MEDNARODNA DEJAVNOST 2. EVROPSKA KONFERENCA O KNJIGAH Porto Karas, Halkidiki, 30. in 31. maj 2005 Konec maja 2005 sem se na povabilo organizatorja udeležila 2. evropske konference o knjigah, ki je potekala ob koncu knjižnega sejma v Solunu. Konferenca sama je oblika dejavnost Vecletnega dogovora o sodelovanju na podrocju knjig in branja (Multiannual Cooperation Agreement in the field of Books and Reading, MCA), triletnega projekta, ki poteka v okviru programa Kultura 2000 in ga financira Evropska unija, koordinira pa Nacionalni knjižni center Grcije. Organizatorji srecanja so špansko ministrstvo za kulturo, združenje italijanskih založnikov (AIE), romunsko združenje založnikov (AER), Evropska federacija knjigotržcev (EBF), Federacija evropskih založnikov (FEP) in Evropski kongres pisateljev (EWC), med mnogimi iniciatorji tega projekta pa tudi Društvo slovenskih pisateljev. Cilj konference je aktivnim udeležencem na podrocju knjige ponuditi priložnost za izmenjavo idej in izkušenj kot tudi oblikovati predloge za nadaljnje korake na kulturnem in ustvarjalnem podrocju knjige na nacionalni in evropski ravni. Naslov letošnje konference je bil »National policies applied in the enlarged European Union targeting the cultural and creative industry of the book sector«. Konferenca je bila razdeljena na tri dele. Prvi, pretežni, del (National policies and measures for the promotion of books and reading) je bil posvecen branju in promociji branja v državah clanicah Evropske unije, drugi del je bil posvecen knjigotrštvu (Data exchange policies in the bookmarket), tretji pa izobraževanju na podrocju knjige (Training policies: training programmes for book professionals). Sama sem bila s svojim prispevkom z naslovom New ISBN policy and structure. Changes and the efficiency of the system uvršcena v drugi del srecanja. Konference so se udeležili predvsem predstavniki najrazlicnejših ustanov in organizacij, ki se tam, odkoder prihajajo, pretežno ukvarjajo s promocijo knjige in branja, distribucijo knjige in izobraževanjem na tem podrocju. To so bili predstavniki evropskega združenja založnikov, pa knjigotržcev ter mnogih nacionalnih knjižnih centrov, ki so predvsem predstavili svoje delo in svoje dosedanje, zelo uspešne in odmevne akcije v zvezi z branjem, njegovim širjenjem, predvsem med mladimi ljudmi, pa na moje veliko presenecenje tudi med starejšimi. Prav neverjetno, kako domiselno se v posameznih državah lotevajo tega problema, predvsem pa koliko sredstev in energije temu namenijo. Med porocili držav Zahodne Evrope smo od novih clanic Evropske unije slišali le porocilo Poljske. Kot da bi v drugih »novih« državah Evropske unije ne bilo takih in podobnih akcij! Veseli me, da bi tudi Slovenija na tej konferenci imela kaj predstaviti. To sem slišala teden dni kasneje na 3. kongresu slovenskih založnikov v Portorožu (predstavitvi Knjižna cajanka na kongresu Tilke Jamnik in Metke Zver ter Dobro branje – 45 let bralne znacke Mance Perko). Temeljito se je bralni kulturi mladih, predvsem vsebinam, ki jih mladi berejo, posvetila Donatella Lombello, predavateljica na Universita di Padova, Facolta di Scienze dell'Educazzione, hkrati pa je obravnavala tudi naloge in vlogo knjižnicarjev v šolskih knjižnicah. Sicer pa je uvodno predavanje imela francoska filologinja in filozofinja Barbara Cassin, ki je predstavila dosedanja prizadavanje za širjenje bralne kulture, ne samo v Franciji ampak tudi širše v Evropski uniji. Govorila je tudi o zakonodaji na podrocju knjige v Evropski uniji in Franciji ter poudarila odnos med avtorji in založniki ter povezovanje med državo, knjigarno in knjižnico kot enakovrednimi partnerji. Tesno sodelovanje med založniki in knjižnicami je razvidno tudi v projektu Google Print. Izraz Google poznamo vsi, manj pa vemo za Google Print, kjer lahko na nam že poznan nacin išcemo knjige. Narejene so povezave na naslovne strani knjig, na izseke vsebine, kazala, hkrati pa tudi na knjige istega avtorja ali na podobne vsebine. Ob tem se je razvila živahna razprava o avtorskih pravicah. Spregovoril je tudi predstavnik Bibliothčque nationale de France o prisotnosti izvirne francoske knjige in njenih prevodov v svetu in o tem, kaj francoska nacionalna knjižnica naredi na tem podrocju. V drugem delu konference je poleg mojega prispevka o novi obliki oznake ISBN, predvsem pa o novi organiziranosti znotraj sistema ISBN, o nujnosti elektronskega komuniciranja v knjižni industriji in kaj so naredili za dosego tega cilja v Združenem kraljestvu spregovoril predstavnik Editeurja Peter Kilborn, o tem kako se v evropske projekte, zlasti pa v Italiji, vkljucujejo DOI in drugi identifikatorji pa je govoril Piero Attanasio. V zadnjem delu konference smo slišali predstavnike nekaterih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem za potrebe knjižne industrije v Italiji, Združenem kraljestvu, Franciji in Španiji. Prvi so spregovorili o izobraževanju na podrocju založništva in knjigotrštva predvsem v smislu vodenja in trženja, drugi so predstavili izobraževanje za založnike oziroma bolj urednike, tretji za knjigarje, medtem ko so cetrti predstavili svoj program izobraževanja na daljavo, kjer pa so vsebine izobraževanja bolj prilagojene željam in potrebam vsakega posameznika. Želje posameznika upoštevajo tudi v Združenem kraljestvu, medtem ko je v Italiji in Franciji tovrstno izobraževanje bolj ustaljeno in manj prilagodljivo. Konferenco sta zakljucila dva pogleda ustvarjalcev. Pogled avtorja, pisatelja je predstavil Hans Peter Bleuel, nemški pisatelj in podpredsednik Evropskega kongresa pisateljev (EWC), ki je predsvem govoril o svobodni ustvarjalnosti umetnika, o njegovem položaju v družbi in o tem, da se ga premalo izkorišca kot glas kulture v politicnih odlocitvah. O izredno skrb vzbujajocem položaju prevajalcev, zlasti literarnih prevajalcev, v celotni Evropi ne le v Združenem kraljestvu je spregovorila Amanda Hopkinson, direktorica Britanskega centra za literarno prevajanje (BCLT). Po vsakem sklopu predavanj so sledile razprave na obravnavano temo, ki so se zakljucile z naslednjo RESOLUCIJO: Udeleženci Evropske konference, organizirane v sklopu Vecletnega dogovora o sodelovanju na podrocju knjig in branja ("MCA" - projekt, izveden s podporo programa Evropske unije Kultura 2000), zbrani 30. in 31. maja 2005 v Porto Carrasu na Halkidiki pod okriljem Nacionalnega knjižnega centra Grcije, to je funkcionarji najbolj reprezentativnih evropskih organizacij in predstavniki vec kot štiridesetih nacionalnih organizacij, aktivnih na podrocju knjige in promocije branja, so: • Zagotovili tesno sodelovanje v okviru akcij, ki tecejo v skladu z dogovorom MCA, prav tako vseh vsebin in akcijskih planov skupnega pomena, to je evropskih in nacionalnih politik, ki so usmerjene v jacanje knjižnega sektorja in promocije branja. • Ponovno poudarili pomembno vlogo knjižnega sektorja pri oblikovanju, ustvarjanju in širjenju evropske kulture. • Obvezali so se, da bodo podpirali in krepili cilje Lizbonskih sklepov. • Izmenjali so izkušnje in razpravljali o priložnostih za uspešen razvoj in rast nacionalnih in lokalnih projektov s ciljem širjenja knjige in branja v Evropi. • Povabili vse organizacije, ki delujejo v knjižnem sektorju, da se pridružijo projektu MCA in postanejo novi pridruženi partnerji pri izgradnji kar se da široke evropske mreže strokovnjakov na tem podrocju. • Obvezali so se, da bodo nenehno izpopolnjevali cezmejne (mednarodne) dejavnosti, to je dejavnosti za pospeševanje branja in akcijske plane, usmerjene v spodbujanje branja v EU. • Soglašali o nujno potrebnem sodelovanju, da bi izboljšali strokovne smernice in standarde. Evropsko združenje strokovnjakov na knjižnem sektorju, tj. Evropsko združenje knjigotržcev, Evropski kongres pisateljev in Združenje evropskih založnikov, prav tako druge organizacije, clani, pridruženi partnerji in bodoci sodelavci projekta MCA, ki se zavedajo vloge kulture v EU, kot je opredeljena v 4. odstavku 151. clena Sporazuma in tudi v Evropski ustavi, pozivajo Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet držav clanic, da: • aktivno prepoznajo kulturni in ekonomski pomen knjižnega sektorja, • zagotovijo sredstva za boj proti funkcionalni nepismenosti, • pri pripravi kulturnih politik upoštevajo rezultate dela in študij, izvedenih v sklopu programa MCA, in jih nadgradijo z nadaljnjimi raziskavami, pripravo statistik in konkretnih ukrepov za cezmejno (mednarodno) in nacionalno diseminacijo knjig in pospeševanje branja, • zagotovijo financna in druga sredstva za izobraževanje in tehnologijo, strokovno usposobljenost strokovnjakov, ki delujejo v knjižnem sektorju, ker so izobraževalni programi neobhodno potrebni za izkorišcanje potencialov te dejavnosti, • povecajo nivo izvajanja, uporabe in širjenja uspešnih nacionalnih projektov na podrocju knjige in branja, • podprejo sprejem standardov za tiskane in elektronske publikacije ter tako zagotovijo v celotni skupnosti knjige v Evropi širjenje in vzpodbudo razvoja standardov za identifikacijo in standardov za metapodatke, ki bi v celoti zadovoljili zahteve evropskega mnogojezicnega knjižnega sektorja, • upoštevajo specificnosti kulturnega sektorja knjige ter prilagodijo nadaljnje predloge in postopke za program Kultura 2007 in vse druge relevantne programe EU, da bodo konkretno usmerjeni v knjižni sektor. Alenka Kanic, Narodna in univerzitetna knjižnica PREDSTAVLJAMO VAM 3. KONGRES KNJIGA NA SLOVENSKEM Pogled iz predzadnje vrste Letošnje srecanje založnikov, knjigotržcev in bibliotekarjev na 3. kongresu Knjiga na Slovenskem je že na zacetku kazalo, da bo potekalo po ustaljenem redu in po nekakšni notranji hierarhiji glede na pomembnost zastopane veje, z založniki kot najpomembnejšimi sogovorniki ter knjigotržci in knjižnicarji v ozadju. Letošnja novost je bilo delo po sekcijah in sicer za založništvo, knjigotrštvo in knjižnice, ki naj bi omogocilo bolj vsebinsko delo. Doslej je namrec velika množica govornikov in vsebin onemogocala poglobljeno predstavitev problemov s katerimi se srecujejo posamezni akterji. V skupnem delu kongresa je, po uvodnih besedah, predstavnik Ministrstva za kulturo dr. Uroš Grilc, v predavanju Državna podpora knjigi od 2003 do 2004, zelo zgošceno nanizal nacine, ucinke in perspektive sredstev, ki jih slovenska država namenja nastajanju in življenju knjig. Ob predstavljenih ogromnih sredstvih je bilo razvidno, da se naša država zaveda posebnega pomena knjige. Poseben pomen knjige je rdeca nit vseh treh kongresov, znotraj tega polja gre le za boljši ali slabši izhodišcni položaj, ki ga omogoci država z zakoni in predpisi posamezni veji na drevesu kulture. V svojem videnju problematike založniki nihajo med opredelitvijo knjige kot izdelkom posebnega pomena in predmetom, ki je obicajno tržno blago. Tako stališce je razumljivo, saj na eni strani prejemajo državno podporo za izdajanje knjig, na drugi strani pa nastopajo na relativno majhnem in revnem tržišcu v hudi konkurenci. V popoldanskem delu sem se prikljucila sekciji za založništvo, saj kot referentka za neknjižno gradivo v glavnem sodelujem z založbami in izdajatelji, zato sem ocenila, da je potrebno poznati njihova stališca in probleme. V popoldanskem delu je bil najbolj udaren Rok Kvaternik, založba Rokus, v predavanju Analiza stroškov priprave ucbenika in legalnost ucbeniških skladov. Postavil je tezo, da so ucbeniški skladi v slovenskih šolah avtorsko pravno nelegalni. Hkrati je povedal, da so ucbeniški skladi vendarle odgovor države na predhodno ravnanje založnikov. Intervencija s strani države se ni izkazala v korist založnikov, temvec staršev oziroma potrošnikov in sicer ne glede na njihov gmotni položaj. V tej sekciji je bila pomembna predstavitev dr. Eve Kodric-Dacic, Slovenska pisna kulturna dedišcina in njena skrbnica: Nacionalna knjižnica, ki je še utrdila pomen in poslanstvo nacionalne knjižnice. Drugega dne smo poslušali predvsem povzetke dogajanja dela vseh treh sekcij in strnjene vtise na okrogli mizi Vizija knjige na Slovenskem, ki ni prinesla bistveno novih spoznanj. Narodna in univerzitetna knjižnica je s svojo aktivno in pasivno prisotnostjo tudi letos nastopala kot sogovornik predvsem z založniki. Skupne tocke v centru zanimanja so bile predvsem obvezni izvod, knjižnicno nadomestilo in nabava gradiva za knjižnice. Zakon o obveznem pošiljanju tiskov, ki je zastarel, vendar veljaven zakon in nov Zakon o obveznem izvodu publikacij, ki naj bi bil sprejet v letošnjem letu, je bil predmet le nacelnih pogovorov, saj založniki tedaj še niso poznali predloga novega zakona, vendar smo govorili o tem, da se bo v prihodnje predmet obveznega izvoda bistveno razširil. Knjiga kot središce si bo odslej delila prvenstvo z elektronskimi publikacijami in drugimi oblikami izdaj. Najbolj bistveno pa je, da je bila izražena naša pripravljenost za vsa pojasnila v zvezi z razumevanjem novih izhodišc, s strani založnikov pa je bilo zaznati samoumevnost po ohranjanju slovenske pisne dedišcine v Narodni in univerzitetni knjižnici, kar je dober uvod v sprejemanje in uveljavljanje novega zakona. Pavla Meglic, Narodna in univerzitetna knjižnica IZ RAZSTAVNIH DVORAN V Narodni in univerzitetni knjižnici smo v prvi polovici letošnjega leta pripravili razstave o pomembnih slovenskih kulturnih ustvarjalcih, kjer smo predstavili njihovo osebno zapušcino, pisma in korespondenco, fotografsko gradivo o njihovem življenju in delu, knjižne izdaje njihovih del in prevodov. Ob 60. letnici osvoboditve Ljubljane pa smo pripravili razstavo, s katero smo predstavili utrip tistega casa. Dr. Bratko Kreft - viharnik slovenske dramatike in gledališca Avtorja razstave: dr. Mihael Glavan (NUK), Matjaž Lulik (NUK) Termin: 3. februar - 5. marec 2005 Bratko Kreft je mnogostranski in vecplastni ustvarjalec. Temelj njegovega delovanja izhaja iz slavistike, ki jo je skupaj s primerjalno književnostjo in literarno teorijo študiral najprej na Dunaju. Tam se je seznanil z delavskimi odri, na katerih je v dvajsetih letih tudi režiral in v istem casu kot urednik sodeloval pri glasilu Kominterne in balkanskih komunisticnih partij Fédération Balcanique. V Ljubljani je diplomiral l. 1929, doktorat pa je zagovarjal leta 1939. Sodeloval je pri reviji Tank, po Kosovelovi smrti je bil urednik Mladine (1925-27), 1932-1935 je izdajal in urejal prvo slovensko marksisticno revijo Književnost, v kateri je bil med pomembnejšimi publicisti. Prav tako spada med vidnejše dramatike socialnega realizma. Zanimal se je za problematiko družbenih trenj, kar odseva v njegovem predvojnem romanu Clovek mrtvaških lobanj, zaradi katerega se je srecal s sodnimi oblastmi. Kljub oteževalnim okolišcinam ga je kot režiserja l. 1930 sprejelo Narodno gledališce v Ljubljani. Kmalu po italijanski okupaciji je s privoljenjem KP in OF s pomocjo Turnerjeve štipendije preuceval rusko literaturo v Rimu na tamkajšnjem slavisticnem inštitutu. Leta 1942 so ga aretirale italijanske oblasti in poslale v ljubljanske zapore. V hišnem priporu je ostal do konca vojne. L. 1946 se je vrnil v SNG Dramo v Ljubljani, kjer je kot režiser in dramaturg deloval vse do upokojitve leta 1962. Po l. 1945 je doživel uprizoritev svojega najuspešnejšega dela Kranjski komedijanti, ki ga je l. 1941 italijanski cenzor prepovedal. Na dramskem podrocju se je mocno posvetil Prešernu, o katerem je napisal vec radijskih scenarijev in enega filmskega. Na podrocju literarne zgodovine se je posvecal razmerju med Puškinom in Shakespearom, Dostojevskemu in ostalim ruskim pisateljem ter dramatikom na prehodu iz konca 19. v 20 st., predvsem Strindbergu, Brechtu in Krleži. Na filozofski fakulteti je bil 1957-62 honorarni redni profesor za novejšo rusko književnost, l. 1961 je postal redni clan SAZU in l. 1976 njen podpredsednik. Prešernovo nagrado je prejel kar trikrat (1948, 1957, 1975), l. 1975 pa tudi nagrado AVNOJ. Ob 100. obletnici rojstva dr. Bratka Krefta smo razstavili rokopisno, fotografsko in knjižno gradivo. Dr. Rudolf Trofenik - slovenski založnik v Münchnu Avtorica razstave: Tatjana Kovac (NUK) Termin: 10. marec - 2. april 2005 Rudolf Trofenik, doktor prava in filozofije, je po »politicni klavzuri« leta 1956 odšel v München. Ceprav je bil že znan pravni znanstvenik, je na tujem zacel znova: ustanovil je založbo in izdajal znanstvena dela o kulturi in zgodovini Vzhodne Evrope in Balkana. Osnoval je vrsto knjižnih zbirk s podrocja slovenistike, slavistike, balkanistike, albanistike, hungaristike. O teh izdajah je leta 1980 pripravil katalog Index titulorum apperatus. Iz obsežnega opusa je razstava prikazala dela, ki govore o Slovencih, slovenski kulturi, slovenski književnosti, slovenšcini. To so publikacije od Brižinskih spomenikov do Vebra, od Kopitarja do Slodnjaka. Trofenikova založniška dejavnost ima mednarodni odmev – prejel je vrsto odlikovanj in castnih nazivov, npr. zaslužni križec Zvezne republike Nemcije, ki mu daje naslov viteza. Predvsem pa so njegove izdaje pripomogle slovenskim piscem k uveljavitvi v širšem strokovnem krogu in so neprecenljive vrednosti za spoznavanje slovenstva v svetu! Alma M. Karlin Avtor razstave: Gregor Erjavec (NUK) Termin: 14. april - 5. maj 2005 Svetovna popotnica, poliglotka, pisateljica Alma Maksimilijana Karlin je bila izjemna ženska, ki pa je na domacih tleh veljala za cudaško, ekstravagantno in od okolja nerazumljeno. Bila je namrec "bitje, ki je sanjalo, da bo živelo med modreci v himalajskih pecinah", opajala jo je eksoticnost, misticnost in magicnost. Svoja nagnjenja k popotništvu in spoznavanju novega, nenavadnega sveta, je kazala že v letih pred prvo svetovno vojno, saj se je po študiju jezikov, najprej v Gradcu, nato v Parizu in Londonu, umaknila na Švedsko in Norveško. Rodila sej je v Celju 12. oktobra 1889. Po študiju v tujini in koncu vojne (1919) se je vrnila v rodno Celje, kjer pa ni vec našla duševnega miru. Ponovno je potovala. V letih 1919-28 je tako prepotovala domala ves svet; med drugim je bila v Južni Ameriki, Združenih državah Amerike, v deželah Daljnega vzhoda, na Tihomorskih otokih, v Avstraliji in Aziji. Že med potovanjem je objavila številne novele, reportaže in podlistke v vecih casopisih in revijah, med drugim precej v glasilu celjskih Nemcev Cillier Zeitung. Najpomembnejša dela, med katerimi je najvec potopisov, romanov in etnoloških del, je nato izdala v tridesetih letih 20. stoletja. S svojimi deli je zbudila pozornost švedske pisateljice Selme Lagerlöf, ki jo je predlagala za Nobelovo nagrado za književnost za delo Laterna smrt. Razstavo smo pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje in Osrednjo knjižnico Celje ob 55. obletnici smrti Alme M. Karlin. Razstava je bila zasnova dvodelno, tako da je bilo prikazano Almino potovanje in pisanje, pa tudi njeno etnološko zbirateljstvo in zanimanje za botaniko. Razstavo so povabili na Japonsko. Pozdrav svobodi Avtorica razstave: mag. Rozina Švent (NUK) Termin: 9. maj - 21. maj 2005 Na razstavi, ki je vezana na sam uradni konca druge svetovne vojne, ki je povzrocila toliko cloveških tragedij, žrtev in materialne škode (ruševin), smo skušali prikazati predvsem utrip tistega casa – kako so osvoboditelje sprejemali prebivalci glavnega mesta in kaj vse se je zgodilo 9. maja 1945 in v naslednjih dneh, predvsem na kulturnem podrocju. Na razstavi je bilo predstavljeno rokopisno gradivo tistih avtorjev, ki jih hranimo v naši Rokopisni zbirki, in ki so se neposredno vkljucili v to dogajanje: Oton Župancic, Josip Vidmar, Edvard Kocbek in drugi. Prav pesnik, Oton Župancic je najgloblje izrazil ta zanosna custva z besedami:«/…/ Kdo, ako ne kulturni delavec, ki je moral štiri leta zatajevati svoje misli, tlaciti svoja custva, brzdati srd, naj bi pozdravil odrešitelje z vsem zanosom? Zakaj tudi mi smo armada, armada duha, /…/ Zavedamo se, kaj pomeni svobodna beseda, zavedamo pa se tudi vseh težkih dolžnosti, ki nas cakajo v bodoce. /…/« Predstavili smo tudi nekaj glasbenega in slikovnega gradiva, ki je prav tako nastalo v tem casu in je shranjeno v naši Glasbeni oz. Slikovni zbirki. Razstavo smo pripravili ob 60. obletnici osvoboditve Ljubljane. Dr. Klement Jug Avtor razstave: mag. Marijan Rupert (NUK) Termin: 26. maj - 18. junij 2005 Klement Jug, alpinist in filozof, še dobrih osemdeset let po svoji smrti velja za eno osrednjih, ce ne že kar legendarnih oseb v slovenski zavesti. Ceprav njegova filozofska dela niso bila številna in so ostala vecinoma v konceptih in fragmentih, pa velja Jug za cloveka, ki je filozofijo konkretno udejanjil v svojem lastnem življenju. Temeljna postulata Jugove filozofije, s katerima se je najvec ukvarjal in se z njima loteval tudi svojih alpinisticnih podvigov v gorah, sta bila prav gotovo volja in etika. Veljal je namrec za cloveka, ki je z asketsko predanostjo sledil notranjemu klicu in ceprav se je z gorništvom ukvarjal le dobri dve leti, je v tem kratkem casu v slovenskih stenah izvršil vzpone, ki so se zdeli do takrat skoraj nepredstavljivi. Nacrtno si je prizadeval opraviti cim vecje število prvenstvenih domacih vzponov in z opisi svojih podvigov v Planinskem vestniku navdušiti mlade, da bi mu pri tem sledili. Vendar so njegovi neustavljivi gorniški strasti lahko takrat sledili le redki. Na zadnjem od plezalnih poskusov ene od smeri v triglavski severni steni, ki zdaj nosi njegovo ime, je omahnil v globino, a se je kljub mladosti trajno zapisal v zgodovino slovenskega alpinizma kot clovek, ki je našel pot tudi tam, kjer so se morali drugi ustaviti. Kdo je bil torej Klement Jug – je bil nicejanski fanatik, ki je gnal svoje telo in psiho do skrajnih meja cloveških zmogljivosti ali zgolj neizkušeni, naivni in idealisticni mladenic, ki je padel v prezgodnjo smrt pod bremenom neizpolnjene ljubezni? Je v severni triglavski steni omahnil ponesreci ali se je celo zavestno pognal v globino? Dilem, povezanih z njegovim kratkim, a intenzivnim življenjem je toliko, da je njegovo življenje kmalu po smrti preraslo v mit – mit, ki še vedno traja in še danes spodbuja mlade plezalce, tako kot jih je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja. Morda so si lahko obiskovalci na ta vprašanja vsaj delno odgovoril tudi ob ogledu razstave iz Jugove osebne zapušcine, ki so jo pred leti njegovi sorodniki prijazno darovali Rokopisni zbirki NUK. Ruda Jurcec Avtorica razstave: mag. Rozina Švent (NUK) Termin: 23. junij - 3. september 2005 Ruda Jurcec, pisatelj, esejist, urednik, novinar, politik, kulturni organizator in veliki zbiralec slik, je imel dvodelno življenje. Rojen je bil v Ormožu, vendar ga je želja po znanju kmalu odtrgala od doma in ga napotila v velika mesta – Maribor, Ljubljano in nato v Pariz, kjer je leta 1931 diplomiral na tamkajšnji visoki politicni šoli. Po koncanem študiju se je za nekaj casa posvetil študijskemu popotovanju po Evropi in na tej poti spoznal številne vodilne evropske politike. Obogaten z velikim poznavanjem mednarodne in svetovne politike se je leta 1934 vrnil v domovino in stopil v uredništvo casnika Slovenec, kjer je v nekaj letih napredoval do odgovornega urednika. Leta 1945 se je skupaj z ženo odpravil na begunsko pot, ki ga je vodila najprej v Avstrijo, nato v Italijo in od tam je leta 1947 odpotoval v Argentino, v Buenos Aires. Zlasti v svojem drugem obdobju, v Argentini, je sooblikoval t. im. »argentinski slovenski kulturni cudež« - povsod, kjer je bilo potrebno poprijeti za delo, je bil zraven. Bil je tudi eden od ustanovnih clanov Slovenske Kulturne Akcije (SKA), ki že vec kot pol stoletja z velikim idealizmom in požrtvovalnostjo skrbi za nadaljevanje slovenske besede v tujini. Njegovo najbolj umetniško plodno obdobje je bilo med leti 1950-1969, ko je nastala vecina njegovih najboljših del – zlasti roman »Ljubljanski triptih« in spominska trilogija »Skozi luci in sence«. Ob svojem pisateljskem in publicisticnem delu, pa je veliko svojega casa posvetil tudi zbiranju umetniških slik, zlati slovenskih impresionistov. Razstava Alma M. Karlin (1889-1950) v Razstavni dvorani NUK od 14. 4. do 5. 5. 2005 Otvoritev razstave o Almi M. Karlin (14.4.2005): Državna sekretarka z Ministrstva za kulturo dr. Jelka Pirkovic, ravnatelj NUK mag. Lenart Šetinc, gospa Wu Liyuan z Veleposlaništva Ljudske republike Kitajske v Sloveniji in avtor razstave Gregor Erjavec Otvoritev razstave o Rudolfu Trofeniku (10.3.2005): predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš, predsednik Bavarsko-slovenskega društva dr. Peter Zimmermann, Tatjana Lesjak iz Urada Vlade za informiranje in dr. France Bucar . Otvoritev razstave o dr. Bratku Kreftu (3.2.2005): avtor razstave dr. Mihael Glavan, dr. Lev Kreft, ravnatelj NUK mag. Lenart Šetinc Jesenska razstave v NUK-u V Narodni in univerziteni knjižnici pripravljamo v jesenskem terminu – od septembra do decembra štiri razstave. Razstava podarjenih del Trubarjevega sklada Avtor razstave: Samo Kristan (NUK) Termin: 15. september – 24. september Trubarjev sklad je nastal leta 1992 kot neformalno delovno telo Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN in Sklada Vladimirja Bartola z namenom subvencioniranja izdajanja literarnih del slovenskih avtorjev v prevodih pri tujih založnikih ter s tem tudi promocije Slovenije, slovenske literature in slovenskih literarnih ustvarjalcev v tujini. Delovanje in dejavnost Trubarjevega sklada sta zanimiva tudi za Narodno in univerzitetno knjižnico kot slovensko nacionalno knjižnico, katere ena izmed glavnih nalog je prav zbiranje, hranjenje in varovanje izdaj slovenskih avtorjev v vseh jezikih. Ta njun skupni interes je leta 1998 privedel do tvornega medsebojnega sodelovanja. Na razstavi bodo na ogled knjižne izdaje, ki jih je Trubarjev sklad podaril Narodni in univerzitetni knjižnici, in so izšle z njegovo pomocjo. Razstava ob 400-letnici izida Cervantesovega Don Kihota Avtor razstave: Veselin Miškovic (NUK) Termin: 29. september – 22. oktober Razstava bo pokazala izbor izdaj tega romana v fondu Narodne in univerzitetne knjižnice v španskem in slovenskem jeziku pa v drugih jezikih, zlasti tistih, ki so se v preteklosti govorili na Slovenskem. Vkljuceni bodo najpomembnejši slovenski prevodi, zlasti tisti s tehtnejšimi spremnimi študijami. Spremno besedilo v katalogu pa bo predstavilo tudi premislek o odnosu Slovencev do tega literarnega dela in španske kulture nasploh. Knjižne izdaje bo spremljala predstavitev dveh poglavitnih likovnih predstavitev ikonografije Don Kihota. Njuna avtorja sta Nikolaj Pirnat, ki je izdelal ilustracije za prevod Stanka Lebna (Slovenska matica, 1935-1937), in Jože Ciuha, ki se intimno pogovarja z Don Kihotom že desetletja. Obe sta umetniško nesporni kvaliteti in na svoj nacin kažeta, kako se je Don Kihot zasidral v slovenski predstavni svet. PATRES – Cerkveni ocetje v NUK Avtor razstave: Gorazd Kocijancic (NUK) Termin: 3. november – 30. november »Cerkveni ocetje« se imenujejo tisti anticni kršcanski pisci, katerih avtoriteta je s casom postala posebej velika. Nekateri vodilni cerkveni ocetje so zato dobili še naziv doctores ecclesiae, cerkveni ucitelji. Ocetovska, »patristicna« književnost je srednjemu veku z veliko žanrsko raznolikostjo posredovala tako evangeljsko duhovnost kot anticni humanizem in je poleg Biblije predstavljala najmocnejši dejavnik zgodnje evropske kulture. V renesansi so zato poleg poganske antike na novo zaceli odkrivati tudi kršcansko: vrstiti so se zacele knjižne izdaje ocetov, ki so bili zelo navzoci tudi v evropski -in slovenski - reformaciji. Zato ni presenetljivo, da v zakladnicah Narodne in univerzitetne knjižnice hranimo kodekse in zgodnje tiske cerkvenih ocetov, ki jih oznacujejo sami superlativi: najstarejši in najlepši kodeks, najbogatejše iluminiran rokopis … Razstava bo predstavila te dragocenosti in obenem orisala zanimive like njihovih avtorjev ter obiskovalcu tako posredovala pogled v zanimivo in po krivici pozabljeno poglavje naše preteklosti, ki se še ni zakljucilo. Ciril Zlobec Avtorici razstave: mag. Rozina Švent (NUK), Tatjana Kovac (NUK) Termin: 3. december – 31. december Ciril Zlobec je že na zacetku pesniške poti izrekal svojo cloveškost, svojo individualnost in svoj upor z ljubeznijo, celo strastjo. In ljubezen je ostala njegova osrednja literarna tema in tudi absolutna vrednota. Radoživemu Kraševcu je ljubezen iznajdljiva, rešuje pesnikovo telo in pesnikovo misel, mu omogoca živeti priljudno in osmišljeno. Zato ta tema pri Zlobcu ni nikoli izpeta, ampak daje vedno nove možnosti za upesnjevanje clovekove eksistence. S poezijo se odziva tudi, kadar protestira. Opazna je njegova velika politicna zavzetost v vseh pomembnih trenutkih slovenske novejše zgodovine. Pesnjenje mu daje moc, da na ta nacin izgovarja vse svoje življenjske skrajnosti. Ciril Zlobec je prav gotovo planetarni poslanec slovenske lirike in kulture in obenem strpnosti in sodelovanja med narodi. Za svoje delo je prejel vrsto domacih nagrad za izvirno leposlovje in vrsto mednarodnih nagrad za prevode. V pocastitev 80-letnice, ki jo letos obhaja, bomo pripravili razstavo njegove umetniške ustvarjalnosti. Iz obsežnega opusa bomo predstavili pesmi, prozo in publicistiko v monografskih izdajah, prevode v tuje jezike, pa tudi dokumentarno gradivo in rokopise, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. SPLOŠNE KNJIŽNICE VIŠKI VIŠEK SE ZAVZEMA ZA BRANJE Projekt, namenjen razvijanju bralne kulture mladih V Knjižnici Prežihov Voranc smo na zacetku šolskega leta 2004/2005 priceli z izvajanjem programa, ki naj bi prispeval svoj delež pri razvoju bralne kulture mladih med 13. in 18. letom. Našo dejavnost smo poimenovali Viški (ker smo z njim zaceli v knjižnici na Vicu) VIŠEK (to je kratica, izpeljana iz besed Vse In ŠE Knjiga). Že sam naslov pove, da so izhodišce programa knjige v povezavi z razlicnimi temami. Naslov smo si delno izposodili pri filmu o agentu Jamesu Bondu, s cimer smo želeli ponazoriti, da bomo v Viškem višku govorili tudi o filmih in da s knjigo lahko osvojiš vec kot samo en svet. S programom želimo izpolniti naslednje cilje: - Branje leposlovnih knjig želimo približati tisti starostni skupini otrok, za katero raziskave kažejo, da zanimanje za branje najbolj upade glede na starost. - V program vkljucujemo knjige, predvidene za obvezna branja, ki jih poskušamo povezovati z drugimi leposlovnimi deli ter umetniškimi stvaritvami iz neliterarnega podrocja. - Mladim bralcem želimo predstaviti nove knjige in aktualizirati starejša književna dela. - Mlade želimo spodbujati k asociativnemu mišljenju, razvijati njihovo sposobnost izražanja spoznanj o prebranem, jim pomagati spoznavati bralne strategije in jih uciti kriticnega branja. - Širiti želimo njihovo kulturno razgledanost. Srecanja z mladimi bralci temeljijo na branju odlomkov in pogovoru. Knjižnicar ni predavatelj, ampak moderator, vodja diskusije. S to metodo dela mladih sicer ne navajamo na celostno branje leposlovja, kar bi pomenilo, da bi se o prebranem besedilu pogovarjali po koncani bralni izkušnji, ampak gre za izpostavljanje posameznih delov besedila, ki jih po tematski, vsebinski, jezikovni, oblikovni, motivni plati ter glede na pripovedne postopke, znacaje oseb ipd. lahko primerjamo med seboj. Namen ni samo motiviranje bralca za branje obravnavanih knjig, ampak tudi prepoznavanje in poimenovanje dolocenih znacilnosti besedila z uporabo ustrezne terminologije. Samo kot primer in zelo okrnjeno naj navedem primerjavo dveh knjig, pri katerih lahko opazujemo razlicni ubeseditvi iste tematike, in sicer zbirko kratkih zgodb Mateta Dolenca Ozvezdje Jadran in roman Resnicnost Lojzeta Kovacica. V obeh delih lahko najdemo opis strahu. V Ozvezdju Jadran prvoosebni pripovedovalec opiše srecanje z morskim medvedom, skritim v votlini, kar v literarni osebi zbuja doloceno tesnobo pa tudi vznemirjenje in nestrpno pricakovanje, kdaj bo žival priplavala iz votline. V Resnicnosti prav tako prvoosebni pripovedovalec opiše obcutek strahu, povzrocen z vzgibom iz okolice, ki ga junak romana poveže s preteklo izkušnjo. Med odlomkoma lahko tako opazujemo opis strahu, ki je povezan s konkretnim predmetom, in ga primerjamo z opisom psihicnega stanja, ki je plod domišljije, psihoze, reminiscenc. Za preteklo leto smo od septembra do junija pripravili deset srecanj. Devet zadnjih torkov v mesecu smo namenili izvajanju programa, ki smo ga sestavili že na zacetku septembra in ga predstavili v obliki knjižnih kazalk, izrockov ter na naši domaci spletni strani http://www.vic.sik.si/viski_visek_files/frame.htm, zadnji mesec pa je bil namenjen žrebanju in podelitvi nagrad sodelujocim v uganki, ki je potekala vzporedno z Viškom na spletni strani in se je vsak mesec navezovala na temo srecanja. (Vec o programu si lahko ogledate na omenjeni strani.) Poleg tega smo se enkrat odzvali povabilu Mladinskega doma Malci Beliceve in se z njihovimi varovanci pogovarjali o knjigah na temo carovnic. Pregledali smo tudi nekaj carovniških urokov, in se enega naucili. Program Viškega viška smo že na zacetku leta predstavili osnovnim in srednjim šolam s podrocja, ki ga pokriva enota Vic. Tako smo gostili dva razreda prvih letnikov Gimnazije Vic ter v praksi preizkusili uro z Viškom na temo ljudskega slovstva. Prvo leto je bilo poskusno leto, ko smo želeli z Viškom seznaniti cim vec obiskovalcev knjižnice ter ucencev podrocnih šol – zato smo se povezali tudi z njihovimi ucitelji. Ugotovili smo, da je odziv na srecanja zelo odvisen od teme (npr. ljubezenska in o carovnicah sta zbudili vecje zanimanje) in da na pogovore niso prišli samo osnovno- in srednješolci, ampak tudi študentje. Pri Viškem višku gre za glavo. Barbara Marincic, Knjižnica Prežihov Voranc BORZA DELA DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Delovne izkušnje sem pridobivala že med študijem, in sicer v splošnoizobraževalni knjižnici v Ljubljani. Sedaj sem zaposlena v srednješolski knjižnici v Celju, kjer mi je delovno razmerje poteklo z 31.12.2004. Po tem datumu sem iskalka zaposlitve, in sicer bi si želela delati v visokošolski ali specialni knjižnici v Ljubljani. Med svojimi delovnimi izkušnjami naj omenim naslednja opravila: katalogizacija gradiva, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo (informator), sodelovanje pri kulturnih dogodkih v knjižnici… Aktivno govorim nemški jezik, pasivo pa angleški ; med drugim sem uporabljala programsko opremo Word in Excel. V mesecu novembru bom opravila strokovni izpit v NUK- u , hkrati pa sem se tudi sicer pripravljena izobraževati in dodatno izpopolnjevati v kolikor bo to zahtevala narava delovnega mesta. Dosegljiva sem na tel.št. 031 216 548. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana filozofinja in literarna komparativistka. Predlani sem opravila strokovni bibliotekarski izpit. Do februarja sem nadomešcala delavko v šolski knjižnici Dobrova. Moje delovne izkušnje so urejanje gradiva in izposoja v univerzitetni knjižnici, izposoja v specialni knjižnici, delo informatorja v splošni knjižnici in delo šolske knjižnicarke (narocanje gradiva, oprema, izposoja, izvajanje KIZa, organiziranje kulturnih dogodkov). Aktivno se sporazumevam v anglešcini in obvladam osnovna racunalniška znanja. Pripravljena sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. Želela bi si delo v katerikoli vrsti knjižnic, dosegljiva sem na tel. št. 040 749 217. DELO IŠCE Univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italijanistka, ki je diplomirala 15. 09. 2004 in si je nabrala prakticnih izkušenj na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u, kjer je tudi opravila tecaj za bodoce aktivne udeležence COBISS iz katalogizacije monografij, je trenutno brez zaposlitve in išce delo v katerikoli knjižnici. Tekoce obvlada slovenšcino, italijanšcino in nemšcino, ker je materni jezik. Tel. 031 581 366. PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo vabilo na strokovno posvetovanje ZBDS z naslovom "Informacijski viri in storitve knjižnic v elektronskem okolju", ki bo potekalo od 24. do 26. oktobra v Portorož. Prilogi je priložena prijavnica na posvetovanje in informacija o rezervaciji hotela. 2. V drugi prilogi objavljamo vabilo na strokovno posvetovanje z mednarodno udeležbo z naslovom "Knjižnica - igrišce znanja in zabave", ki bo potekalo od 12. do 13. septembra v Novem mestu. Prilogi je priložena prijavnica na posvetovanje in informacija o rezervaciji hotela. Strokovno srecanje organizira Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta. 3. V tretji prilogi objavljamo prevod "Mednarodnih nacel o dostopnosti in razširjanju rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela". Nacela so bila oblikovana junija 2005. leta na mednarodnem Kolokviju o razširjanju rezultatov znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Londonu. 4. V cetrti prilogi objavljamo narocilnico za prevod prirocnika ISBD(CR) - Mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij in drugih kontinuiranih virov. (Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005). 5. V peti prilogi objavljamo narocilnice za elektronsko obliko prirocnikov PREKAT in ZNACKA.