NOVICE
Dolenjske Novice izLiijajo vsjili ČetrteU; ako : : je ta dan jurniiik, duii poprej. : :
Cena jim je za celo leto 5 IÍ, za pol leta S'SO K. Naroiuiiia za NeuiČya, Hosiio iu diiige evropske chiave znaša 5-r>0 IÍ, za Ameriko 6*50 K. Iji8t. ill oglufli se pliič^jejo iitiprej. "VV
Vne dopise, iiiiručiiiiio in oziitiiiila flpiejemit tiskarna J. Kniječ nasi.
Dogodki pretočenega tedna-
Grof Czeniin sc je poslovil. Nciiici. katerim se je bil z ruskiiti in niinunskitii iiiiťoiii in posebno z zadnjim govocotii zelo prikupil, so vzdignili sileti liriip. Proglasili 30 njegov odstop za politično katastrofo in sklenili, da se iiioia Ozwninov naslednik brezpogojno držati njegove politike na zunaj in v notranjosti. V tej zahtevi so se združile vae nemško stianke razen socialnih demokratov. Medtem se je cesar mudil v Biullm-pešti in povabil k sebi grofa Štefana Tiszo in barona Buriana. Dne 16. aprila sta izšli dve cesarjevi lastnoiočni pismi: ortsloviUio pismo grofu Czerninu, ki naglasa, da ostane politika, ki Jo je zastopal giof Czerniti, za cesarsko biso in za obe državi tudi nadalje vodilo in pravec; drugo pismo prinaša imenovanje barona Buriana za Czerninovega naslednika ter nui obenem izroCa vodstvo skupnega tinančniiga ministrstva. Burian je 18. t. m. nastopil službo in pred urad-ništvoiii razvil svoj program: ostati hoÈe zvest politiki svojega prednika. To je Burian takoj brzojavil tudi v Berlin.
Ker pa je z imenovanjem barona Sudana postalo jasno, da ima Tisza zopet vso veljavo, Je dr. Wekerle, ki o tem imenovanju preje iii ni6 vedel, s svojim ka-bin^oni odstopi]. — Jugoslovanski klnb i]i Češki svaz sta o izpicinenibi v zunanjem ministrstvu izdala komunike, v katerem ostro obsojata politiko grofa Czernina. Vsled Czerninovega nastopa je naša diplomacija doživela drugi Kraljevi gradeč. Izjavlja, da se bo češko-jugoslo-vanska delegacija tudi v bodoÔe odločno borila za takojšen mir na zunaj, pa tudi za trajen mir med narodi monarhije. Konino izpoveduje, da do novega zunanjega ministra nima zaupanja. Tudi on bo vodil politiko pod tujim vplivom in za tuje interese. — Češko protestno zborovanje v Pragi dne 13. t. m. se je veličastno izvi-Šilo. Zborovalci so svečano prisegli zvestobo
Loopoliî Pođlogar,
(Daljo. 2.)
svoji državnopravni misli. Na shodu se je obojestransko ponovila tudi obljuba zvestobe in solidarnosti med Čehi in Jugoslovani. — Na Flandrskem se Nemci bližajo Ypernti; Calais in tudi Arinen-tieres sta še vedno v nevarnosti. Boji divjajo neprestano. — Na italijanskem bojišču boji ob Piavi in Gardskem jezeru. — Turki so na Kavkazu vzeli Batum in Čuruk Su. — Na Finskem so Nemci zasedli Helsingsfors in prodirajo na več mestih v notranjost; rdeča garda se drži le še na severu. — Besarabija se je združila z Rumu[iijo, a obdrži samoupravo; njene meje tvoi'ijo Prut, Dnjester, Donava, Črno morje in stare avstrijske meje. — Na Nizozemskem so uvedli državljansko delavno dolžnost.
Soja.
Soja je droben fižol rumenkaste barve. Vsebuje veliko beljakovin (27 do 40"/a) in olja (14 do 20%). Doma je v vzhodni Aziji (na Kitajskem in Japonskem), uspeva pa tudi pri na^ zlasti v goi ki, soliični legi in v dobri ne preveč ilovnati ali pa ne prehudo peščeni, torej v dobri srednji zemlji. Apnene zemlje, kakor so pri nas okoli Belecerkve in Orehovice, mu zelo prijajo. Lega mora biti bolj ravna.
Vsled njegove izredno velike množine redilnili snovi je zelo priporočljivo, da ga poskusimo pridelovati tudi pi'i nas. Da se da z dobiim uspehom gojiti, je lazvidno iz poročil v zadnjem „Kmetovalcn".
Rastlina zraste 40 cm do 1 m visoko iti raste zelo košato. Gnojiti temu fižolu ne kaže. Bolje je, da se sadi v zemlji, katera je bila zagtiojena že pred pridelku. Zemya mora biti globoko preorana ali prelopatetia. Sadi se koncem aprila ali začetkom majnika v male jamice 30 do 40 cm nai'azen v 50 cm oddaljene vrste po 5 cm globoko. Vj-ste naj itnajo smer proti jugu ali jugozapadu. V vsako jamico se posadi 2 do 4 zrnca fižola. Jamico se zasuje in zemljo z niotiko dobro pritisne.
Na ar (100 m^j se potrebuje kakih 20 dek semena. ^ semenom naj se štedi!
Kadar fižol izkali, se pusti le po eno, močno rastlino, ostale se tik pri tleh odrežejo.
Do cvetja je dobro, da ima aoja-ilžol precej vlage, Če je huda suša ga je treba zaliti, pozneje prenaša sušo prav dobro, Zemljo je dvakrat okopati, prvič ko zrastejo rastline 15 cm visoko, drugič 14 dni kasneje. Kadar večina listov odpade in stroki porumenijo ali porjavijo ter zrnje v njih rožlja, to je sredi ali koncem septembra, se potegne celo steblo s koreninami vred iz zemlje, po 10 rastlin se zveže v snopiče, katere obesiuio na suhem in zračnem kraju, tedaj najbolje v kozolcu, da se posuše. Šele ko se rastline dobro posušijo, najbolje po zimi, fižol izružimo ali omlatimo. Če mlatimo s cepcem, razprostremo fižol v tenkih legah in cepec ovijenio s cunjo, da seme ne poškodujemo. Tudi z mlatilnico se da omlatiti, treba jo je pa le počasi vrteti.
Na hektar (IV4 orala) prostora da soja-bob 900 do 2000 kg zrnja in 1000 do 3500 kg slame.
Soja iižol se upoi'ablja lahko za jed, kakor navaden fižol. Izdeluje se iz njega dobro jedilno olje, pražen da pa okusno kavo. Tudi moka, sir in drnga jedila se iz njega izdelujejo. Tropine, ki se dobe pri izdelovanju olja, dajo vsled svoje visoke redilne vrednosti izvrstno močno krmilo za živino. Zmlet ali zdrobljen soja-bob je izvrstno krmilo pri pitanju prešičev.
Če bi se torej soja-fižol pii nas dobro obnesel, bilo bi to zlasti za sedanje čase neprecenljive vrednosti.
Zato je društvo za pridelovanje zdravilnih rastlin na Dunaju nakazalo tukaj-šnemu okrajnemu glavarstvu 15 kg tega fižola, v svrho, da ga razdeli med posestnike, ki bi ga za poskušnjo lioteli saditi.
Seme se dobi pod sledečimi pogoji: Posestnik ga zasadi na primernem zemljišču in se zaveže, da ga bode skibno obdeloval po strokovnem navodilu. Deset zrelih rastlin in toliko zrnja, kolikor je posestnik prejel semena, mora povrniti.
Seme dobi posestnik po 4 K kilogram in se mu po isti ceni zopet odkupi, kolikor ga vrne okrajnenui glavarstvu. V piihod-njem letu mora posjtušnjo z lastnim semenom ponoviti ali druge posestnike pridobiti, ki ga bodo za poskušnjo sadili.
Po končani Žetvi je povedati, kako se je rastline oskrbovalo in gnojilo in koliko pridelka so dale. Fižol „soja" se z uspehom sadi na enem in istem zemljišču po več let zaporedoma.
Kdor se hoče s ])oskusno- saditvijo soja-fižola pečati in v to svrho pod prej navedenimi pogoji seme dobiti, zglasi naj se osebno ali pismeno takoj pri podpisanem in pove, kje bode fiŽol soja posadil in koliko semena Želi dobiti.
Soja-fižol bo gotovo pri nas, v vinskih krajih, zlasti v viših solnčnih legah dobro uspeval in dozorel. Zato priporočam posebno večjim, razunuiim gospodarjem, da ga za poskušnjo posadijo. B. Skalický, Kaiidija.
Našim sadjepejcem v poduk.
(i. romlajeiije droiew.
Piide čas, ko so prej še tako rodno drevo izrodi, da ne prinaša ali nobenega ali pa le droben in krastav sad ter slednjič preneha tudi v rasti ; takšno drevo se mora pomladiti. To se zgodi tako-le: Drevesom, ki jih hočemo pomladiti, odrežemo tik močnejše stranske vejice vsako vejo do polovice ali vsaj za tretjino njene dolgosti. Ostali deli bodo na novo oživeli. Rane se takoj zamažejo s cepilno smolo, če 30 precej obsežne.
Pomlaja se navadno pozno jeseni, v zimi in zgodaj spomladi (februar) dokler drevje ni muževo.
Nekatera drevesa je treba pomladiti vsako osmo do deseto leto, kakor zlato parméno, ananas, londonski peping. Slive in breskve pa pomladi vsako peto leto, ker rode na mladem lesu lepši sad. Prestarega drevja ne pomlajuj!
Črnomaljski gospodje.
(»onesek k zgodovini Itele Krajino.)
Toliko se mi je zdelo potrebno omeniti, da Imamo nekaj pojrna, odkod izvira beseda Črnomelj, Metlika ii, Bela Krajina.
Črnomaljski gospodje so dobili to ime tukajšnjega ljudstva, po „jih naknadno mesto ime, ki ga nosi danes.
Rodovina se ni razcepila v vrste, kakor Turjaška, tudi si ni pridobila posebno velike posesti v (leŽeli. Poleg Črnomlja 80 imeli v začasni lasti Hmeljnik, Štatenvrh in-i Gorerijem Mokronogu ali ïrebelnem; tudi kostanjeviško, smlednisko in postojnsko graščino. Črnomaljske nahajamo v raznih deželnih službah, kar priča, da so uživali -Zaupanje deželnega kneza.
Koncem 16. stoletja izginejo Čiiio-maljski iz Kranjske. Kakor tedanje kranjsko plemstvo splošno, so se tudi Črnomaljci oklenili protestantovske veje. Koliko so storili ti gospodje v prilog novi veri v naši deželi, ne izvemo nikjer. V novi domovini 80 bili voditelji protestantovske opozicije, ki je hotela izsiliti od avstrijskega nad-
vojvoda in poznejšega nemškega cesaija Ferdinanda IL (1619—3 7} versko svobodo. Znani so trije: Zierotin, Erazem in Andrej.
Njih stari oče Jurij Erazem Ki'istijan se je bil poročil 1. 1535. z Marjeto Šeifen-bersko. Prinesla mu je za doto grajščini Schwertberg in Windeck v Gor. Avstriji. Od tega leta naprej se opazuje, da Črnomaljci izginjevajo v poveslnici naše dežele in se za malo Časa pokažejo na Avstiij-skem kot voditelji luteranskih stanov.
Domači letopisi poročajo, da je umrl 8. februarja leta l(i03. v Ljubljani Ivan Črnonia^ski, dedni točaj Kranjske in ko-mendator n. vit. reda v Ljubljani. Valvasor je menda iz Avstrijskega izvedel 1. 1689., tla je pred 12 leti (okrog 1G77) izumrl rod črnomaljskih gospodov.
Globočnikov „Adel in Krain" nam izkazuje, da so bili povzdignjeni Črnomaljski leta 1463. v baronski, leta 1G65. pa v grofovski stan.
*
S pomočjo vii'ov, ki so mi na razpolago, sem zasledil o črnomaljskih gospodih toliko:
Ambrož Črnomaljski se je 1. 11G5. vdeležil turnirja v švicarskem mestu Ctrihu.
Valvasor piše, da je Oton Karstberski zidal grad, ga imenoval Črnomey in po giadu se je začela nazivati iijegova rodovina. Je li bil Oton oče ali stari oče Ambrožev, ne vemo, zato tudi niti leta niti stoletja pozidave ne moremo z gotovostjo zapisati. Čas njih prihoda na Kranjsko nam pojasni že navedeno delo „Zgodovina slovenskega naroda".
Leta 1228., 18. oktobra, je oglejski očak Bertold (1218—1251) s pomočjo svoje pobožne svakinje, Zofije Višnjegorskc, mejne grofice istrske, vstanovil v Črnomlju župnijo sv. Petra in ji podredil Tri Fare pri Metliki, Semič, Podzemelj in Vinico,
Nekako deset let po ustanovitvi črnomaljske župnije so prišli v Belo Krajino vitezi nemškega reda. Ustanovili so ga nemški vitezi za časa križarskih vojsk. Njegov namen je bil, braniti sv. deželo in sveto kraje, bojevati se zoper nevernike, braniti preganjanim od sovražnikov svete vere in sv. cei'kve. Red je dobil Časovnim in krajevnim I'azmeram prilagođena pravila sv. Avguština in bil 1. 1198. v Rimu potrjen. Že leta 1213. se je naselil v Avstriji; leta 1222. se omenja na Štajerskem in leta 1237. tudi že na Kranjskem.
To i'azšii'jenje nem. vit. i'eda se je izvršilo pod prvim velikim mojstrom Hermanom iz Salze (1210—1239). Ta Herman je bil poseben pi'ijatelj avstrijskega vojvode Leopolda V. Slavnega (1198—1230).
Udeleživši se pete kiižarslte vojske (1217—1222]) se je Leopold seznanil s Hermanom in nem. vit. redom.
Nadvojvoda je imel v Notranji Avstriji in tudi na Ki'anjskem obilo pokui>ljenib posestev. Po njegovih deželali so se takrat klatili privrženci raznih sekt, „gazari" ali klati-menibi in njim sorodni „circumeellioni", ki so netili med ljudstvom sovraštvo do papeža in duhovščine. Hujskali so obtožene plemiče, da so kot „roparski vitezi" padli po premoženju cerkve in samostanov. Pisano so gledali bogalo frizniško in oglejsko ceikev, posebno še bogati zatiški samostan.
Da prežene te hujskače in stare moč roparskih vitezov, se obi'ne Leopold na velikega nemškega mojstra Hermana Salškega s prošnjo, da naseli viteze nemškega reda po njegovih deželah, da naredijo mii', ka-teiega so kalili donatistiški menihi in ropa željno ljudstvo. Herman se je odzval prošnji pi'ijuielja.
Dievesn, ki ga misliš poitiladiti, moraš jiiej moćno pognojiti, (îa nm daš novih moči Ka. izpoimliiitev svojega vejevja.
Nova krona se luiliodiije leto iztrebi. Vse, kar je pregosto, pride proC.
7. Kako Je rsivnati z drevjem,
ki ,|o sneg in veter polomil i
Večkrat pade na drevje sneg, ko še listje ni oilpailio. Takrat more sneg povzročiti veliko škodo. Drevesa se podero, veje se zacesnejo in posebno razviljeiia debla navadno podleŽejo. Zato se pri tvo-ritvi krone dosledno ogibljemo vsakega razvilja. Ako pa ga že imamo, spriiiiiiiio ga z verigami ali kljukasto drvo, da se izognemo vsaki nezgodi.
Veje, ki nam jili je siit^g polomil ali začesnil, tJ'eba je hiž odstraniti iz sado-iiosnika, da se v njili he naseli lubadar in drugi škodljivi mrčes, Roglji ali štrckiji, ki so ostali, se z žago odžagajo tik debla, rane pa z ostrim nožem gladko obrežejo. Veje, ki se niso cele odlotiiile, se pomlade.
Manjše i'ane se bodo kmaiu zacelile. Večje rane pa se morajo namazati s smolo ali tudi s teroni, da se vlagi zabrani pristop.
Več opravila nam daje drovo, ki ga je sneg popolnoma i)revniil. Na mestu, kjer gledajo korenine iz zemlje, izkoplje se najprej jama. Potem Šele se drevo postavi. Í5 močnimi žicami se pripne aii pa s sobami podpre. Zemlja okoli drevesa se močno pritlači.
8. Podpiranje dreves.
V ietili, ko sadno drevje bogato obrodi, moramo ga pravočasno podpirati, da .se veje ne polomijo in ker sadje nasproti tloin visečih vejah slabo dozori. Za podpiranje se vzamejo rogovilasti drogi, ki se na zgornrjem koncu s slamo ovijejo, da se veje ne odrgnejo. Več blizu skupaj visečih vej se podpre počrez z ranto, ki jo na koncih podpii'ata sohi.
i). I'resajiiiije starejšega drevja.
Mnogokrat se dogodi, da mora odraslo drevo proč a svojega stalnega mesta. Ako jo še mlado — pod 14 let — škoda bi ga bilo posekati in sežgati. Boljše je, da ga presadimo drugam. V ta natnen se izkoplje drevo v zimskem časn z veliko grnčo zemlje vred in prenese se v pripravljeno jamo. Kolikor večja gruča zemlje se ga drži, toliko bolj.še je. Ilaiijene ko-retiine se gladko obrežejo, veje pa močno pomlade. Ako se presajanje izvi'ši spomladi, se mora drevo močno zaliti.
Po „Sadjarstvu" — J. Klotiicnííí,
O čevljarstvu in draginji.
(Konec.)
Nedavno je pornijal novomeškim čevljarjem neki človek iz Ljubljane neko usnje, takozvani (Abfall), ki se rabi za opetnike in bleke za pete in se je prej dobilo po 2 do 3 K 1 kg in je zahteval za svoje blago po 70 K 1 kg! Ali je potem mogoče po ceni delati, če se mora tako drago plačati blago? Kaj poreče k temu tisti pedagog, ki se je nekoč v „Slovencu" obregoval nad Čevljarji in rekel, da dobimo čevljarji po maksimalni ceni 15 K 1 kg podplate? Le dajte jih, jih bomo radi kupili in tudi ljubljanski čevljarji se jih ne bodo branili po taki ceni. Tudi v „Domoljubn" se nekdo rebri nad čevljarji in jim predbaciva tisto usnje, ki ga (lobé potom zbornice, kakor da bi to njega kaj bolelo. Trdi tudi, da jo dognano, da stane čevljarja usnje in podplati za dvoje nizkih Čevljev 18 K. Kaj ne, prijatelj, to imamo zlate ui'C zdaj Čevljajji, ko taiio po ceni usnje dobimo? Lahko Vam je žal, da se niste sli Éevljai'stva učiti! Pi'avite, da je dognano, ste nioida Vi dognali? 8amo to je križ, ko nihče ne da za 1B K usnja in podplatov za dva para Čevljev! Sicer pa, kakor Že i'ečeno, Čevlji rn'so samo iz usnja in podplatov. Dalje tidt ta modiljan, da čevljar navadno v enetn dnevu naredi
dva para nizkih Čevljev iii pri tem zasluži nad 60 K na dan; nazadnje pa zmagoslavno pristavi: ali ni tak zaslužek oderuški?! Najprvo bodi povedano, da je takih Čevljarjev, ki bi naredil dva para čevljev v enem dnevu jako malo ali pa nobenega; še manj pa takih, ki bi zaslužil GO K na dan. Sicer bi bilo I'avno prav, da bi toliko zaslužili, če bomo hoteli še naprej živeti pri tej goi'ostasni draginji. Res je, da dobe čev^jaiji potom obrtne in trgovske zbornice nokaj usnja, za kar bodi zbornici izrečena najlcjiša hvala, toda, tega usnja ni dovolj za vse potrebe, kolikoršne so danes, treba je torej usnje še drugod kupovati in ga drago plačati. Danes ve le tisti, kdor usnje sam kupi, kako drago da je usnje in po kakšni ceni se morejo potem čevlji narediti.
Ker je možakar v „Domoljubu" trdil, daje dognano, koliko stane čevljarja usnje, bodi tukaj povedano, da je to tudi dognano, da je neka žena iz podgrajske fare dala za eno kožo gornjega usnja ves skupiček od ene krave 400 K, pa še ni bilo dosti, je mogla še doložiti! Torej za ono kožo, ki je stala pred vojsko 24 K, sedaj čez 400 K! Kaj pravite, je tukaj zaslužek oderuški? ■—■ Tudi je dognano in se lahko s pričo potrdi, da je neki fant v Metliki za en par čevljev usnja, podplatov in kar je zraven treba, dal 206 K; neki drugi pa za škornje za voršub 200 K! Kakšen zaslužek pa je tukaj bil, kaj ? Po kakšni ceni naj potem čevljar naredi Čevlje, Če bo moral usnje tako drago plačati ?
Poglejmo še malo naprej ne samo čevljaije, poglejmo trgovce. Dognano je tudi in se s pričo lahko potrdi, da je neka droga žena tndi iz podgrajske fare v Ljubljani pri nekem trgovcu za 5 metrov štofa za moško obleko plačala 630 K; neki mož pa je za navadne cajgaste lilače, ki so stale pred vojsko 3 do 4 K dal 140 K, Ali se to ne smatra za oderuški zaslužek, kaj ? Seveda, povsodi se pritiska in davi le malega, tistih pa, ki so v sedanji vojski izželi milijone iz bližnikov kri, tistih pa nihče ne vidi in jim nihče oderuštva ne očita.
Pa poglejmo še naprej! Kaj pa živila? Mernik pšenice 100 K, 1 kg masti 40 do 50 K, ješpren, kaša, fižol, vse po 7 do 8 K firkelj, pred vojsko pa 30 do 40 v. Isto (ako drage so druge stvari, ki spadajo k živilom, katere mora čevljar, če hoče živeti, ravno tako drago plačati, kakor tisti kričači, ki čevljai'jem' odeiuštvo jn'ed-bacivajo. Po kakšni ceni naj torej čevljar dela, da bo mogel živeti, ko je vse tako di'ago?
Mogoče, da se dobi kak Čevljar, ki v eni ali drugi stvari pretira svoj račun, seveda, potem pa udri po vseh: prokleti luštarji! kakor navadno blagovolijo Čevljarje nazivati. Ker že govorimo o zaslužku, poglejmo še ta slučaj, ki smo ga brali v časopisih o nekem zdravniku, ki je bil poklican k bolniku, ki mu pa niti recepta ni napisal, le par dobrih nasvetov dal in zamudil vsega skupaj poldrugo uro, ter računil zato 300 K! Kaj ne, to ni bil velik zaslužek v poldrugi uri 300 kron? Ampak če bi čevljar zaslužil v enem dnevu 60 K, to bi bilo preveč!
Da se tako udarja po naa dragi čevljarji, smo pač veliko krivi sami, ker smo premalo organizirani, piemalo prijatelji med seboj. Ramo ob lami, roko v roki v prijateljski zvezi bi morali živeti med seboj in sporazumno delati, i)a bi liilo precej drugače kakor je. Poglejmo brivce. Vsted vedno iniiaščajoče di'aginje so opravičeno zvišali svoj honorar spo-lazumno vst v celi deželi enako. Na tablici imajo napisane svoje cene. Kdor pride v brivnico, plača kar je za plačati in nihče jim ne meče oderuštva v obraz in jili ne opiavlja jio Časopisiii.
Tovariši čevljaiji, zdramimo se! Ravnajmo se po zgledu brivcev! Naredimo med seboj trdno vez, uredimo si skupne
in enake cene, obenem pa si v srce za-pišimo vse tiste, ki nas sovi'ažijo! Vojska bo cjikrat minila, razmere se bodo pie-drugačile. Tudi i)ri nas se lahko mnogo predrugači, če se bolj sprijaznimo in uredimo, kar še ni urejeno in tako pokažemo vsem, ki zaničujejo čevljarski stan, da se no .pustimo obrekovati in čez ramo gledati.
Zadruga čevljarjev v Novem mestu.
Ljudska kuhinja za reveže.
Dva meseca bo kmalo preteklo, odkar jc bila ini prošnjo mestnega županstva ustanovljena ljudska prehranjevalna kuhinja za reveže. Vso oskrbo je prevzel nad vse požrtvovalni TIL red sv. Frančiška. Ravno zdaj, ko je nastalo tako veliko nasprotje med meščani in kmeti, zdaj, ko je tako malo medsebojne ljubezni, morajo vse katoliškeorganizacije dejansko pokazati, da jih še vedno preveva stari krščanski duh. Tretji red sv. Fi'ančiška, katerega značilna dolžnost je ljubezen do bližnjega, je pokazal v tej svetovni vojaki, da je sposoben to zvišeno nalogo izvršiti. Ni sicer moja navada, komu javno in zasebno hvalo pope-vati, toda zdaj, ko III. red že štiri leta javno deluje — me sili prijetna dolžnost ter iskrena hvaležnost, da izrečem javno pohvalo in zahvalo nad toliko požrtvovalnostjo udov III 1'eda ter njihovih navdušenih preč. gg. voditeljev.
Ravno zdaj, ko vlada neznosna draginja, ko se tudi za velike svote denarja ne dobi potrebnega, se mi je posrečilo v resnici dobrih gg, župnikov ter požrtvovalnih udov III,reda, preskrbeti toliko raznovrstnih živil, da bomo prehianili 30 oseb do nove žetve z dobro pripravljeno'hrano opoldne in zvečer. Pripomniti tudi moram, da se bo kuhinja vzdržala ie tako dolgo, dokler mestna aprovizacija avoje obljubljene pomoči ne odreče.
Torej naj prisrčne j ša hvala vsem preČ. gg. župnikom ter dobrim ndom III, reda sv. Frančiška, Ob enem se tiuli najlju-beznjiveje zahvalim vsem blagim Novo-meščanom, ki so vsak po svoji moči dali denarne prispevke za vzdrževanje kuhinje. Ljubi Bog naj vsem skupaj tisočero povrne s časno srečo ter z večnimi darovi !
K sklepu javno zahvale vsem dobrotnikom ljudske kuhinje, ju'isi'čno prosim, da nas še v prihodnje blagovolijo vsi podpirati z živili in denarnimi pi'ispevki. Živila naj se oddajo v kuhinji tretje-redniške hiše št. 60 ~ denarne prispevke pa sprejema načelnica kuhinje, velesp. g. Mehora Eeti in vodstvo HI. reda. Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli! — Novomesto, 22. aprila 1918. — P. Pavel P.
Kako bomo aeatirali letos tntno plesnobo
Trtna plesnoba ali oidij povzroča zlasti v letih z vročim poletjem mnogo Škode -na grozdju.
To smo opazili pri nas posebno v zadnjih dveh letih. Ker glivica te bolezni prezimuje na trti, se razvija bolezen posebno hudo tam, kjer se je enkrat zagnezdila. Zato se je je treba bati posebno tam, kjer je že v pretecenih letih škodo delala.
Trtna plesnoba se zatira po zimi na lesu z mazanjem z raznimi, žveplo vse-bu-jočimi snovmi, zlasti z žveplenoapneno brozgo.
V poletneui Času je pa najboljše sredstvo proti njej fino zmleto žveplo, s kojini je ti'eba trte, zlasti pa grozdje, ob lepem, solnčnem vremenu vsaj trikrat na leto dobro, ampak na fino poprašiti.
Ker finega, čistega žvepla med vojsko ni dobiti, moramo seči po dj'ugih, nadomestnih sredstvih.
Od teh so se tekom zadnjih let preskusila in za najboljša spoznala naslednja tri sredstva:
1.	N a f 1- i j e v t i o s n I f a t a 1 i s a-lo j idili. To je bolezen odvračajoče sredstvo, ki se ga rabi navadno le v zvezi z galico. Potem, ko smo galico za škropljenje tit že pripravili in tndi že aimo dodali, raztopimo v Škropilni tekočini še po 1 kg salojidina na 100 litrov škropilne zmesi, S to tekočino moramo seveda zlasti grozdje v^lej dobro poškropiti.
Na zarodil In na grozdju, doklei' je še drobno, se tekočina še precej dobio prime, kadar pa se enkrat jagode prevle-čejo z mastno, voščeno plastjo, se jih tekočina le malo prime In to je tudi vzrok, da škropljenje s salojtdinoni vselej proii oidijn ne zadostuje.
Da dosežemo zanesljiv uspeh, moramo seči poleg salojidina še po drugih nadomestnih sredstvih.
Tako sredstvo je
2.	sivo žveplo. To je pepelnato siv, močno dišeč prah, ki se dobiva pri izdelovanju plina in kateri vsebuje kakih 407o žvepla.
Takoj po cvetju in pozneje Še enkiat do dvakrat poprašimo s tem prahom v lepem vremenu vse grozdje, enako kakor smo to delali a Čistim žveplom.
Kasneje pa, kot koncem julija, ne smemo tega aredstva več rabiti, ker bi sicer prišlo lahko z grozdjem v vino in bi po njem vino dobilo neprijeten duh. Daljše sredstvo je
3.	kalijev h i per m an gan at. To je znana črnkasta sol, ki se topi v vodi v vijolčasto tekočino. S svojim naglo okisujočim delovanjem uničuje glivice. Njen učinek je torej močan, ampak kratek, zato se to sredstvo ne more rabiti kot prvi dve sredstvi v namen, da bolezni prepreči, temveč le tedaj, kadar bolezen že nastane, da jo ozdravi.
Kalijev hipermanganat se rabi na ta način, da se kakih 15 dek tega sredstva raztopi v 100 litrih vode, kateri se potem primeša Še 2 kilogr. na redek belež raz-mešanega, ngašenega apna. Kadar smo oboje skupaj zmešali, gremo škropit. Škropimo po grozdju tako močno, d.i se vse jagode 8 to tekočino omoče. Kad -r se tekočina na jagodah posuši, se naredi na jagodah škrlup, pod katerim plesnoba izgine.
Kalijev hipermanganat uČinlv nje dobro, če ga le o pravem Času ral inio. Ko zapazimo prvo sled plesnobe na grozdju, moramo z njim vse grozdje v vinogradu dobro poškropiti. Ako škropimo še-le tedaj, ko se je bolezen razpasla in je grozdje že močno plesiiivo, potem škropljenje nič ne pomaga, ker se tekočina moČno plesnivih jagod sploh ne prime. Škropljenje v enem tednu še ponovimo.
Kako bomo tedaj trtiio plesnobo v letošnjem letu zatirali?
1.	Pri vsakem škropljenju trt z galico raztopinio za apnom v škropilni tekočini še po 1 kilogr. salojidina, S to tekočino bomo ne samo listje, temveč tndi grozdje dobro poškropili.
2.	Kmalu potem, ko trta odcvete in pozneje še sredi julija, bomo vse grozdje ob lepem, solnčnem vremenu požveplali s sivim žveplom,
3.	Če se bo vkljub temu še bolezen prikazala, bomo Žvcplanje takoj ponovili, ne pa kasneje kot do konca julija.
4.	Če se bo bolezen prikazala še-le kasneje, bomo takoj vse grozdje dobro poškropili z raztopino 150 gramov kalijevega hipermanganata in pa 2 kg ugašenega apna na 100 litrov vode in bomo po pie-teku enega tedna to škropljenje še enkrat ponovili.
Na ta način se tudi v letošnjem letu lahko pleanobe nbi'animo. Vsa tu navedena sredstva bo imela c. kr. kmetijska družba v zalogi.	B. Skalický.
Naročajte „Dolenjske Novice"!
Loteruske številke.
Trst, 17. aprila 20 40 2 44 4B
Franjo Neubauer:
Ob solnčnem zahodu
Jliistica moja, kako mi ituliš! Kot da i)oljubov se poztiili bojiš simbca prešeniega, žara vcítíitiega, ki se iioslavlja kot kralj v plašču škrlatnem in s krono blesteiSo, Hotel poljubljati bi še iz dalj \jubico svojo drhtelo. Ilostica, niC se ne stidi, niC se ne boj : več te ne vidi solnček nocoj!
0oma66 in tuje novice.
Na godovni dan naše prejasne cesarice Cite bode v soboto 27. aprila v kapiteljski cerkvi v Novem mestu ob 9. uri dopoldne slovesna pontiflkatna sv. maša.
Sodno imenovanje. Gospod državni pravclnik v Novem mesta dr. Anton KreinŽar je dobil naslov in znaćaj prvega državnega pravdnika.
PremeŠčetije. Za okr. tajnika v Ćrnomljn je imenovan gosp. Alojz Mani iz Kamnika.
Imenik porotnikov za drugo porotno sejo, ki se prične dne 13. maja 1918 pri c. kr. okrožnem sodišču v Rudolfovem. Ferkolj Ivan, posestnik v Vinjemvriiu 1. Jakomini Anton, kovač v Koiievju 155. Deniula Franc, posestnik t Koiiipo\iu 21. Brašler Ivan, posestnik v Gorici 17. Stuckl Jožef, oskrbnik v Kočevju 127. Makar Bako, posestnik v Metliki lOG. Bradač Ivan, posestnik v Podiiosti 22. Bartolj Ignacij, posestnik in gostilničar v Ribnici
Pečjak Franc, posestnik in tigovec lia Tli'ibu 2. Zoran Jožef, posestnik in gostiiiiiříar v Gorenjih Topiicali 11. Jaic Ivan, posestnik in gostilničar v Gorenjem Podborštu 33. Ledinšek .ToŽef, posestnik v KadcČali 84, Pižmolit Anton, posestnik in oskrbnik v Brezovšci 14. Cerkovnik Andrej, posestnik in obe. predstojnik v Teistenikn 8. Stalzer Ivan, posestnik v Mašljah 5. Dular Ivan, posestnik in mlinar v Jami 11. Koprive Lovrenc, posestnik v kalili 21. Kus Ivan, zasebnik v Brežali 29. Graf Franc, posestnik in pečar v Gradacu 92. LavriČ Franc, posestnik in mizar v Žužemberku 44. Potokar Anton, posestnik v HaCjeiuselu 5. Zujiančič Jure, posestnik in gostilničar v Giibljab 55. Pezdirc Ivan, posestnik in gostilničar v Dol. Su-šicab 5. Kerin Ivan, posestnik v Kostanjevici 6. Globevnik Ivan, posestnik v Škocijanu 26. Povli Anton, posestnik v Blatu 5. Hasl Karol, posestnik in gostilničar v Dolenj. Krunovem 3. Zhuber pl Okrog Pavel, gozd. svetnik v Soteski 1. Fux Feliks, posestnik v Metliki 129. Šimc Anton, posesttiik v Dol. Vrliu 11. Učjak Franc, posestnik v Gor. Starivasi 2. Zupančič Martin, posestnik v Vel, Dobravi 8. Bizjak JoSef, posestnik v Mali Ševenci 2., Novosel Jurij, posestnik v Perišču i. Peliani Feliks, posestnik in utUnar v Žužembejku 2. ï'ieiscbman Jožef, posestnik v Metliki 45. Nadomestni porotniki: GaťSnřk Ivan, posestnik Boričevo 3. Kulovec Ivan, posestnik Vavtavas 23. KokMč Ivan, jio-sestnik in Lotelir v Rudolfovem 296. l^ular Ivan, posestnik Potok 13. Šenica Ivan, posestnik Dol. Straža 38. Brulc Fiane, posestnik Ilrušca 10. Hrastar Franc, posestnik in gostilničar v Šmibelii. Bojane Jožef, posestnik v Št. Petru 5. Medved Anton, posestnik Ločna 21.
Posnemanja vredno. Šolska inladina v St. Petr u pri Rudolfovem je nabrala pri sekanju pirbov in jabolk za Rdeči križ 22 K. Sedaj pa nabira za v vojni oslepele Vojake. Šolska vodstva priporočajte — mladina posnemaj!
Šmarnice. Za 60 letnico piikazni v Lurdu so priporočajo za letošnji majnik A. Žiogai'jeve šmarnice „Lurški prizori". Nekoliko izvodov ima Še v zalogi knjigarna J. Krajec nasi, v Novem mes! u po stari ceni 2 20 K s poštnino vred. Popust se ne daje.
Igra. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Črnomlju je priredila v prostorih hotela Lacknei', dne 14. t. m. v nedelo zvečer ob 8. uri igrokaz „Lowoodska sirota". Igra sama ima štiri dejanja in dve predigri ter zelo lepo vsebino. Igralo se je prav dobro in občinstvo je bilo zadovoljno; posebtio gospe in gospodične so prav krasno rešile svoje vloge. Po igri se je vršila prosta zabava, šaljiva pošta, bullfet in drugo. Oistega dobička je 1120 K, ki gre v prid naše prepotrebne družbo 87. Cirila in Metoda. Dolenjci, posnemajte in pripravite na ta način obrambna kamena na naših obmejnih krajih, da jih ne dobi sovražnik v svojo posest.
Darovi za stepe vojake. Zupin Fi., Brusnice 1 K; Neimenovana 10 K; na zabavnem večeru pri Dolenjski Železnici v Novem mestu se je nabi'alo 21. marca 40 kron. — Bog plačaj stokrat!
Glas iz občinstva. V interesu javne koristi prosimo mestno županstvo, naj vnovič izda strog ukaz, da morajo imeti posestniki in posestnice svojo kokoši vedno v zapitih prostorih. Videti je, da se ta potrebna odredba mestnega županstva prav malo upošteva. Kokoši brskajo po potih, na vrtovih in javnih nasadih, kakor vrt-naiji, ali kakor da bi bili javni nasadi sploh za kokoši in ne za ljudi. Ves trud in vsi stroâki so brez pomena, negovati in olepševati nasade v npoiabo občinstva, ker vživajo potenj te diagocene javne napiave končno le kokoši! Koliko škode narede te živali po vrtovih in nasadili, bi moral pač vsakdo uvidevati. Kdor v teh dragih časih še sploh redi perutnino v mestu, naj jih i'edi na svoje stroške in ne na škodo uprave za olepševanje mesta in v škodo soseda. — Ravnotako je potrebno, da bi bila mladina pod strožjim nadzorstvom. Ta skače po takšnih nasadih, lomi nežne vejice in sploh lahkomiselno poškoduje javne olepševalne prostore, drevesca in klopi. Mestno občinstvo naj pomaga pa tudi samo, da sc takšni krivci ovadijo mestnemu županstvu, katero jih naj prav občutno kaznuje.
Kragulja je ustrelil dne 22. t. m. popoldne okoli I. ure gosp. Alojzij Bratina, upravnik kmetijske šole na Grmu. Kragulj je že dlje rasa zahajal na Giin, kjer je prav predrzno kradel kokoši in piščance, ki 80 se jiasli poleg gospodai'skih poslopij. Vse odganjanje ni pomagalo več; vedno bo^j predrzen je postajal, temvečja je bila škoda, Omenjeni dan je zopet prififolel in sedaj ga je zadela usoda. Zagrabi piščanca in hoče odnesti plen. Delavci zakriče in g. upravnik, ki je imel pripiavljeno puško, zagrabi za orožje, puška poči, še par ko-lakov zleti tat, pa pade na zemljo in mrtev je bil — zadet v glavo. Ki'agulja se ]e dalo nagačiti in se bo rabil za učilo.
Predrzen kurji tat pojavil se je zadnji čas v podobi kragulja v Šmihelu pri Rudolfovem ter odnesel že precej mladih piščancev. Pretekli teden pa sedi neka gospoditija pred hišo, poleg nje pa se sprehaja koklja s svojimi piščanci. Nenadoma se zažene kragulj na piščanca, kokya v svoji materinski ljubezni pa na njega; gospodinja brez kakega krika Odločno priskoči, zagiabi prdrzneža za viat ter mu ga kratkoinalo zavije.
Pobiranje podpisov za Jugoslavijo ni proti postavi! Kakor se poroča z Dunaja, je ministrstvo izjavilo, da se smejo podpisi za JugosloVanstvo svobodno pobirati in da nihče, ne orožniki, no uradniki, ne sodnije, ne policaji in ne vojaštvo, ni opiaviČeno delati komurkoli kakršnekoli neprilike zaradi nabiranja podpisov ali podpisovanja deklaracije. Podpisovanje za
Jugoslavijo temelji na popolnoma postavni podlagi. — Ce torej kdo bega ali stiaši naše ljudi glede podpisovanja deklaracije, naznanite takoj ime dotičnika, beseile, ki jih je pri tem rabil, jiriče, ki so slišale in vse podrobnosti „Jugoslovanskemu klubu na Dunaju, Parlament". — Opazili smo, da v novomeški okolici in si»loh na Dolenjskem po nekaterih župnijah še niso prav nič, ali pi-av malo, podpisale naše ženske, dekleta in žene, jugoslovanske deklaracije. To ni častno! Le pogum in izjavite se čimpreje za našo ljubo majko Jugoslavijo! Ce tudi ste morda dekle, služkinje ali pomočnice, ali priproste kmetice, vendar ste dragocene hčerke poštei^a slovenskega rodu, kateremu mora po*stano-vitvi Jugoslavije zasijati lepša in srečnejša bodočnost.
Ravnanje z vojnimi ifjetniki-delavci Rusye, Ukrajine, Finske in ruskih ozemelj, zasedenih od Avstro-Ogrske In Nemčije je za čas od 1. majnika do njihove vrnitve na Rusko nanovo urejeno. Tozadevne določbe povdarjajo poleg dolžnosti dela, po-koi-ŠČiue in lepega vedenja odredbe glede plače. Veljajo isti pogoji kakor za neodvisne delavce iste kategorije. Politične okrajne oblasti bodo določile plače in jih razglasile. Vojni ujetniki dobijo tudi več prostosti glede počitka in prostih dni kakor glede poiabe prostega Časa (pogojno dovoljenje obiskovanja gostiln, gledišč in kina), končno dobe navodila, kako dobe odgovore na vprašanja glede ženitve, pridobitve lastnine itd.
Brezkrušnl dan v ledtiu? „Arbeiter-wille" piše: Nekaj novega se pripi'av\ja za prebivalstvo. Czerninov stradalni mir se pojavlja na najbolj neprijeten način. Kakor nam poročajo, .so na namestništvu že sklenili, da bodo vpeljali brezkrušnl dan. To hočejo napraviti na ta-le način: Namesto da bi košček kruha, ki je itak večinoma iz polente, dobivali vsak dan, bodo kruh oddajali tri dni v tednu na ta način, da bomo dobivali kruh vedno za dva dni, tedaj na teden le za šest dni. Sedmi dan (nedelja V) bo brezkrušnl dan. Torej dan stradanja.
Hiperprodukcija ženske inteligence. Hiperprodukcije ženske inteligence se boje na Hrvatskem, kjer imajo sedaj tri ženske realne gimnazije: v Zagrebu, Osjeku in na Sušaku. Vsi trije zavodi tmajo letos v prvem razredu vsega približno 300 učenk. Ako bo šlo tako dalje — tako piše nekdo v „Ženskem Svijetu" — bo imela Ili vatska v nekaj letih stiahotuo Število ženskega inteligentnega pioletariata. Zato naj bi se ob sprejemanju na srednje šole strogo iz-bii'alo in sprejele naj bi se le zdrave, krepke in res nadai jene deklice. — Dandanes pa drvijo deklice v srednje šole meneč, da jim delo v kuhinji, hlevu in na polju več ne pri-stoja. Kakšna zmedenost! Kakšna mržnja do gospodinjstva! Latinščina in grščina ne pripravi nič kruba, ampak dela.
Smrt vsied zastrupljenih klobas. Učiteljska kandidatinja slovenske samostanske šole v Mariboru, Muršič, je šla o Veliki noči k svojcem v Osjek. Na vožnji v Maribor so sc pojavili pri nji znaki za-strupljenja i[i je morala že v Kaniži vsled tega izstopiti. Končno pa je vendarle pi'išla v Maribor, kjer so jo takoj oddali v bolnišnico in je tamkaj kmalu po prihodu umrla. Ko je še ležala v bolnišnici, je prišel v Maiibor bizojav, da je tudi njen oče, podpolkovnik MuršiČ, ki je imel oditi na bojišče, vsled zastrupljenja obolel in umrl. Pozneje je dospelo iz Osjeka poročilo, ki se glasi: „Pred par dnevi so umrli — podpolkovnik !MuršiČ in njegova dvajsetletna hčei'ka, kakor tudi njegova žena. Sledeči dan je umrla tudi služkinja in 65 letni linijski kapitan Adolf Tischler, podpolkovnikov tast. Dognalo se je, da je kupila v Častniški menaži gospa MuišiČ začetkom aprila šunko; ker se ji pa ni zdela po-]>olnoma sveža, je napravila iz nje klobase. Vsi, ki so jedli te klobase, so umrli."
Številke govore. Listi poročajo, da znašajo človeške žitve entente, vštevši Rinimnijo, Srbijo in Italijo okoli enajst milijonov nutvih. Anglija je izgubila en milijon, Francija dva milijona in Rusija šest milijonov mož. *
Nekdo, ki je bil sam svoj stari oče.
Neki nesrečnež pripoveduje o tragiki svojega življenja sledeče; „Oženil sem se z neko vdovo, katera je imela odrašČeno hčer. Moj oče, kateri naju je večkrat obiskal, se je zaljubil v mojo pastorko ter jo vzel v zakon, vsled Česar je postal moj oče moj zet in moja pastorka moja mati. Čez nekaj Časa dobila je moja Žena sina, kateri je bil svak mojega očeta in moj stric. Žena mojega očeta, to se pravi moja pastorka dobila je tudi sina, katei i je bil moj brat in ob enem tudi vnuk. Moja Žena je moja stara mati, ker je mati mojo matere. Jaz sem tedaj mož moje žene in ob enen) tudi njen vnuk, z druginn' besedami rečeno, jaz sem svoj lastni stari oče. To pa ni več za preiyišati!"
Raznotero.
Genialen apotekarski učenec. Neki francoski list poroča o čudovitih činih nekega apotekarskega učenca. Ta je bil potrjen za vojaka, a zdelo se mu je pre-dolgočasno, biti le prostak. Premišljal je, kako bi se znebil neprijetnega položaja. Da bi se vrnil v civilno življenje, bi moral imeti potidilo o nesposobnosti za vojaško službo; da bi i)a postal oficir, bi se moi'al poprej odlikovati na bojišču. Končno je fant iznašel pravo sredstvo. Znal si je pridobiti polo papirja, ki je imel najjis „Vojaško zdravstvo" in kratkomalo napisal nanjo imenovanje samega sebe za asistent-nega zdravnika. Nato se je sam koniandiral v Nizzo, kjer je takoj začel zdjaviti bolnike. Noben Človek ni prišel na to, da mladi zdravnik ni nikak zdravnik. Niti pacienti niti kolegi niso zapazili ničesar sumljivega. Nasprotno, priznali so celo njegovo spretnost in bil je povišan najprej za štabnega zdravnika, nato za višjega štabnega zdravnika, nazadnje za voditelja treh lazaretov v Nizzi. iifi bi ga bili odlikovati kmalu s križcem častne Isgije, ko je brez sledu izginil. Poiskal si je spet drugo službo, mu že očividno dosedanja ni ugajala, kajti postal bi lahko kmalu še kaj višjega. List, ki o tem človeku piše, je mnenja, da ga ni smatrati za navadnega goljufa, ampak za genija. Nekdo drugi da se je na Francoskem Že prej nekoč povišal sam za višjega poveljnika, prvega konzula in cesarja, namreč Napoleon, ki je tudi izginil — ampak ne prostovoljno. Voneni apotekarskem učencu tičijo podobne duševne zmožnosti.
Kaznovani predsednik. Predsednik nekega pariškega kazenskega sodišča je s stiahom videl, da je na [ijpgovi uri že pol dveh. Ker bi pa moral biti Že opoldne v uradu, se je požuril, kolikor je mogel. Oblekel se je površno in zdiijal na cesto. .K sreči je dobil atito, v katerega je stopil z besedami: „K justiČni palači in vozite, kar se da!" Šofer je pognal auto in je vozil potem tako počasi, da bi šel utrujen fijakai'ski konj lahko vštric. Gospod je izpodbujal šot'ei'ja: „Hitreje, za božjo voljo, hitreje!" a ni se zmenil za to. Gospodje sedel kakor na žerjavici, a ni si mogel pomagati s siljenjem. Ko pride končno auto do justičně palače, seveda prepozno, se razsrjeni sodnik ni mogel zdržati, da ne bi šoferja pošteno ozmerjal. Ta si pa ni dal vzeti dobre volje in je smehljaje rekel : „Nikar se ne vznemirjajte, gitspod predsednik. Šele pred štirimi tedni ste me vi sami obsoditi vsled pvetiitre vožnje, pa vendar ne Tiiorete zahtevati, da bi si zaradi vas nakopal novo kazen."
Ubiralec gUsovirjev g. Josip Mnrchisetti nahaja nskaj dni v Novem mestu. Kdor íell. da se mu uglasi glasovir ali pianino, naj se itinalu oglasi v Narodnem domu v prilliiju.
68. stran
DOLENJSKE NOVICB
štev. 17.
Teden dni dopusta.
Pilo Janez Nop. Griinifi. (Dalje. 1(5.)
Sit sem Že bil kolesa in poia. Dobro sem poznal to pot. Pa je vendar n^em, Nikdar se mi niso zdeli klanci tako grozovito naporni, nikdar pot do tiste gostilne tako dolga in dolgočasna.
Ko bi ne bil vedel, zakaj grem naprej, bi bil šel nazaj.
Ko pridem vendar enkrat do hiže, upa in tolažbe mojega želodca, je bila — zaklenjena.
Mar so se res vsi smetniki zakleli proti meni?
Nekaj časa mikasiim po vratiti, razbijam po oknili — vse tibo.
ISČem kakega človeka, da bi ga vprašal. Aha, tam-le je.
„Slišite vi, ali imate tukaj take gostilničarje, da vse zapro pa se potepejo Bog ve kam ?"
Nobene besede.
Mož se je s svojimi grabljami še párkrát zasukal pred skednom.
„Povejte no, ali ni doma tega grdega človeka, ki ga imenujejo gostilničarja I"
„Jo, jo," se vzbudi mož prav nemarno korakajoč preke ceste proti meni,
„Ali ste morda vi tukaj gospodar?" „Jo, jo," je mrmral zaspané ter odpiral vežna vrata.
Ohladil sem se.
Pijača je bila dobra, Ali taka ni bila, kakor ona tam gori, Kje neki! Ohl
Ali šlo je Že na pet. Do meje se rabi le dve uri hoda, nii povedo.
Bil sem brez skrbi. Saj imam kolo, Pot je bila zopet hujSa, Kolesa ntli enkrat nisem mogel zajahati. Ako sem z veselo nado premagal en klanec, se je za ovinkom prikaza! že drugi hujši, in tretji, četrti. Tako brez konca.
Komaj sem čakal, da pridem do prihodnje vasi.
To ni moglo biti niti četrt ure več. Potem je cesta ravna in lepa. Pa je ni bilo te vasi. Hodil sem celo večnost ali vsaj nekaj manj, ko zagledam hišo ob cesti. Torej vendar.
Ali kako se začudim, ko spoznam samotno hišo, nekdanjo gostilno, ki je pa v drugi precej oddaljeni vasi od one prve.
Vi učeni psihopatologi, ali kaj ste, vzemite vi to-ie v pretres.
Pa za Boga, ne mene. Za danes imam že sam zadosti.
Pretresajte le to-le vprašanje: Korakal sem skozi prvo, dolgo vas z lepimi, belimi hišami ob cesti. Po dnevi. Pa je nisem videl.
Spal gotovo nisem, ker ne znam speč korakati naprej.
Pijan nisem bil, ker nisem nikoli. Zagonetka, ako ne čudež. Povejte, kaj je to. — Mračilo se je že. Kolesa nisem zajahal. Nisem je hotel, ker nisem mogel. Noge so mi spale. Moral sem napraviti luč. Acetilenko sem imel s seboj, vendar bolj iz baharije, ker je bila lepa, nova.
Karbida pa je bilo le toliko v njej, kolikor ga je bilo ostalo od zadnjič. Bog ve od kdaj.
Pa nič več.
Ko je nastala popolna, neprodirna tema, sem bil brez luči.
Kako mi je bilo moje kolo na poti! Vsak hip me je butnil levi pedal v nogo, vsak hip me je hotelo potegniti na tla. Bilo je še predpotopno. Do prostoteka se nisem bil še povspel.
Držal sem kolo, kakor poredno Žrebe. Bolela me je roka. Hodil sem kakor po šivankaii. Videl nisem drugega, kakor črno noč, ki je bila v samotnem gozdu še strašnejša. Nekdo zavpije tik mene ob cesti. „Ho — bol« To je bil moj rešitelj. Imel je isto pot, kakor jaz. Bil je domačin.
Ni se mi bilo več bati, da bi objel kako deblo, aîi butal s svojo buČo po trdem kamenju.
Kar pridružil se mi je mož. Zgovorni možiček mi je povedal svoje ime in kmalu sem poznal vso njegovo sorodstvo, vse rodbinske razmere. Bil je na sejmu v mestu. „Kdo pa ste vi?" me vpraša.
„Jaz sem ta in ta."
„A, ta in ta vi niste," se zasmeje. „Onega jaz dobro poznani."
„No, potem lažem."
„Ja, pa kdo sie vendar?'
„Saj sem vam povedal."
„To ni res," —
Knialu bi se bil skrega! s svojim pajdašem, ko je trdil, da imava še dobro uro do meje.
Pa je imel prav.
Osma ura je bila žc odbila, ko sva korakala v gostilno.
Kakor hlod sem se vrgel na klop in sem imel blaženo zavest, da sedim.
Moj spremljevalec me pogleda v obraz ter vzklikne :
„Ha, zdaj vas pa poznam, ^pri luči. Res st^ta in ta. Pa lahko noč! Žena me pričakip." ~
Gostilničar, to je tisti, ki mi je bil nedavno ponujal za zajtrk vina, mošta in droževca in ki je bil vrgel svojo g!avo za ramena, prinese kar cel liter vina, misleč, da bosta pila dva.
Gospodinja pa mi je urno otepla jajec, ki sem jih bil zelo, zelo potreben,
BiJo jih je deset.
Ako to ni res, potem — jih je bilo gotovo manj.
Gledat sem jih z želodcem, ne z očmi.
Nimam navade lagati.
Laž ima kratke noge, pravijo, moje so dolge.
Pa, če mi že uide kaka neresnična beseda iz ust, se kmalu izravna z drugimi.
Brez škode. —
Da danes ne bom videl Šlarafije, to je bilo jasno.
Kje bi jo bil pa našel v tej egiptovski temi,
Gospodarstvo.
Nove določbe glede prometa z živino.
C. ki', deželna vlada Kranjska odpravila je z ukazom z dne 26. marca 1918, Št. 8145 pravico županstvom izdajati potrdila za nakup plemenske živine. Župani odslej torej nimajo veii pravice izdajati potrdila, s katerim je smel rejec ?-a lastrio porabo plemensko in delavno živino nakupiti kjerkoli. Ves promet tndi a plemensko živino se ima vršiti le po zaupnikih „Kranjskega deželnega mesta za vnovfievanje živine v Ljubljani". Ako kak rejec rabi plemensko živino se obrne lahko na zaupnika „Kranj, dežel, mesta za vnovč. živine", ki mu jo potem preskrbi. — Po ukazu c. kr. deželne viade z dne 26. marca 1918, štev. 6070 imajo zaupniki „Kranjskega dežel, mesta za vnovč. Živine" pravico tudi prisilno odvzeti rejcem plemensko živino, ki jo imajo razmeroma dosti in jo oddati drugim rejcem, ki oddajo klavno živino ter plemenske nimajo. Take odvzeme in oddaje smejo zaupniki „Kranjskega dežel, mesta za viiovč. živ." izvršiti tudi potom prisilne rekvizicije, ako ne gre z lepo. Prisilno rekvizicijo dovoli c. kr. okrajno glavarstvo na predlog zaupnika. Prisilno rekvirirana plemenska žival se ima pripeljati k dobavi ter so pri dobavi odda di'iigcnni rejcu, ki odda klavno žival za dobavo. Ceno določi pri prisilni rekviziciji pri dobavah zaupnik in sicer od 1 do 25% višje, kot je nova cena za živino in to po kvaliteti in vrednosti. Ako se zdí onemu, ki se mu plemenska žival šiloma vzame, da se mu godi krivica, ima pravico zglasiti ae pri C. kr. uradnem živinozdravniku pri dobavi, ki more rekvirirano žival oprostiti in sicer po zaslišbi zaupnika „Kranj, dežel, meata za vnovÊ. živine" ozir. pristojnega župana ali drugih verodostojnih oseb. •— Ako kak zanpnik „Kranj. dež. mesta" določi kako klavno žival za oddajo vojaško ali civilno, ima dotični rejec pod kaznijo do 5000 K piigiiati klavno živa! k določeni dobavi. Prigun na navaden poziv zaupnika, se smati'a kot prostovoljna oddaja ter gre rejcu nova cena, to je 1 K vi.^je, od cene, ki je veljala do 20, marca 1918. Ako na navaden poziv zaupnika, i'ejec ne prižene klavne živine k dobavi, predlaga zaupnik takoj prisilno rekvizicijo pii c. kr. okj; glavarstvu, ki se nato izvrši z žandaiinerijo ali pa z vojaško asistenco. Prisilno rekvi-
rirana klavna živina se spiavi k naknadni posebni dobavi ter prejme rejec staio ceno, torej 1 K luanj pri kilogramu, kot bi dobil, ako Žival prostovoljno, odda. Povrh pa ima nositi tudi Se stroške vse rekvizicije, ki se nni odtegnejo pri kupnini. Ako kdo misli, da bi se mu zgodila z odvzemom klavne živine krivica, more se Že pri pi vi oddaji, ki se vrši le na navaden poziv zaupnika, zglasiti pri prevzemni komisiji pri dobavi, da mu prevzemna komisija žival oprosti. Ravno tako pa se lahko zglasi pri prevzeiinii komisiji tudi, ako je žival prisilno rekviriiana, da mu prevzemna komisija žival oprosti. — C. kr. okr. glavarstva so začela tihotapstvo živine iz Kranjske veliko strožje kaznovati kot doslej ter bo zadela vsakega tihotapca, kakor tudi rejca, ki proda živino čez mejo mnogo strožja kazen kot doslej.
Obletnica.
(Mt. llucco, 9. VII. 1917.)
SU1 na strelnem jarku v temni noil sem pred smrtjo, iu1 sem glase votle, glase krampa In lopate; vmes po svedru vdarce kladva roke so moiate v harmonijo nočne pesmi zdruîevaie s smrtjo požeruhov lainit) svete zemlje, — Stal, v daljavo zre£, sem... Misit moje takrat bile so pri tebi — in kot vse prijatelje svoje bi Imel pri setti z lahkim srcetn hrabro zrl na bojno sem planjavo. Stopim doli, grem po jarku — „Stoji Kedo je? Kam pa?" Mož molči — sovražni; kakor sveEa tam stoji mi s puško in bodalom, bií, granala v rok' drii ml —. Vroie mi postalo, ~ konec noine pesmi krampa.
--„Wer ist?" — „„Ah sargente italiano, ciie è oggi
anno qui caduttol"" — Spomnim se moía, na bitko vrofo tanslco leio in da temu krogljo britko skozi glavo sem pognal v potutemnl noíl Luč rakete! Moi - sargente kakor senca zgine; zopet sam ostal sem v temni noíi, kakor preje 6u1 sem pesem krampa in lopato skozi veje... Kakor leto, tak ilvljenjo naSe hitro mine--
-ii.
Razvedrilo.
v čakalnici. Strežnica: „Gospa doktorica, kmetica stoji v čakalnici!" — Gospa; „Ima maslo ali jajeca?" — Strežnica: „Ne, samo zobobol ima!"
Izgovor, Sodnik: „Vi ste vrgli tej priči pri prepiru jajce v obraz; to je bilo surovo!" — Obtoženec: „Ne! — Kuhan» je bilo!"
Vojaški raport. Stotnik : „No, ali je mesto že mirnoV" — Vojak: „Mesto je mirno, ampak ljudje še delajo šiinder."
V lekarni. „Kaj želiš, fantek?" — „PraŠkazoperstenice!" — „Za koliko?" — „No, za kakib par tisoč!"
Smola. Mornar, ko vidi, da se bo moral z ladjo potopiti : „Ti šment, da se mora ravno danes potopiti, ko bi bili za kosilo pečeni piščanci)"
Upogr\jen hrbet. A: „Zakaj hodi
gospod tako upognjen?"
B: „Pri
avanziranju so ga preskočili."
Legitimacga. Orožnik: „Sto zlodjev! Ali ne vidite, da sta legitimacija in vas osebni popis napačna?" — Potnik: „Legitimacija in popis sta piava, — ampak jaz sem napačen!"
Razvedrilo. Oe hočeš druge s svojimi smešnicami pripraviti v smeh, to ni težko. Če se ne smejejo zaradi tebe, se pa smejejo tebi.
V šoli. Gospod katehet je razlagal krščanski nauk. Med drugim je tudi rekel, da pride prej velbîod skozi šivankino uho, kakor bogatin v nebesa. Zidarjev Francek pa se je igral in v nepazljivosti ni razumel, kaj je rekel katehet. Hitro ga katebet v|)raša in Francek odgovoii; „Prej pride velblod v nebesa, kakor bogatin skozi šivankino ubo." — Katehet jiotegne pa-glavčka za nšesa ter mu stvar Še enkrat prav razloži in ga zopet vpraša: „Kako si ta nank razlagaš, Francek?" — Francek odgovori: „To si razlagam tako, da so bili včasih velblodi tako majhni kot bolhe."
a č.
Vodilne cene za drva.
C. kr. presoj C valili cit ccn v KiidoHbvem je po naroiSilu c. kr. osrednje presoje val nice cen iiiv Dunaju z dne 5. marca 1ÍU8, št. Mlii, vodilne cctie, kijili je poatavibi s svojim sklepom z dne It. jniija 1917, št. 35, za drva na kurjavo popregledala ter v smislu po /-í^onijáiijem naročilu prejetih navodil postavila v svoji seji dne 3. aprilu 1018 namesto prejSnjili te le nove vodilne cene za drva:
1.	/a eden (pi'ostoi'nî meter trdih polen moiniti od 13 cm višje, imjvei 10% nakaznih ali iiagnjilib mest, katerih mere na Široko, visoko in globoko podajo eden prostorni meter z 5% fiezmere, na skladiSČii v gozd» ob dovoznem potu	17"04 K
2.	Za eden prostorni iiietei-trdih vej iili vrhov, do 12 cm močnih, z največ 10% nakaznib ali nagnjitih mest, katerih mere na široko, visoko in globoko podajo eden prostorni metci- s ĎYo čezmere, na » k 1 a d i š 2 n v gozdu ob dovoznem potu	14T)0 K
3.	Za trženje na debelo se dovoljujeta k eenam pod 1. in 2. pribitka po 5% za Btroôke (reiyo) in /.a íisti dobiCek, skupaj torej 10% in
4.	za teženje na drobno ravuo tako pribitkii za režijo in dobiiSck po 10%, skupaj 20 odstotkov.
5.	Pod 1. iu 2. doIpEciie cene veljajo pri srednji oddaljenosti — kakih 12 km — skladišča v gozdu od kake železniCne postaje ali kakega večjega porabniškega kraja ter dobrem odvoznem potu. V nasprotnem slučaju se dopuščajo primerni pribitki ali odbitki.
IZJAVA.
Povniivši se iz ruskega ujetništva sem našel, da mije žena Julyana Pate škodovala na premoŽenju in naprav^jala dolgove. Zato izjavim, da ue povrnem nobene škode in nisem plačnik nobenih dolgov kakoršnekoli vrste, katere je že, ali bi jih Se napravila moja žena in svarim, ker dotičnik bi vse zgubil.
Rodne st, 21, pri Trebnjem. Janez Pate.
BARVA za obleke
lister, volno, platno itd. v vseh barvah se poSlîja že od 10 zavitkov s poštnino in navodilom 17'20 K. „Mehlata" Steirerg. 60/11. Craz. Na veliko popust!
Tudi slovensko dopisovanje.
2 njivi na prodaj.
Iz proste roke se bosta v nedeljo, dne 28. aprila 1918 ob 3. uri popoldne na licu mesta prodali dve njivi v Gaberji, občina Brusnice. — Dražbeni pogoji se Izvedo v pisarni zadruge med uradnimi urami in na licu mesta pred dražbo, HFanllnlca in posojilnica zii Handijo in nhollca.
BRATJE SCHÔN
Dunaj L, Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo
: galanterlishega : niirnberšhep blaga
in drobnarije na debelo trgovcem.
Zastopnik: Josip KLEINDIENST, Rudolfovo.
niln v najem.
Dne 1. julija 1918 oddal se bo na novo v najem mlin v Podturnu, občine Toplice, Mlin je na tri kamne in eno stopo, od časa flo časa se lahko uporablja tudi žaga za deske,
Pismene ponudbe sprejema knez Auer-spergov gozdarski urad v Soteski, pošta Straža, Iger so tudi najemninski pogoji na vpogled.
Ustmena dražba se vrši v nedeljo, dne 5. maja 1918 ob 2. uri popoludne v mlinu v Podturnu, občina Toplice.