Leto 1904,
283
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVI. — Izdan in razposlan dne 13. oktobra 1904.
Vsebina: (St. 117 in 118.) 117. Ukaz o uredbi trgovinskih in prometnih razmer z Italijo. — 118. Ukaz o carinsko ugodnost uživajoči dobavi belih naravnih vin za mešanje po pogodbenem poslavku 0 gl. 50 kr. v zlatu za 100 kg kosmate teže.
119.
Ukaz vsega ministrstva z dne 13. oktobra 1904.1.
o uredbi trgovinskih in prometnih razmer z Italijo.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 28. septembra 1904. 1. (drž. zak. št. 110), s katerim se je vlada pooblastila urediti trgovinske in prometne razmere z Italijo, se v porazumu s kraljevo ogrsko vlado ukazuje tako:
I.
Določila trgovinske in plovstvene pogodbe z Italijo z dne 6. decembra 1891.1. (drž. zak. št. 17 iz 1. 1892.) z dodatnim členom, carinskim kartelom, završilnim zapisnikom in drugimi pripadajočimi prilogami vred ostanejo tudi nadalje v moči — iz-vzemši opuščena določila o vinu v završilnem zapisniku III, točka 5.
II.
Carinski postavki naslednjih tarifnih številk obče carinske tarife za avstrijsko-ogrsko carinsko ozendje z dne 25. maja 1882. 1. (drž. zak. št. 47), ki jih je sedaj uporabljati v pogodbenem prometu, se izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo tako:
Št. 14 a. Mandeljni, suhi, v lupinah in brez
lupin.............................prosto
iz št. 30. Lešniki, zreli, suhi, 100% 1 gl. v zlatu. Št. 72. Oljično olje, čisto, v sodili, mehovih ali mehurjih, 100% . . • .	2 gl. v zlatu.
Sulfurovo olje.......................prosto.
Št. 77 a. Bela naravna vina pridelka leta 1904 — v sodih, za mešanje pod uradno kontrolo — v katerih sta izvreli dve tretjini prvotne cukro-vitosti, z več nego 11 */8 in ne več nego 15 prostorninskimi odstotki alkoholovitosti, in z 21 g ali več cukra prostega suhega izlečka v litru, ob uvozu iz največjo ugodnost uživajočih držav po železnici čez suho deželno mejo v času med 15. dnem oktobra in 31. dnem decembra 1904. 1. in ob odpravi po glavnih carinskih uradih na Dunaju in v Budimpešti do skupne množine 450.000 metrskih stotov kosmate teže 100 % kosmate teže
6 gl. 50 kr. v zlatu.
Podrobnejši izvršitvenipogoji za poslednje navedeno določilo se izdajo s posebnim mini-strstvenim ukazom.
Za isto dobo (15. dne oktobra do 31. dne decembra 1904. 1.) se pripušča v uvoz 4000 metrskih stotov kosmate teže maršalskega vina v sodih po znižanem po-stavku 7 gl. 50 kr. v zlatu za 100 leg kosmate teže po prejšnjih pogojih.
III.
Ta ukaz stopi v moč 15. dne oktobra 1904.1.
Koerber s. r. Wittek s. r. Hartel s. r. Giovanelli s. r.
Welsersheiinb s. r. Böhm s. r.
Call s. r.
Piçtak s. r.
(JSloveuladi.)
82
118.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 13. oktobra 1904. 1.
o carinsko ugodnost uživajoči dobavi belih naravnih vin za mešanje po pogodbenem postavku 6 gl. 50 kr. v zlatu za 100 kg kosmate teže.
Z ozirom na določila o carini na bela naravna vina za mešanje v času od 15. dne oktobra do 31. dne decembra 1904. L, obsežena v ukazu vsega ministrstva z dne 13. oktobra 1 904.1. (drž. zak. št. 117), se izdajajo v porazumu s kraljevo ogrsko vlado naslednji izvršitveni pogoji:
§ 1.
Bela naravna vina pridelka leta 1904., ki se upeljejo v množini z ne več nego 450.000 q kosmate teže z zahtevo carinsko ugodnost uživajočega ravnanja za mešanje pod uradno kontrolo v sodih po železnici čez suho deželno mejo v času od 15. dne oktobra do 31. dne decembra 1904. L, morajo biti pripravljena z alkoholskim vretjem iz svežega grozdja; pri tem je dopustno, da se je ž njimi ravnalo tako, kakor je potrebno za umetno-pravilno šolanje in čiščenje.
Druga vina ter mošt, pomešana vina (na primer pelinovec) zgoščen mošt, vkuhana vina itd. ter vina, ki se uvažajo v drugih posodah nego v sodih, so izvzeta od ravnanja po carinskem postavku 6 gl. 50 kr. v zlatu za 100% kosmate teže.
Mešalna vina, katerim so se umetno primešala barvila, glicerin, alkohol, vinska kislina, cuker i. e., nimajo pravice do ravnanja, ki uživa carinsko ugodnost.
§ 2.
V kontrolo, da se ne preseže določena množina (limit) 450.000 q, se morajo vse dohajajoče pošiljatve odpravljati na glavnih carinskih uradih na Dunaju ali v Budimpešti.
Vsak teh uradov sme od napovedanega limita za sedaj odpraviti polovico, to je 225.000 q kosmate teže. Ako bi bil podrobni limit enega izmed obeli uradov že povzet, se dovoljuje, ocarinjevati nadalje na enem uradu proti odpisu od še odprtega podrob-
nega limita drugega urada. V tem primeru pa mora razvidnost in kontrolo oskrbeti tisti urad, ki je naložil carino.
Vsak teh uradov mora pisati natančen pregled (račun o vinu) o vsakčas za mešanje priglašenih, oziroma dobljenih množin vina in v njem poočititi v resnici izvršeno mešanje. Tudi je iznova zapisati zopet izvožene ali po avtonomnem carinskem postavku ocarinjene pošiljatve.
§ 3.
Vino za mešanje se mora uvažati naravnost iz izvirne dežele, to se pravi, vino ne sme vmes ležati v kaki tretji deželi. Uvozne pošiljatve morajo spremljati tiste vozne listine (vozni listi, konosementi itd.), ki so potrebni, da se poistini ta okolnost.
§ 4.
Vina, za katera se zahteva carinsko ugodnost uživajoče ravnanje, je takoj ob prihodu na glavnih carinskih uradih na Dunaju, oziroma v Budimpešti izrečno proglasiti za mešalna vina in to tako po kosmati teži kakor tudi po številu litrov. Ako se ne ocarinijo takoj, je poistiniti njihov značaj za mešalno vino neposrednje ob carinsko-uradnem vkladanju, in stranke naj prosijo za izdajo dobavnega dovolila, ki jim daje pravico zahtevati do limita carinsko ugodnost uživajoče ravnanje do 31. dne decembra 1904. 1.
Da se pa strankam jamči za to, da se more uvoženo vino tudi v resnici odpraviti s carinsko ugodnostjo, jim je na voljo dano, prositi za prej omenjeno dobavno dovolilo že po prihodu vina na mejni carinski urad po tem uradu na glavnih carinskih uradih na Dunaju, oziroma v Budimpešti. Na stroške stranke lahko pošljejo mejni carinski uradi zadevno zaprosilo tudi po telegrafu na imenovana glavna carinska urada in ta dva urada lahko odgovorita po telegrafu. Mejni carinski uradi naj pošljejo taka zaprosila šele tedaj glavnima carinskima uradoma na Dunaju, oziroma v Budimpešti, če so se iz spremnih izkaznic o analizi (glej § 5, odstavek 3) prepričali, da gre v resnici za mešalno vino, ustrezajoče pogodbenim pogojem, ali pa če so vzeli vzorce v zmislu § 5, odstavek 2 in § 6 in jih vposlali pristojnemu preskuševališču, kar naj carinski urad izrečno potrdi v zadevnem zaprosilu.
Pošiljatve se morejo odpeljati pred dohodom zadevnih odgovorov carinskih uradov na Dunaju,
oziroma v Budimpešti samo na pošiljačevo nevarnost.
§ 5-
Pri ogledu naj se carinski urad prepriča najprej o tem, da gre sploh za belo vino.
Da se poistinijo po pogodbi dogovorjene, kakovosti ustrezajoče lastnosti za mešanje proglašenega vina, je po navadi poslati vzorce c. kr. kmetijsko-kemijski poskusni postaji na Dunaju, oziroma kraljevemu ogrskemu kemijskemu državnemu zavodu v Budimpešti; ta dva zavoda naj se prepričata, in ko sta se prepričala, tudi potrdita, da gre za vino pridelka leta 1904.
Pošiljatev, ki jih spremljajo pravilno izdane izkaznice o analizi (priloga) državnih ali inozemskih državno avtorizovanih zavodov, ni treba vnovič ana-lizovati, razen v dvomnih primerih, in carinski uradi bodo spoštovali napovedi teh izkaznic.
Zavodi, ki imajo pravico izdajati take izkaznice, se določijo v skupnem dogovoru dotičnih vlad in se naznanijo carinskim uradom.
§ o.
Od pošiljatev, ki pridejo brez izkaznice o analizi, je vzeti dva poprečna vzorca vsak z enim litrom. V ta namen se vzame iz vsakega soda vsebini soda primerna množina. Vzorci se vzamejo iz posameznih sodov, ko so se dobro pomešali s potegačo ali s pipeto. Vzorce je potem potočiti v povsem čiste suhe steklenice, neprodušno zamašili, deti pod uradni in strankin pečat ter oznameniti z napovedjo izvirno deželo in podatke carinske listine.
Enega teh vzorcev je poslati, in sicer ako odpravlja vino glavni carinski urad dunajski, c. kr. kme-tijsko-kemijski preskuševalni postaji na Dunaju, oziroma ako ga odpravlja glavni carinski urad v Budimpešti, kemijskemu državnemu zavodu v Budimpešti v kemijsko preiskavo. Drugi vzorec je hraniti šest mesecev na carinskem uradu.
Ako se vzame vzorec v zmislu § 4, odstavek 2 že na mejnem carinskem uradu, naj pošljejo posku-ševališča izvide analize, sldicujé se na predložna pisma mejnih carinskih uradov naravnost glavnima carinskima uradoma na Dunaj oziroma v Budimpešto, da se eventualno izda dobavno dovolilo.
Na željo stranke se lahko odpravijo pošiljatve, od katerih so se poslali vzorci kaki poskuševalni postaji, že pred dohodom izvida teh zavodov proti zagotovilu občega qarinskega postavka 20 gl. za 100 kg in eventualne dohodarstvene kazni.
Poskuševalne postaje naj po znanstveno pripo-znanih načelih ugotovijo, ali je vino pridelka leta 1904., ki ustreza pogojem začasnega dogovora.
§ 7.
Od pošiljatev, ki jih naj spremljajo izkaznice o analizi, naj vzame vzorce v kraju, od koder se pošljejo, kaka tamošnja uradna oseba (carinski urad, konzulat, preskuševališče, politično krajno oblastvo ali oblastveno avtoriziran notar) ; s pečati naj se primerno identifikujejo, in naznanivši podatke istosti, navedene v prilogi (izkaznica o analazi) pod I, pošljejo naravnost kateremu izmed avtoriziranih pre-skuševališč.
Imenovane uradne osebe naj zapečatijo tudi vse sodove odprtine, vštevši kake navrtane luknje, ako presega njihov premer 7 mm. Sodi, na katerih se najdejo take odprtine, ki niso zapečatene, se ne smejo odpraviti po znižanem carinskem postavku.
Carinski uradi se naj prepričajo, da se v inozemstvu narejeni pečati ujemajo s podatki o zapori, obseženimi v izkaznici o analizi.
Ako se najdejo pri pošiljatvah vina posamezni sodi, na katerih so pečati poškodovani ali se iz pe-čatovega odtiska ne dâ povzeti oznamenilo organa, ki je pečatil, je vzeti izkaznico o analizi za podstavo odprave z znižano carino za celo pošiljatev samo, če se odpravljalni urad prepriča, daje kriv slučaj na prevozu, da je pečat poškodovan ali da je pečatov odtisek nečiten.
Gledé carinske odprave tistih pošiljatev vina, pri katerih so došli posamezni sodi s pokvarjenimi ali nečitnimi pečati in pri katerih se carinski urad ni preveril, da so se pečati na sodu poškodovali ali pečatovi odtiski postali nečitni samo po slučaju na prevozu, je z nepoškodovanimi pečati najdene sode _ brez odloga odpraviti po znižanem carinskem postavku, ko se je poistinilo, da se ujema pošiljatev z redno najdenimi izkaznicami o analizi; iz sodov s poškodovanimi pečati pa je vzeti vzorce v zmislu spredaj stoječega navodila, da jih preskusi kako izmed zalo poklicanih preskuševališč na Dunaju, oziroma v Budimpešti, ter mu jih takoj poslati, kakor
je predpisano. Ako je uspeli te preskušnje za stranko ugoden, je smatrati sode tako, kakor da bi bili došli z nepoškodovanimi sodi, v nasprotnem primeru pa je te-sode izključiti od ravnanja po znižani carini.
§ 8.
Na podstavi dohajajočih, oziroma dobljenih izkaznic o analizi sme carinski urad do 31. dne decembra 1904. 1. odpravljati po postavku 6 gl. 50 kr. v zlatu. Toda vino mora do trenotka resničnega mešanja ostati pod uradno kontrolo.
§ 9.
Ko se je vino v redu ocarinilo, ni treba, da bi se vložilo v kaki carinsko-uradni zalogi, temveč pri znanih varnih strankah je tudi dovoljeno, ocarinjeno vino pod uradno kontrolo vkladati v dohodarstveno-uradno odobrenih skladiščih ali zasebnih skladiščih v carinskem ozemlju; v ta namen je treba vino pod uradno kontrolo tja nakazati in pristojnemu kontrolnemu okrajnemu vodstvu finančne straže poslati primerno naznanilo, da ukrene uradni sozaklep.
Kraj skladišča se sme menjati samo z dovo-lilom glavnega carinskega urada na Dunaju, oziroma v Budimpešti.
V istem skladiškem prostoru se smejo razen mešalnih vin vkladati tudi druga vina v sodih s pogojem, da so mešalna vina po prostoru ločeno vložena in da so pod uradnimi pečati.
§ 10.
Na posebno zaprosilo sta glavna carinska urada na Dunaju, oziroma v Budimpešti pooblaščena v tistih primerih, v katerili provzroča izvedba gorenjih določil znatno težave, dovoliti od primera do primera olajšave gledé kontrole zlasti gledé vkladanjâ proti primerni dohodarstveno-uradni ugotovitvi.
§ H.
Vsaka manipulacija z vinom, ki je vloženo pod uradnim zaklepom, je dovoljena samo pod dohodar-slveno-uradno kontrolo.
Za pripustne manipulacije je šteti samo za ohrano vina (izvzemši alkoholiziranje) potrebne ope-
racije, ter napolnjevanje sodov in pretakanje, ako se te manipulacije vršč edinole z vini, dobljenimi po znižani carini za mešanje, pa še ne porabljenimi za mešanje.
Gledé dohodarstveno-uradnega oziranja na gu-bitek (kalo) veljajo obči predpisi.
§ 12.
Kadar se po znižani carini dobljeno mešalno vino odstopi kaki drugi stranki s prodajo itd., je to vsakikrat naznaniti carinskemu uradu, na katerem se ima vino v razvidnosti, in je premembo posesti zaznamovati v računu o vinu. Vsakemu takemu zaznamku je pridejati pismeno izjavo novega pridobitnika z vsebino, da se pokorava vsem pogojem in kontrolnim naredbam, predpisanim za dobavo mešalnih vin po znižani carini.
§ 13.
Mešanje z vinom, dobljenim po znižani carini, mora biti izvršeno najkasneje do 31. dne decembra 1906. 1.
Nameravano opravo mešanja ter vsake manipulacije z vinom, dobljenim po znižani carini, je naznaniti finančnim organom (carinskemu uradu, finančni straži), katerim je poverjena kontrola, vsaj 24 ur poprej, da snamejo uradno zaporo in nadzorujejo. V dotičnem naznanilu je povedati v litrih tudi množino mešalnega vina, ki se porabi.
Mešanje se lahko opravi — na zahtevanje in na stroške stranke — tudi izven prostora zaloge, omenjenega v § 9; v lem primeru se mora vino pod uradno kontrolo nakazati na kraj mešanja.
§ H.
Za mešanje jo smatrati, ako se domače (to se pravi v svobodnem prometu stoječe) vino, ki se pomeša, z mešalnim vinom pomeša v množini z ne več nego 60 odstotki mešanice.
Najmanjša množina inozemskega vina, ki se naenkrat porabi za mešanje, se ustanavlja na 1 hektoliter,
Vsako opravljeno mešanje je nemudoma ua-I znaniti glavnemu carinskemu uradu na Dunaju,
oziroma v Budimpešti ter natančno povedati množino za mešanje porabljenega vina v litrih; ta urada morata izvršeno mešanje poočititi v računu o vinu.
Po izvršenem mešanju lahko preide mešano vino kar naravnost v svobodni promet.
§ 15.
Ako se za mešanje dobljeno vino, bodisi docela ali deloma ne porabi za mešanje v predpisanem roku (to je do 31. dne decembra 1906. 1.), je za tisto vino prav tako kakor za eventualne neopravičene primanjkljaje predpisati dodatno carino (razliko na avtonomni postavek). Pri tem je dati preračunu dodatne carine v podstavo ocarinjevalno težo, ki se ove v razmerju 100 litrov = 117% kosmate teže.
§ 16.
Ako se po znižani carini dobljeno mešalno vino zopet izvozi, pridejo gledé povračila carine v poštev
obstoječi predpisi, v kojih zmislu se lahko za blago, stoječe pod carinsko kontrolo, ob zopetnem izvozu dovoli povračilo uvozne carine.
Gledé ovedbe ocarinjevalne teže za vino, ki ni več v izvirnih posodah, naj se pri tem zmislu primerno uporabljajo določila § 15.
§ 17.
Normalne stroške eventualne preiskave vzorcev, vštevši njih prevoz, ter stroške uradnega nadzorovanja in kontrole mešanja mora plačati stranka.
Ta ukaz stopi v moč 15. dne oktobra 1904. 1.
Bohra s. r.	Call s. r.
Giovanelli s. r.
83
(Slovonliioh.)
Priloga.
Izkaznica o analizi
belega mešalnega vina pridelka leta 1904., določenega za uvoz na Avstrijsko-Ogrsko po znižanem
carinskem postavku 6 gl. 50 kr. v zlatu na podstavi vzorca, ki ga je vzel ....................
• • ......................... dne (datum).......................................ter poslal (ime
poskuševališča).....................................................
I. Napovedi za kontrolo istosti.*)
1.	Pošiljač......................................................................
2.	Kraj, od koder se pošlje.....................................
3.	Ime in stauovališče prejemnika (ta razpredelek ostane lahko tudi neizpolnjen)
4.	Oznamenilo izvirne dežele, eventualno vrste vina..............................
5.	Napis pečata poskuspe steklenice in potrdilo o njegovem dobrem stanju
0. Kosmata teža pošiljatve ....... kg in čista vsebina............ litrov.
7.	Število sodov........».......
8.	Znamenje in pečat sodov ..............!..
II. Uspehi preiskave.
Sestava vina:
a)	efektivna alkoholovitost	prost. %;
b)	cuker (kakor glykoza) gr............., v litru primerno	alkoholove proštom. °/0 **) ;
c)	cukra prosti suhi ekstrakt gr............ v litru;
d)	Preračunjena celotna alkoholovitost (vsota a + b) ............. prost. °/0.
Vino ne obsega več nego 2 gr kalijevega sulfata v litru.
Dl. Posledice.
Preiskano vino ustreza pogojem, predpisanim za pogodbeni uvoz vina po znižani carini na Avstrijsko-Ogrsko, ker
a)	sta izvreli dve tretjini prvotne vsebine cukra
b)	ima povsem izvrelo več nego 115 in ne več nego 15 prost. °/0 alkohola, ter 21 gr, oziroma več
reduciranega suhega ekstrakta v litru.
Vino nima nikakih tujih primesi, ki bi vplivale na duh ali okus. Tudi se po kemijskem potu v njem ne dd dokazati nikaka primes alkohola, cukra, vkuhanega mošta, glicerina i. d.
Nadalje se niso mogla najti znamenja za primes salicilove kisline ali saharina.
Vino je pripravljeno z vretjem iz svežega grozdja in ima samo take sestavine, ki se nahajajo v naravnih vinih in so njim lastne. Množine posameznih sestavin in njihovo medsebojno razmerje v vinu je tako, kakor se najdejo po navadi pri naravnih vinih pridelka leta 1904. v oznamenjeni izvirni deželi.
Po celotnem uspehu preiskave ni vzroka dvomiti o naravni pristnosti vina in ustreza vino vsem svojstvom mešalnega vina,
Datum:
i Pečat, i
•••.............••

Podpis:
*) Pod I obsežene napovedi, izvzemši napoved pod 5, se vzamejo iz napismga listka na poskusni steklenici ali iz spremnega pisma k njej.
**) Ne izvreli cuker [gr v litru) v alkoholovi prost. »/„ se preračuni tako, da se množina cukra deli s 16.