belgije do*-lih poročilih so britanske vojaške oblasti med tem aktivno posegle v spor med vlado Pierlota in podzemskim pokretom.' Po »Daily Mail« so prevzeli britanski oklopnjaki In strojnice kontrolo nad strateškimi točkami v Bruslju, prav tako so bile uporabljene britanske čete radi razorožitve korakajočih demonstrantov. Ta poseg ima verjetno pred očmi varstvo lastnih britanskih interesov. Pod pretvezo brezmočnosti Pierlotove vlade skušajo Britanci, da bi dobili v oblast za sebe važno mostišče Belgijo Tudi v londonskem večur- več ur na polju in gledal v oblake ali pa se oziral preko rodne grude, kakor so to bili storili tudi njegov! oredniki, če so se v meglenem vresju opirali na svojo lopato in nepremično rastll do nel|i. Zaman ga je, ko se je vedno bolj staraj, zasmehoval oče, češ da vendar nI поЈзепо tele in da mora končno vedeti, ali hoče postati bik ali krava. Mati se je naporno ozirala po nevestah In si je pri tem skoraj že zvinila vrat; en brat se je bil vrnil od vojakov in se korajžno oženil, in najmlajši brat je veselo užival očetovo dediščino in se redil, da se |e kar svetil od maščobe. Nekaj častitih In dobrozras-lih devic, ki so škilile za zastavnim najstarejšim sinom, pa se je med tem skisalo, žalostno ovenelo in postalo melanholičnih. Vsako soboto zvečer se je rodbina sestala In z zbadljivimi ali robatimi besedami mla lila po debelokožnem mladeniču. Kadar pa so končali, je Jurij počasi prestavil eno coklo pred drugo, se obrnil, da odide, In se smehljal vpijoči družbi, vtem ko so se izpod njegovih brk neokretno kakor račja jajca skotalile besede: »Moram si stvar še enkrat premisliti.« »On si mora stvar še enkrat premisliti«, je potem vselej krakal jetični stričnik vegeteri-ianec iz bližnjega mesta, ki se je ob takih sobotah navadno točno izneveril svojim brezmesnim načelom. In s tem je bilo zaslišanje končano. Vsako nedeljo zjutraj pa je Juril vstal še pred deklami, šel v kolnlco In osnažil lovski voz. Kajti ponoči ga je pač obhajale nekai takega kot kes in delal se je, kakor da pripravlja zdaj to urno vozilo, da bi se peljal na oglede v sosedno vas. Okrog poldneva se je blatnik že svetil, kakor da je na novo lakiran; toda šele pozno popoldne je držat od masti se cedeči komat v rokah, in ko je voz že stal pripravljen т.л vožn'o. ie ootroež-'!lvo sonce počasi zstisn'lo oko In razbur llivl dan je bil za Jurila pri kraju. Končno stari nI več strpel doma Začel je popivati, šel v sosedne vasi, In namesto nevest* je Jurij dovoli fieslo iprtvljal is hleve. Ona je po navodilih Kremlja pustila pasti jugoslovanskega kralja v izgnanstvu Petra, ona je po moskovski želji ne samo pokazala hrbet poljskemu odboru v pregnanstvu v Londonu, ampak mu tudi odpovedala vsako pomoč. Dala je razumeti albanskemu kralju v pregnanstvu Zogu, da se ne sme vrniti v svojo deželo, ker tega ne želi Kremelj, in dnevno se pojavijo novi primeri, da se mora odreči angleška politika vsaki lastni koncepciji in tudi vsakemu uspehu. Obubožana, izkrvavela, gnana od usode, je Anglija danes postala tekač in tepenec svojih lastnih velikih zaveznikov. Njen svet ob-vladajoči položaj je že davno zginil In Churchill premišljuje samo o tem, da končno razprodajo otoške države s sistemom političnih pomožnih sredstev zavleče tako dolgo, da se bo saj kot enakopravni član lahko usedel k mizi mirovne konference. zgornjem Rheinu odrezali neko skupino sovražnih sil severno od kanala HOningen. V še-trajajočih uničevalnih bojih smo že pripeljali več sto ujetnikov. V Alzaciji in na Lotarinškem so naše čete znova odstrelile 32 sovražnih oklopnjakov in pet izvidniških oklopnih voz. Močnejši odredi nemških lovskih in bojnih letalcev so s številnimi napadi na sovražne baterije, nared stoječe čete in kolone podpirali obrambne boje vojske. Naša daljnostrelna orožja so še dalje obstreljevala London in Antwerpen. V Srednji Italiji so naše čete zavrnile sovražne enote jugozapadno od Verqata in pri Faenci. V Romaqni stoje v srditih bojih z britanskimi divizijami, ki napadajo z najmočnejšim sodelovanjem topništva. Na Balkanu smo zavrnili sovražne napade v ozemlju ob izviru zapadne Morave in na fronti ob Drini. Na Hrvatskem smo razbili sile tolp. Na Južnem Ogrskem je žilavi odpor naših čet prestregel proti zapadu prodirajoče bolj-ševike pri Szigetvaru in zahodno'od Kapoš-vara. Med Blatnim jezerom in Dunafčldva-rom so Sovjeti pridobili sveta proti severu. V odseku severno od Erlaua je sovražnik znova brezuspešno napadel z več divizijami. Nadaljnji prodorni poskusi Sovjetov in Romunov v prostoru pri Miškolcu so spodleteli. Odredi lastnih oklopnjakov so vrqli nasprotnika iz severneqa dela njeqoveqa vdor-neaa prostora med Saliom in Hernadom. Težišče anqlo - amerikanskeqa letalskeqa delovanja je bilo včeraj podnevi v Zapadni in Juqozaoadni Nemčiji, kjer so zlasti nizki letalci napadli civilno prebivalstvo z bombami in krovnim orožjem. Neka slabejša skupina severnoameriških terorističnih bombnikov je odvrgla bombe na Jugovzhodno Nemčijo. niku »Star« se pajavlja popolna vojaška kontrola. O trajni napetosti v Bruslju poroča Reuter, da sabotirajo boljševiki od vlade objavljeno ustanovitev centralnega sveta odporniških skupin s tem, da so ustanovili lasten odporniški odbor. Stavka sprevodnikov cestne železnice se nadaljuje. Pri iskanju orožja so spravili na dan številna skladišča In mine, nadalje ročne granate in strojnice, tisoč strelov munlclje In puške. Plakati, in napisi, ki so naslikani na stene hiš, zahtevajo'ustanovitev Stalinove leqije mesto odpošiljatve čet v Anglijo radi Izvežbanja. , na novo loščenega lovskega voza opolnoči v posteljo svojega ko snop pijanega očeta. Ce prerok ne pride h gori; mora pač gora priti k preroku. Tako si je mislila prizadevna mati, ki še edina ni obupala nad svojim prvorojencem. Neko nedeljo zjutraj si je po-gladila svoj svilnati predpasnik, se sama usedla v lovski voziček in brez besede ko-čijažila v neko oddaljeno vas h kmetu, ki ga je že davno vzela na piko. Kajti ta kmet je imel edino hčerko In bil tako bogat, da bi bil lahko dal obiitl njeno poročno obleko od vrha do tal s samimi zlatniki. Naneslo je, da se je bil tudi on ogledoval za tolsto Ovčarjevo kmetijo In zato dol^a mati pri svojem snubljenju ni naletela na nobene težkoče. Preden se je zmračilo, so se dogovorili, da bo njen Jurij prišel prihodnjo nedeljo, da si ooda roko z nevesto. Ko so se bili stari zediniU, je prišla boječ«,iz kuhin e v sobo tudi nevesta sama, ki je poslušala skozi Isteje; ker je tudi ona bila že preko norih let, si je samo obrisala roke v navadni predpasnik In rekla da. Vola je treba zgrabiti za rogove, moške pa za želodec, si je mislila dobra mati, ko si je prihodnje dni nabirala za svoj načrt prijateljev In zarotnikov med samskimi in mla-dooženjeniml vaškimi možmi. Tudi tukaj se ji je posel laže posrečil, nego si je mislila. Kajti samski pobalini so bili Itak razpoloženi za vsako burko. In oženjenl bi bili Juriju !le davno naprtili zakonski jarem; kajt' zakaj naj bi se njemu bolje godilo ko njim samim. Snubljenje je seveda imelo dobro podlago: še nikoli nI pod materinim predpasnikom romalo v vas toliko lepo pripravljenega peciva, Hobas in steklenic s ko zlato rumenim žganjem, in kjer je odpovedalo meso, je pomagal tolar. Tudi sorodniki so bili obveščeni. Dobre volje so se v soboto kakor navadno po Igr^vnli s Starim zakrVnipncem toda tokrat te bita v resnici samo Igra Tn ko le oče vprašal sina, če se tudi zdal še vedno ne mara oženiti In ko je Iz Jurjevlh ust z glasom preganjanega racmana zadonel trikratni »Ne, n*. nt«, I# ves krofl izbruhrll т te- ( ZIRCAMLO ČASA ) V seji tako zvane posvetovalske zbornice v Parizu je Izjavil neki poslanec, da se je številka umrljivosti v Franciji radi pomanjkanja znatno povečala. In sicer pri malih otrocih za 50 odstotkov, pri odraslih pa za 69 odstotkov. Kanadski ministrski predsednik Mackenie King je v govoru v zbornici moral ugotoviti, da se je morala kanadskih čet radi političnih dogodkov, ki so v zvezi s prekomor-sko uporabo vojakov, zelo trpela. Kakor poročajo iz New Yorka, je poslalo na nekem zborovanju zbranih 150 zastopnikov 200.000 severoamerikanskih Arabcev Rooseveltu brzojavko s pozivom, da naj se reši palistinsko vprašanje v smislu arabskih želj in da se dežela v nobenem primeru ne preda Zidom. Ustanovitev židovske Palestine bi zadela na najostrejše odklonitve celokupnega arabstva in je nezdružljiva x demokratskimi načeli. Škotski profesor I. D. Mackie omenja v nekem predavanju b evropskem položaju obisk francoskih pisateljev v Angliji, ki so iz-razili svoje začudenje o razmerah v Angliji. Očividno niso imeli pojma o tem, koliko je morala Anglija prenesti med vojno, koliko je tam porušenega in kolikšno je tam pomanjkanje vsakovrstnega blaga. Zaradi ustavljenih dobav bencina od strani Anglije in Amerike, je Bila španska vlada prisiljena izdati ukrepe o štednjl z bencinom. Avtomobilske vožnje so skrčene na najmanjšo mero, tozadevni prekrški pa bodo strogo kaznovani. »New Leader« poroča, da je prišlo v neki zamorski četrti v Johannersburgu do krva wih spopadov med belci In 2000 zamorci. Sele več tisoč policajev je lahko vzpostavilo red. Uporabljati so morali tudi orožje. Ob priliki teh nemirov so zažgali in uničili zgradbo največjega zamorskega časopisa v Južni Afriki »Bantu Worrd«. V Kodanju so sestavili pregled števila Žrtev letalskih napadov terorističnih bombnikov v prvi štirih letih vojne. Celokupne žrtve Danske v tej dobi zna^jo 37 mrtvih, 19 težko in 104 lahko ranjene. V Združenih državah Severne Amerike j# veliko pomanjkanje krmil. »ABC« poroča, da je sardinsko prebivalstvo v taki stiski, da je prišel vrhovni komisar general Pinna v Rim, kjer je obvestil italjansko vlado o obupnem položaju prebivalstva. Sardinija je že 14 mesecev spričo pomanjkanja vseh prevoznih sredstev popolnoma izolirana. Januarja na Sardiniji sploh ne bo. več kruha. Beda in politična zmeda sta značilni za položaj na otoku. Brezposelnost pospešuje separatistične težnje sardin-skega prebivalstva,- ki postaja vedno bolj nemirno. Komunisti ta položaj spretno izkoriščajo. »Tribune de Gineve« javlja, da je naletela razorožitev »domoliubne milice« v Franciji na resne težave. V, me»tlh , »o, fFo svetu v zadnjem času so zgradili na Japojiskera dve novi mesti, ki bosta še letošnje leto uvrščeni v seznam japonskih mest. Mesti se imenujeta Kasugaj in Тауа-okava ter spadata v distrikt Aici. S tema dvema mestoma se je povzpelo število japonskih mest na 208. V nemških tiskarnah zaposlw|e|o že nekal časa ženske moči pri stavnih strojih. Podatki, ki so o tem na razpolago, pravijo, da se ženske v tem poklicu prav dobro uveljavljajo. Za delo pri stavnih strojih so zaenkrat prevzeli ženske, ki so bile doslej zaposlene v knjigoveznicah, pa tudi strojepiske iz uradov. Za šolanje skrbijo posebni tečaji, ki trajajo 13 tednov. V nemški stavbeni stroki se mora po odloku komisarja za cene strože kalkuliratl. Vsa stavbena dela se morajo Izvesti, v kolikor je to tehnično mogoče, po storitveni mezdi, da se znižajo cene. Dodatki za skupne stroške in dobiček podjetnikov se morajo odmeriti čim niže. Istočasno se je tudi poenostavila stavbena kalkulacija v tehničnem oziru. V Stettenu, okrožje Hechingen, so podrli pred kratkim naivečjo jelko na Wiirtember-škem. Drevo je merilo v premeru povprečno 64 cm, bilo je 31 m dolgo ter je dalo skoro 10 kubičnih metrov lesa. Anglija izda na leto nič manj ko 200 milijonov dolarjev za pocenitev živil. Samo za pocenitev kruha In moke izda Anglija 60 milijonov dolarjev. Iz tega se vidi, da se v Angliji ni posrečilo preprečiti dviga cen samo 1 nadzorstvom nad cenami. V New Yorku so imeli svoj občni zbor ženitni posredovalci. Navzočih je bilo okrog 200 delegatov. Vsi so izjavljali, da novačenj« in strah pred vojno ogražata obstanek že-nitnih posredovalcev. Baje ni bilo v Ameriki še nikoli tako težko uloviti moškega v mre- 'žo zakona kakor danes. Predsednik zborovanja je izjavil, da so posredovalci zakonov prej za vsakega moškega imeli pripravljenih pet žensk, danes pa jih Imajo tudi preko 20. Zaradi tega je zborovanje sklenilo, da se povišajo pristojbine za posredovanje, in sicer na račun žensk. kega, sploh ne more biti kulturo ustvarjajoče, ker nikoli ne zraste kultura iz samega oblikovanja in preobrazbe materije. Obupna stremljenja, da bi se v kulturnem pogledu izenačili z evropskim Zapadom, da bi ga morda cel6 nadkr-ilill in prehiteli, so že v naprej obsojena na neuspeh. Množične Izdaje boljševiških knjig in časopisov, množične knjižnjice za odrasle in mladino, tako zvanl zavodi, »prostega časa«, v katerih se pospešujejo kulturne sposobnosti učencev in učenk izven šolskega pouka, večerni krožki, v katerih se pečajo odrasli • kulturnimi vprašanji, ne njorejo nikogar preslepiti, da bi obstajala boljševiška kultura, temveč kvečjemu na propagandistični podlagi z muko izkonstruirana navidezna kultura. Materializem ima vedno žig po materiji omejenega učinka. ■ Nikoli ne bodo mogli njegovi zagovorniki imeti resnično stvari-teljske uspehe, ker je vsako ustvarjanje Vezano na duha. Brez idej pa ni kulture, nobenega duhovnega napredka, nobene stvari-teljske bodočnosti. Brezidejnost marksističnega boljševizma, neduševno posplošenje materije nas vodi do zmede na vseh življenjskih področjih, ki ga dožlvlmo danes na primerih volje za uničenjem boljševiških tolp, ki danes brez zapreke drve čez meje evropskih držav. Da stavimo tej neduševnosti duha, načelu brezplodnega uničenja nasproti načelo stva-riteltske plodnosti, je naša naloga, naše zgodovinsko naročilo, ki smo ga odločeni izpolniti z uporabo v;eh sil. Ali že veiiie... ...zakaj moramo sleči rokavico, če komu podamo roko? Tudi ta vljudnost ima svoj izvor v srednjem veku! Tedaj so vitezi poslali onemu, ki so ga hoteli pozvati na dvoboj, rokavico. S tem so mu hoteli zapreti ti, da bo še občutil moč njihove roke. Rokavica je torej pomenila sovraštvo in boj. Dandanes rokavico slečemo, če hočemo komu podati roko. Se cel6 tedaj, ko nas pošteno zebe т roke, na to vljudnost ne pozabimo. ... da je najlepši gad rjavkasti s svetloob-robljenimi pegami in obroči opremlleni verižni gad v Vzhodni Indiji, čegar pik usmrti tudi človeka? ...da najdemo najprimitivnejšl način kajenja pri Kafrih? Ti si napolnijo s tobakom zgolj v kupu zemlje napravljeno, lijaku podobno luknjo^ prižgejo tobak in »uživajo« potem dim skozi luknjo, ki je nameščena ob strani. Kdajj je človek odrasel? Po običajnem naziranju odrase srednjeevropski človek v sredini dvajsetih let. To Y splošnem velja, dogaja pa se neredko, da tudi znatno starejši ljudje še nekaj rastejo. S tem pa rast še davno nI končana, kajti možgani rastejo n. pr. dalje in tudi nos postane pogostoma še daljši. Številne, meritve iz zadnjega časa so pokazale, da se rast nosu ustavi približno - pri 60. letu. Rekord pa imajo ušesa, ki rasejo do 80. leta. Ker dočaka to starost razmeroma malo ljudi, lahko rečemo, da umre večina ljudi tedaj, ko niso niti ie popolnoma odrasli. Seveda pa je treba priznati, da j« omenjena rast možganov, nosu in ušes т precej ozkih mejah in da je brez natančnega merjenja skoraj ne moremo ugotoviti. Nevarna podobnost „Včeraj sem srečal nekega človeka, ki ti je bil za las podoben." „Za božjo voljo, pa mu vendar nisi vrnil tistih SO mark. ki tem U jih prejšnji tedea poiodU.* * Strao L. — iter. 9в. KAKAWAKKEX BOTS Breda, #. dMenrtm WH., Jožefu Krnlčarju v slovo Spet je neizprosna smrt iztrgala iz naših vrst enega izmed najboljših. Zahrbtni partizanski strel mu je pretrgal nit njegovega plodonosnega življenja. Kremenit gorjanski sin doma iz Seelanda, sin revne čevljarske družine se je v mladosti izučil mizarstva. Kmalu je zaslovel kot strokovnjak v tej obrti in je bil splošno priljubljen. Vojna vihra ga je napotila v tujino, umaknil se je komunističnemu preganjanju in šel v Karnten. Ko pa so bile osnovane prve domobranske postojanke, se je javil prostovoljno k edinici v Krainburgu. Ker je bil kmečki sin, se mu je zahotelo dežele. Prevzel je mesto propagandista pri domobranski postojanki v Predasslu pri Krainburgu. Vneto je izvrševal poverjeno mu mesto, v vsaki hiši je bil dcArodošel gost. Z le njemu dano vneto versko in krščansko ljubeznijo si je kmalu pridobil vso okolico. Kot vnet borec proti komunizmu je zaslovel tudi po sosednjih vaseh. Vse ga je ljubilo in ga spoštovalo. Posebno rad je obiskoval bolnike, jih tolažil in jim delil časopise in knjige. Za blaginjo slovenskega naroda je preganjal komuniste, vršil gorečo propagando proti njim in je bil zato trn v peti. Do zadnjega diha je bil vdan svojim predstojnikom, narodu in domovini. Ljubezen do bližnjega in vneta vera v Boga sta ga podpirala pri njegovem propagandističnem delu. Kako je bil med narodom priljubljen, je pokazalo ogromno število pogrebcev od blizu in daleč. Dragi naš Joža! Bodi ti lahka domača gruda, katero »i tako zelo ljubil. Med nami ostaneš nepozabljen. Tvoj duh ostane večno med nami in tvoje začeto delo bomo mi nadaljevali. Domobranec Luskovez J. 6aufrauensiliaft!>Ieiterin v Steinu Nek dan konec tedna so žene v Steinu imele veselje, da so lahko pozdravile v svojem mestM Gaufrauenschaltsleiterin Pgn. Greto pl. M i 11 e r w a 11 n e r. Cisto znena-da je bila prišla, »sestra Gret«, iz Schv/arzeii bacha je skočila sem na obisk«, kakor je rekla, kajti Stein je ona posebno vzljubila. Prav ponosne so žene razkazale gostji vse lepote okrožne hiše, ki so jih tam ustvarile marljive roke. Božične In zaključne naklonitve 1. 1944. Kakor v preteklih letih, je Generalbevoll-machtigter fiir den Aibeitseinsatz (glavni poverjenik za delovno službo) izdal tudi v tem letu naredbo, s katero je določena višina v letu 1944. dopustnih božičnih in zaključnih naklonitev v zasebnem gospodarstvu. Po tej naredbi se sme izdati prejemnikom mezd ena tedenska plača, prejemnikom plač pa ena četrtina zadnje mesečne plače. Te meje se smejo samo takrat prekoračiti, če se izkažejo višji potroški zaradi tega, da se vzdrže višji pravni zahtevki aH če so že lasr bile dopustno iaplaSane višje božične 1ж polltkomisarje^e^ra dnevnika Vsdno oG š iiavlia trditev, da OF na Slovenskem ni komunistična. Ni naš namen, da bi kakorkoli dokazovali istovetnost Komunistične Đarti'e z OF, saj je za to dokazov nešteto, vendar pa priobčujemo izpis iz dnevnika Svez' a Josioa, politkomisaria I brigade Vladimirja Gortana: »kada je propala Jugoslavija bilo je čuda tih stranka to seje sverazpršilo jerbo toje bilo sve bila je ledina K. P. ko|a se je udigla na ustanal. ise digla u borbu proti fašizma sve mase naroda dovuci usebe cilj narodne C. B. uništit celi iašizam pripojil sve mase naroda kralja Petra mi ne moremo na-pdat korjer ne bude priznat naš nazionalni komitete uto vladu « Italiji koju stupil Ba-doljo linija N. O. B. jes ukupiti sve mase naroda bez razlike na vjeru nazion i koju so-cijaj i koju političko stranci pripada...« Kar malo težko je radi čudovitega pravopisa in mnogih napak razumeti vsebino teh vrstic. Kako veliko politik je takle politko-misar, o vsem točno informiran, da je bilo vse v Jugoslaviji trhlo, razen vse osrečujoče komunistične partije, ki je potem šla v boj za uničenje posameznih jugoslovanskih narodov, da bi na njih pokopališčih zgradila sovjetske republike. Sicer se zdi temu vele-politiku, da ne bo šlo tako gladko, kajti y nadaljnjem prizma, kako je z republiko v Jugoslaviji: »ne može ser postaviti Republika jerbo nije narod j oš zrel...« Mislimo, da je naš narod toliko zrel, da bo znal pomesti s tako šaro, s katero ga hočejo osrečiti razni politkomisarji. Eno je gotovo pri teh ljudeh, da hočejo s krvavo revolucijo, ne radi naroda, ne radi svobode ali kaj takega, temveč radi sebe. Narod jih je pa izpljunil tudi v Istri, sedaj pa ne vedo več, kako in kaj bi še. (Straža ob Jadranu). Slaba lolaiba za vojne navelKan narod Stari Iiujsltač Churchill ne more več navdušiti - Zadnje prerokovanje na^onitve. ; Podrobni predpisi e dopHstnosM božične in zaključne naklonitve v posameznih primerih so razvidne iz naredbe in izvršilne naredbe, ki j« obo)i objavlja Reichsarbeite-blatt. Berlin, 30. novembra. Churchill je potolažil Angleže še pred nekaj meseci s tem, da bo vojna o božiču zmagoslavno končana. Potem je govoril o koncu vojne na pomlad in sedaj je vse odložil na poletje. Prerokovanja očigledno niso nikdar bila njegova boljša' plat, ali bila so sredstvo, da je svoj narod vedno spet znova pregovoril, da vzdrži. Staremu hujskaču ni bilo najbolje, ko j« moral stopiti pred britansko Spodnjo zbornico, da bi v pričetku zasedanja imel svoj običajni govor. Kdo bi se pod takimi okol-nostmi čudil, da govor ni vseboval nič novega, nobenih bistvenih, pred vsem pa uteš-nih misli. Nikar se ne oklepajte vere, je rekel poslancem, da lahko koncentrirate svoje misli na novo razdobje svetovne zgodovine, ki jo pričakujemo po koncu vojne. Resnično nihče ne ve, kdaj bo konec vojne. Še bolj jasno se nam pokaže Churchillova zaskrbljenost pred bodočnostjo v nekaterih stavkih, ki jih je vedel povedati o bojih na zapadni fronti. Vreme je slabo, boji so težki. Nemci so razvili največje napore, ki dajo Britancem mnogo opravka. O angleških zgubah ni hotel govoriti. 40.000 samo ob Scheldi. Splošnega pregleda krvnih žrtev, ki jih je zahtevalo bojevanje na nemških mejah ne more in noče dati. Brez ogrožanja angleške zadeve sploh ni mogoče, da bi se danes povedalo narodu, kako težak je položaj. Utrujen, brez upanja, ali še vedno zagrizen je stal Churchill pred tako zvanimi zastopniki angleškega naroda. »Skoraj vse dirke se dobe na zadnji progi, ali na zadnji progi smo najbolj -utrujeni in naveličani.« Ta občutek naveličanosti vojne, brezupne utrujenosti, se mora, tako je zaklical roteč, premagati, ako hoče zmagati Anglija, ako hočejo zmagati zavezniki • Odjek )« bil slab, poslanci sk> mislili n« dogodke v Kanadi, na politične poraze An- glije na Balkanu, v poljskem vprašanju, na ogroženo situacijo v Angliji in na neizmerno naraščajoče krvne žrtve čet, ki se od začetka zapadne invazije prvikrat teden za tednom, mesec za mesecem same bojujejo in napredujejo samo po metrih. Bržkone so mislili tudi na to, da bo sedaj začeto deseto zasedanje v letu 1935. izvoljene Spodnje zbornice verjetno zadnje, ker bo večina izmed njih pri bodočih novih volitvah zgubila mandat in diete. Kakor zmagoslavno zasedanje ta sestanek nikakor ni bil videti. Bolj je sličil na stečajno zborovanje, pri katerem je Churchill spet enkrat prevzel vlogo izklicatelja. Razprodaja empira se bliža svojemu koncu. Empire tadi v zadnji progi kljub vsem prerokovanjem Churchilla ne bo dobil dirke, -zato bo skrbela nemška oborožena sila. Vesti iz Liubliane in okolice Knezoškoi dr. Rožman je sprejel bivšega sovjetskega univerzitetnega profesorja Gro-tova, s katerim se je dalje časa razgovarjal o zatiranju vere v Sovjetski Rusiji. Težak poraz »Cankarieve«. V prvi polovic! novembra se je, kakor poroča »Slovenec«, na področju Toplic, Podturna, Podhoste in Stare Žage potikala Cankarjeva brigada in VDV (vojska za državno varnost). — Tolpe so bile zelo dobro oborožene, saj je znano, da je VDV elitni oddelek med komunisti. Nad Toplicami so si rdeči celo zgradili močne bunkerje Ne bunkerji in ne oborožitev niso zadostovali za obrambo pred pregonom, ki le ga začeli proti tolpam domobranci skupaj z nemško vojsko. Zasledovanje tolp je poteklo za domobrance zelo uspešno v času od 6. do 11. novembra. V teh dneh si je sledilo zaporedoma več spopadov s komunisti. V prvih borbah na Riglu in Podturnu je bila uničena komunistična radipoddajna postaja in bil je razbit krajevni rajonski odbor. V bojih je padle pet komunistov m ena konranistka, neki komunist pa se je prijavil k domobrancem. 9. in 10. novembra so se v bojih v To,-plicah in okolici ponovno razvile hude borbe, v katerih so imeli komunisti težke izgube. Vsega skupaj so imeli komunisti okoli sto mrtvih in ranjenih, domobranci pa bo imeli le dva lažje ranjena. Spet se je pokazalo, da tudi elitni komunistični odredi пШ od daleč niso kos domobranski vojski. Komuniitični banditi so dne 29. oktobra t. I. nedaleč od Polhovega Gradca tđjstrelje-vali romarje, ki so šli k službi božji v cerkev na Črnem vrhu. Došli domobranci so pregnali bandite, pri čemer sta bila dva izmed teh ubita. > Zgodba spreobBjenike. Bilo Џ meseca oktobra. Iz Ajdovščine proti Gorici je bila na poti vojaška kolona, s katero se ie vozilo tudi več civilnih oseb. Komunisti so kolono napadli in zajeli več žensk. Te ženske, — med njimi je bila tudi zagrizena ofarka, — so po napadu peljali na svoje poveljstvo. V taborišču so ženske najprej srečale poveljnika, ki je bil Lah in je bil oblečen v črno srajco. Potem so srečale nekega itall)aa> skega alpina. Tretji jim je prišel naproti tujec z mongolskih step. Sele četrti junak slavne Titove armade, ki so ga videle, je bil — slovenski komunist. V taborišču so ženske pridržali čez noč. Zjutraj so videle, kako,, so »tovariši« dvignili na drog rdečo zastavo. Vse to je bilo za nesrečno ofarko preveč. Pod zapovrstnimi trdimi dokazi, ki fih je do« živela, se je zrušila in skesano priznala svo, jim spremljevalkam, ko so skupno odhajale s komunističnega taborišča: Res jel OF nt slovenska narodna vojska, ampak mednarodna komunistična tolpa I Auf jeden GuterwagM kommt *« oni Wer fur sdinellsten Urnschlog oiler Guterwogen sorgl, hilfi dof Front. Pro-ger* Sie sidi desholb die 24 Punkte ein. die nocheinonder. on dieser Stelie veroffentliAi warden 1. Guterwagen ouch sonn- und feiertags und wahrend der Nacht schnelistens be- und ent-laden, notfalls mil Hilfe einer Ladekolonne! 2.Nach Eingang der Versandan-zeige und Voravisierung alle Vorbereitungen zum schnell-sten Be- und Entladen der Wagenrechtzeitigtreffen! Falls erforderlich: friihzeitige Fiih-lungnohme mil dem zustan-digen Fohrbereitschoftsleiterl Wer der Reich.bahn hilft, hiift der rront I - AuSK^neldan, sammeln, Immer wivder lesen I w, V globoki lalosti sporoCa-Ч* mo vsem sorodnikom, pri-neljem in znancem tužno reet, a je dne 28. oktobra 1844. т bo-h na Zapad« dal svoje cvetofp . vtjenje, atar Sele KS tet. naš ljubljeni .чћ. b«at. »trie in »rak FSAIIZ КШП1В1, Grenade*. - ftriporoćamo ga v molitev № bh* aptnnin! Fodgiar, SMlL V novembru 1944, talnJoMc ofle Пшж, mati Karla, bratje 8t«ntal«n>, Aloii, Johann. seatre Angela poroC. gohpemko, Marla poreč. Имоћ. Johanna. The*« »le. liudmlla ta oetalo eorodmtvo. jTj Naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri soprog, očka, evak Jn brat, gospod ПШП oos&m, teeer pri DRB, dne Зв. nov. №44 poete! irter iveetege tapolnje-vanjk aiueb^ Pogreb ae je vršil dne 26. nov. 1944. na farnem pokopališču * S*. Velt a. d. Sawe. Pohoj In пЛг njegoW duSH #*. ▼ett-Weloiueidorf đne 28. novembra 1944. žalnfoB« lena, otrool la oetalo sorodstvo. Aaloatna Javljam vsem in vsakomur prelresl^vo vest o tra-({ični smrti mojega ljubljenega moia, dobrega očeta ЗОВЛтГА ВСВПЉКШМА iz Mautschltsch. Pokopali smo ga 23. novembra 1944. ob 10, uri dopoldne na mavsko pokopališče. — Ob tej priliki se prav prisrčne lahvaljujem vsem. ki so me T teh žaloetnlh dneh to-laMll in motili za njega, ter ga spremili na njegovi zadnji poti, MantMhlteoh, 36. nov. 1944. ШпјоСа tena Karjanoa, otrool Zvica, Ivo In Majdica. KaJiTiila Ob parUihi neiiadn« anrU našega sina >n bnUa Ј08ВТЛ BAJOTIOA imo prejeli tolfko izrazov toplega sočutja in eoialja, da »e ne moremo veakemu posebej zahvaliti. Zato Izrekamo tem potom skreno zehvak) veem številnim kropilcetn, darovalcem vencev in rvetja, vsem, ki so ga v tako ohilnem »evilu spremili do nje-?oveca poslednjega doma. č. g. .upniku Bevku In mpMi vnem. ki Л0 nam v tej te?-ki uri kakor-nil mtalt ob strani ter nam laj-•ili bol. Kralnbni«, ItnuohaU, 28. novembre 1944. • talnjočl ostali AMTLICHE ( Heae Urlauberkarten Mit Beginn der 70. Zatelh»ngsperiode (11. ХП. 1944) werden n*u* tJrlauberkarten eIngeCUhrt. Die bl.iherigen tirlauberkarten berechtl- zum Warenbezuge jedoch noch bis zum 7. I. 1945. Wfthrend der TO. Zuteilungsperiode gelten daher die neuen und alten Urlauberkarlen nebeneinapder. Nach Ablaut der GUItigkeitsfriet nlcht eingelWe Ur-lauberkartenabechnltte slnd verfallen. Bin Umtaiuwh von alten gegen neue Urlauberkarlen Ist ausnahmslos unzullissig. Klagenlnrt, den 28. Nov. 1944. IiandenerniUirmMfsamt g&mten. Anstanscb von WelsenercengniMen gegen Boggenersengnlssa Mit Ausnahme der Grundkarteii Klst. (Ur KleiBStkinder bis zu drei Jahren werden die mit C und D gekennzeichneten Abschnitte alter Grundkarten (einschlieBlich der Grundkarten flkr Telleelbstver-Borger) der 70. Zutellungsperlode, »(/welt sie Uber 500 Gramm Brot oder 376 Gramm Mehi lauteu, nur In Roggenerzeugnissen eingelost, KUr die ent»prechenden GroBverbrauchergruppen gilt die glelche Re-gelung ainngemUB. Desgleichen dtlrfen auf die mit A 70 (71) gekennzeichneten, Uber 1000 Gramm Brot oder 750 Gramm Mehi lautenden AbBchnitte der Reichbrotkarlen fUr Selb.4tversorger nur Roggenerzeug-nisae rerabfolgt werden. Auf den Wochenkarten 70 fUr auslAndieche Zivilarbelter berechllgen aUmtliche Brotabschnitte nur zum Bezuge von Roggenerzeugnlssen. Dagegen werden die Abschnitte W 2, W 7, W M und W17 der AZ-Karlen mit je 150 Gramm Weizenbrot oder 112,5 Gramm Weizenmehl eingelost. Xlatreufnrt. den 28, Nov, 1944. landeserniihrnngsamt %&mt#m. Sondenutellnngen so Weihuaohtm In der 70. Zutellungsperlode (11. XII. 1944—7.1.1945) erhalten aH« In- Biid au.4lttndiMchen Verbraucher einschlielilch der Gemeinschafts-verpflegten eine SonUerzuteilung von je 250 Gramm Kieiacii und zwei Eieni. Vollselbstversorger sind von der Fleischzuteilung, Eierselbst-vereorger von der Eierzuteilung ausgenommen. Die Sonderzuteiiung an Flelsch wird mit je 125 Gramm auf die Abschnitte 31- und Z 2 »amtlicher Grundkarten der 70. Zutfellungsperiode ausgegeben, soweit dieee AbsohuiUe nicht mil dem Buchstaben SV gekennzeichnet slnd. '' Die atulUndischen Zivilarbeiter erhalten die gleiclien Fleischzutellun-gen auf die Abschnitte W 4 und W 5 der AZ-Karten. Die Eienuteilung erfolgt auf die Abschuitte 1 und 2 der Elerkarte mit je einem El. Die Eierausgabe erfolgt nac6 Maflgabe der Wuren-anlleferung bW den Kleinverteilern. Die Verbraucher mUaflen die Eier bel demjenlgen Kleinverteller beziehen, bei welchem sie den Anmelde-abschnltt A der Elerkarte abgegeben haben. Die auslBndischen Zivilarbeiter erhalten zwei Eiei' auf den Abschnitt W1 der AZ-Karten. An die fUr die Welhnachts.sonderzuleilung In Frage kommenden GroBverbraucher werden durch die Ernfthrungsftmter Bezugschelne aus-gegeben. Urlauber der Wehrmacht, Schutzgliedemngen und .dee RAD haben keinen Anspruch auf die Sonderzuteiluugen der Zivllbevdlkerung, da Hie Sonderzuteiluugen aus Wehrmachtbestanden erhalten. Xlagenfnrt, den 28. Nov. 1944. liandesernUhmngsamt Xlirnten. Naša dobra, srčno ljubljena mama, goepa THSBESU, В6ЖК roj. рдихлтвох nam je dne 30. novembra 1944 po mučni bolezni v starosti 75 let umrla. K večnemu počitku smo jo poloMll dne 2. decembra na domačem pokopališču. Iskrena zahvala vsem za izkazano so-I utje, posebej darovalcem cvelj'i in vencev. — Bog bodi njej, ki jp vHe živl.lenje samo delala in I pela mil sodnik in bogat plaC ;k! ValdM, Kadmaniudort, Beograd Ш. Brod, dne S. decembra 1944. ■alajoM otrool In torodnlkl HALI OGLASI SLUŽB O DOBI Spreten šagar se sprejme Po- nudbe na F. Mlheltschitsch. Belo L Jauchen-Dommchale. 4500-1 Sprejmem deklico, 13—IS let itarO, najmjil ilToto trem itariev, k it»-T*JU dvoSIiuuki slovasukl drnilnl v okolUn Klmemtnrt«. - 3- Arelo, Zlental KalmnilMkd pri Klafen-fnrtn. 4499-1 R O M Hišno pomočnieo, vfvjeno vseh hli-nih del. gprejiuem k trifilaniki dru, jUnl. - Ponudbe n* Ж. B.. ХтлХп-hXLTgt pod »Marljlvxc, 4494-1 Žagarja sa »Veneoijanaki« Jarem, rabim sa takojšnji naatop. Ha še-Ijo Tsa oskrba pri fospodarjn. . Naslov: Frans .PnschayetR, elek. trična šaga Laohowits. pošta Xo-4485-1 PUateiistll Prodam nekaj serij dobrih znamk. - Naslov v K. B., Krainburg. 4484-6 K u M Kr.zi л^а1св euoplaoT (a mMto KrainliiiTff in ШЛ okoli#« i 7«1-eeudorf ВоЂопк, WalMOh, Man-fohlfek — •pr»Jm«moI - Жм. Bot«, Kralabnrr 4483-1 Konja, 4—6 let mtarega, knplml Sam xan] tndl dektromotor 6 PS. XazlUca (e ixravna po dogovoru. -Jekoweti Xoialla, Lanaacb 37 prl Qeorren, Oberkrain 4481-7 Anfflekke knjig* — začetne učbenike, kakor slovnico in berila kupim v svrho učenja angleščine; tndl poučujem. • Prank Paula, Am Sang 71, Krainburg. 4467-7 M E N M icg te^koga vol« menjam za dobrega konja. Razliko doplačam. -Naslov v K. B.. Kralnbnrg. 4476-15 Diibre gojzarice za 8—9 let starega otroka menjam za namizni tenis, event, jih tudi prodam. - Ponudbe ПН K. B.. Krainburg. 4495-lf) Dobro ohranjeno moško mnknjo. velikosti 170 cm, menjam sa *en. ske nizke čevlje it. 37 mil škornje. Naslov v K. B., Kralnbnrg. 44711-1Д Brezhiben trioikelj menjam za dobro ohranjene moške čevlje št. 43, event, ga prodam. - Ponud^ na K. B., Kralnbnrg. 4488-16 lie p otroški športni Toitćek nlMU 1» dobro ohruijsiio mošKo oWeko. #v#mt. g» tudi ,g KmIov » K. B., Kr»inburr 4477-И Z E N I__T-X---E Vdovec br#m otrok. »tM M ' dri»vni rtniw. nl»o iikljnien« - BopUl n« *. «■. K^inlmre. pod ООГ...Ј.0. trgov«, ki J. dovršil ai lit šil **r»dl pomanjkanja жра-nji .^.nrtl d^kl. od 18 «0 20 let, eirte mteklortl. Poraejta ienltav ni likljnčena. »ielena Je dlka, U ■e dlikretno vrne. - Doptie naslovite na *■ *•> Жгћ*., pod »Prvi koraki k sreči*. 4490-22 I 7- n Г B L .T E N O j. jlMU. HI.,11 v Kvai.iljariru Kleid«vk»rto na im* Balak Banlea. FokUn najdltalj naj jo odda proti nagradi a« X. Bot*. Xralaborc. 4S04-33 Dne 29. novembra sem pozabila v vlaku, kateri voeei iz Klagenfurta ob % 7. uri, torbico, črne barve, z dokumenti na ime Kueter Maria, Olecheuk 29, karte za sladkor in tri Kleiderkarte. - Pošten najditelj naj odda izgubljeno na K. Bote, Krainburg. proti nnn^adi. 45П7.22 Dne 30. novembra sem izgubila i% Jelenovega dvorišča v Krainburgu d6 Primskau denarnico z 112 RM, dve tobačni karti, sladkorne karte in 40 pik. Ker sem revna delavka, prosim najditelja, da vme izgubljene reči na K. Bote, Krainburg. 4517-22 Kdor fli je dne SO. novembra 1944.. med 11. in 12. uro dopoldne, v sla-ščifanii Srhink na nepoštnn način prisvojil živilske karte za dve osebi <59. dodelitvene periode, 1 Kleider-karto. 2 tobačni karti In 1 Kenn-karto. se poziva, da isle т izogib posledicam odda na K. Bote. Krainburg. ali pa na naslov, ki se nahaja na Kennkartl. 4513-22 z N Korldt In Свгмап varujeta posevke pred ptici In boleznimi. Suha uporaba ne Škoduje kalem. Setev poplača delo. Dobi se pri: »Неппм«. Ing. I. Janacba. Krainburg. »kropite zadno drevje zimzkemn pedion, nlm niemlnikrlatnioi . №^ON-NriT - Dobi M pri: »НХвМВВ«, In g. J. KorUt varuje setev pred ptiCl. Rftvno tako enostaven v uporabi kot C#r##Mi, suho prašivo, ne Škoduje kalem. Dobi se pri: »Hermee« Ing. I. Janscha, Krainburg. 6943 VERMISCHTRR TagUoh kommen die Beachwerden dali Brauae-Federn selten werden Drum pflege sie und half zle rein' die Rustica und Cito-feln. »ranze A Co., lierlohn. 7116 aifolgreloli« Russen- ц. Schwa ben-bekttmpfung Uberninimt SchUdlings- belctimpfuiiCTuitetalt A, 8tr«lt, Wien, II. TandelmarktgMM Nr. Ж. Telefon: A 47-0-8«. 7141 Htdophum-AnnJinltt«! slnd treue Heifer Ihrer CiMundheit. Medo-phann-Arxnelmltwl »Ind nur In Apotheken arhtUtlich. Uedophftrm Pharmazeutlscbe Fr&parMe, OeaelU schaft m b. H., UUnchen 8. 7106 Tor 70 Jahren erzeugte der đeutsčlM Chemlker Dr. Ftledrlch von Hey den xiim erstamnal to der Qeechlchte einen Hellstotf, aynlhetliohe Sall-rylnKiire. Induitrlell. Heute «lnd die ■ynthetlichen »Heydenc-Annelmlt-tel da« unentl>«hrli«he Rttatieuc Лт Arttm Im Kampf un dU O—d •rhaltuo« d«» deutaehM lUkea. Waa haokt man hente? - 1. Harm*« ladeachnltten: 30 dkg Mehl Sdkf (1 TUte) Haea-Pudđln(?pulver una Ц TUte Haae-(Back-)I*ulver innig zuaammenaleben. 5 dk Fett, 6 dkg Zucker und 1 Bl schaumig rtlhren, daim langsam '/ml Milch und daa MehlgemenK« einrUhren. Den Tel g in gefetteter, beslaubter Form bei ansteigender Hitze backen. Wenn ausgekUhlt Schnltten achneiden und je zwei mit Marmelade zusammen> fietzen. — Bitte aunechneiden. asm-meln! Welter* Ha&g-Reaepte fc4-geii! — N.4hrmittelwerke Ed. Haa-i, Bine (Inter* Trepp* k*nn b5 Fliegeralarm zu schwerem Sture und rabeoageftihrliohen Verletxun« gen fUhren. Also: keineeweg« etwa bel Alarm »elnfach« die Beleuch-txxng dee vorschriftsmtflijc Terdun* kelten TreppeuhaufiM gleich »b-schalten. Wo dfue Treppenhau# In# Freie milndet, schraube maii eine Osram-Luftschulzlampe #)n, die aber gegen Fllegeraicht abgeeohinnt мЦд muB — rat Doroelwendelih der Ratgeber fUr Licht und L«nipen aus dem "Hause OSHAM, 7250 »l.»d»nffl»»r« (die Starkenđen jen- u. Verdauungetropfett) k«nnen nur beschrankt erzeugt werdeA. Selen Sie sparsam; auch eln klel-nes Quantum hat voile Wirkaam-■eit. In Apotheken erhaltllch. — Krzeugunif: »Schubert«-Apotheke, Wien Xll/gg, QleratergaBge Б. 89ЗД Schmnti anf der Waag«7 Stan hat den Sch'mutz in der WBsche Kewo^en und dabei die wirhtlge KntdeckunR gemacht, dal3 doppelt soviet Schmulz beimWasohen drelfarh sovietWasrh-mittel benHtigt. Sage also nieniain; auf elnen Schmutztieok mehr oder weniger kommt ee nlcht an! Auch dann nicht, wenn das StUck sowiepo schon gmwaschen werden muB. Du , wirst sehen: die Seifenkarte dankt ) PS Dir! 7,418 Erhaltnng der ArlwltsfUilgkeit er-fcvrdert rechtaeitlge und damit spar-same Anwendung der Heilmltt«! Bel Asthma-Besrhwerden genUgt mltun-ter schon ein halbes »Breltkreuta-Asthina.-Piilv«r« aim Vorheoeanc. — Krhttltllch nur in Apotheken in Pak-kungen von RM 0.80 an, — Brelt-kreutz K. O., Berlin, TStt Wm b&ekt maa banUf - 2. Topfan. cTMnai In *lner SchUsMl ( dkg But-ter (oder Margarin*) mit 3 dkg Zuk. ker achttujnle i-QhreB und pw* tm 9onn«> ---- - ^ PtlcluhM Haw-Bomanpulvar mtt Умкте-0«> (l«rt«iTupfeii einrtlbren keisel % 1 Milch nhd 1 Ptlck( Hchniaok acbuumlfr ichlaMn W# die DiMe Омл* Сгепм dickllph wtrd. yum Abtrteb miechNi mit Zltrtmen-geni'hmack (Cttrakl) wUrzan. In Si!hillch«n odM' ill alna SchOaaal fUllAti und kalt a tall*«. — Bltt« aiiMichneldan. mttt«lwarka M. II Biwiac. — tnii«