Štev. 11. V Mariboru 10. junija 1886. VII. tečaj. List za šolo in dom. Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto S gld., za pol let« 1 gld. 00 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Relserstrasse 8 v Maribora. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se enkrat natisne 15 kr. Vsebina. O šolskem zdravstvu. — A. M, Slomšek. — O rabi navorja. — Logika. — Književna poročila. — Dopisi. — Razne stvari. — Inserati. 0 šolskem zdravstvu. (Piše Hinko Podkrajšek.) (Dalje.) Govoriti mi je sedaj o šolskih klopeh. Da zadostojujo šolske klopi njihovemu glavnemu namenu, treba je, da so velikosti učencev primerne, to je, vsaka šola naj ima vsaj tri velikostne vrste klopi. — Dobra šolska klop naj bo tako vrejena, da se v nji lehko stoji, pa tudi lehko piše. Naslanjača mora biti primerno visoka, a mizina plošča v normalnem očesnem dogledu. Za vsakega učenca naj se računi po 56 cm dolgosti klopi. Uže dolgo časa rešuje se po šolnikih, zdravnikih in drugih možeh vprašanje o šolskih klopeh. Posledki teh mnogoletnih poskušenj so različni sostavi šolskih klopi. Ktinze, Loffel, Erissmann, Fahrner, vsak priporoča svojo iznajdbo in šolski listi in drugi časopisi pišo kmalu za ta, kmalu za oni sostav. Bistveni razloček mej posameznimi sostavi povzročujeti distancija in diferencija. Distancija se imenuje razdalja, ki se ima meriti v vodoravnej legi med notranjim robom mizine plošče in pa med zunanjim robom sedala. Diferencija pa se imenuje visokostna razdalja, ki se meri v navpifnej legi, med znotranjim robom mizine plošče in pa med zunanjim robom sedala. Distancija je ali pozitivna ali pa negativna. Pozitivna je, kadar je najdalja med obema rečenima mizinima deloma večja, kakor nič, negativna pa je, kadar je manjša kakor nič. Večina naših šolskih klopi ima positivno distancijo, to je, v naših klopeh učenci lehko stoje, pa težko pišejo. Pri Fahrner-jevem sostavu je distancija ali positivna, ali pa negativna, ker se mizina plošča na njej lehko sem in tja premika. Loffel-ov sestav, ki se imenuje tudi „nemška šolska klop" ima mej sedali zareze napravljene; tja stopi učenec, kadar mu je vstati. Po doktor Erissmann-ovej knjigi „Nauk o zdravju" naj bo šolska klop tako uravnana, da je v njej lehko pisati, pa tudi lehko sedeti. Trup naj se vzdržuje po lastnej teži v ravnotežju, to pa zato, da ne čuti truplo niti vtrujenja, niti napora. Pri takih klopeh je distancija nič in znaša diferencija '/7 ali pa '/s telesne mere. Otrok se dotika s celim stopalom tal; naslanjača podpira križ in ledvena vretenca. U Pri napravi učil in učnih pripomočkov je treba paziti posebno na to, da da se varje oko. Žalostna istina je, da se kratkovidnost dandanes po šolah tako rekoč sistematično vzgojuje in širi. Odstotno število kratkovidnih otrok narašča po ljudskih, še bolj pa po srednjih šolah če dalje bolj. Navedem naj tu, kar piše o tem profesor Zehender, da gospodom tovarišem s številkami dokažem, kako oblastno se ta bolozen med našo mladino razširja. Rečeni gospod piše v svojej knjigi: „Ueber den Einfluss des Schul-unterriehtes auf Entstehung der Kurzsichtigkeit", da je kot resultat preiskovanja otroških očij v Rostoeku našel sledečel 1. V višjih razredih vseh šol je število kratkovidnih otrok večje, nego v nižjih razredih. 2. Ker po prvej trditvi relativno število kratkovidnežev (to je odstotek kratkovidnih) od razreda do razreda narašča, narašča mogoče tudi kratkovidnost s časom poučevanja v ravnej proporciji. Te trditvi postavil je sloveči specialiat za oči na podlagi preiskovanja očij pri 53.000 otrocih iz raličnih dežel nemškega cesarstva. Gotovo bode zanimalo čestite bralce tudi drugo poročilo, rekše drug rezultat istega moža, katerega je dobil preiskujoč oči gimnazijalcev v Rostoeku, ki je tedaj tudi za naše srednje šole meritoren. Našel je v prvem gimnazijalnem razredu 11 odstotkov kratkovidnih otrok, v drugem razredu 16 odstotkov, v tretjem razredu 35 odstotkov in v osmem gimnazijalnem razredu celo 42 odstotkov! Mej petimi učenci sta toraj navadno 2 na očeh bolna! V našo žalost pa moramo še priznati, da je pri nas še veliko več kratkovidnih otrok, kakor v drugih državah. Kakor piše Amerikanec Loring narašča odstotek kratkovidnih otrok od 6—21 leta v Ameriki od 4 — 26 odstotkov, v Rusiji od 11—44 odstotkov in v Avstriji od 10—63 odstotkov! —- In kako to, da je ravno pri nas toliko kratkovidnežev? Odgovor na to je lehak, ako se nadalje vprašamo, kako skrbimo za telesni razvitek naše šolske mladine in koliko časa jej prepuščamo v to! Na dan 4—6 ur pouka in poleg tega veliko domačih nalog, ki ravno toliko časa vzamejo! ali ni to 8 — 10 ur neprestanega dela z očmi od blizu ? Na Angleškem je prav malo kratkovidnežev, in to le zaradi tega, ker Angleži skrbe za telesni razvoj. Ker je iz navedenega razvidno, koliko trpi učenčevo oko v šoli, treba je, da ob kratkem navedemo tudi pravila, katera nam predpisuje šolsko zdravstvo pri nakupovanju in napravljanju učil in učnih pripomočkov. Navesti hočemo tudi nekaj sredstev, katera omogočujijo učitelju tudi na šolah, ki ne zadostujejo hi-gijeničnim tirjatvam, varovati zdravje bodoče generacije. Šolska tabla je najpotrebneja, poleg tega pa tudi po naših šolah navadno najbolj zanemarjena šolska priprava. Za šolske table rabimo tu po deželi navadno trinogata stojala. Treba je zanje dosti prostora, a so pri vsem tem vendar-le jako nepraktična. Toliko se mora o njih reči. V novejšem času rabijo že na mnogih šolah table, ki so vdelane v lesene okvire ter se dado navpično kvišku in nizdolu premikati. Ker so postavljene tik učiteljeve mize na oni steni, ki je učencem ravno nasproti, ni treba zanjo dosti prostora in je sploh nemogoče, da bi jo otroci kdaj prekucnili. Dobre šolske table naj bodo prav črno pobarvane; nikdar se ne smejo svetiti. Šolske table naj bodo vselej čisto zbrisane; gledati je na to, da ne pišemo po mokri tabli, ali pa z mokro kredo. Taka nerazločna pisava jako kvari otročji vid. Ker po deželi krajni šolski sveti dostikrat ne vedo, kje bi naročili dobre barve, kadar Lote na novo prebarvati šolske table, dozvoljujem si za to tvrdko Frana Kremliček-a, v Pragi - Karolinenthal najtopleje priporočiti. Kremličkov lak za šolske table je jako trpežen in se prav nič ne sveti. Lakirajo pa se table tako-le: stara obrabljena, ali pa tudi nova svetla tabla od lesa ali platna pobarva se brez vsakih priprav z gobo ali s čopičem. (Seveda je treba nove, še nikdar poprej pobarvane table poprej prebarvati z okrom.) Po preteku 12 ur, ko se je lak posušil, omije se tabla z milom ter na pol suha zdrgne s smirkom. Ker je po preteku 24 ur tabla uže za rabo in jo z gobo lehko vsak prebarva, zgodi se to delo leliko v vsakem času in pri vsakem vremenu. Tudi glede krede bodi povedano, da tem bolj ugaja svojemu namenu, čira fineja je in čim manj ima peska v sebi. (Konec sledi.) -4»»- Anton Martin Slomšek, pedagog, domo- in rodoljub slovenski. Spisal Fraiijo Jamšek. (Dalje.) 10. Kdor na svetu kaj posebnega utemeljiti in dobrega izgotoviti želi, naj se od marljivih bučelic v čedni slogi in v koristni družbi delati uči. Združena moč (vsili učiteljev na jednem zavodu) veliko premore, in majhne reči v bratrni slogi velike izrastejo. 11. Veče dobrote duhovski gospodje (pa tudi učitelji! Spisatelj) sveti cerkvi in deželi storiti ne morejo, kakor, če mladenčem, ki so prebrisane glave, in pa žlahnega srca, v šolo pomagajo. Ako priden šolar le prvo leto dobro izhodi, da ga učitelji in pa dobri ljudje prav spoznajo, hitro najde dobrotnikov, ki se ga podstopijo. Pač res, da ni lepšega, kakor hvaležno srce; nehvaležnost je očitna priča grdega srca, in prav po pravici se reče, da je nehvaležnost črna pregreha, katero Bog in vsak pošteni človek črti. Mladeneč! hvaležen bodi in vsem se boš lehko prikupil. 12. Kdor sadunosno drevo vsadi in požlahni, za celo svojo hišo in rodbino veliko dobroto stori, ki bode mnogo let od drevnega sadu vživala; kdor pa nadepolnega mladenča v čednosti in učenosti modro izgoji, da izraste vrl mož, naj si bo mašnik, pravdoznanec ali vojščak, on množi slavo in blagostan svojega ljudstva, za srečo cele dežele skrbi in zasluži, da ga narodi v hvalnem spominu imajo. 13. Tokov nauk prav očitno zda, da se sliši in vidi, — da, kar učitelj reče, to tudi pokaže, in kar druge uči, to tudi sam stori. Besede 19 mičejo vzgledi pa z vso močjo vlečejo. Vsako požlahneno sadunosno drevo je domači 11* zaklad, in kdor drevje sadi, za svojo hišo denarje na obrest polaga. Lepo in dobro je res ljudi koristnega dela učiti, pa še boljše, se dela z lastnimi rokami lotiti, in v dejanju pokazati, kar se v besedi pove. Učeniki v besedi in v dejanju so največi dobrotniki svoje dežele. 14. Da se voda očisti in črstva ostane, ne sme stati, marveč po kame-nitej strugi rožljati; tiho stoječa voda sognjije in se usmradi. Hočeš mlade glave bistroumne storiti, jim moraš pogostoma priložnost dati, naj se prebrusijo, kolikor je prav. Če se ravno včasih med njimi zaiskri da se le srd in jeza, ali kako sovraštvo ne vname. 15. Veliko boleznij se po deželi pri ljudeh iz nemarnosti začne, ker se ne varujejo na vročino piti, ne se prehladiti, in se ne vedo v nevarnih, nalezljivih betegih prav zadržati. Kdor nevedne poduči, neskrbne o pravem času posvari, jim učini večo dobroto, kakor da bi jim bolenim najboljše zdravilo prinesel. 16. Vsakdanja skušnja živo kaže, kolika je sreča in čast za vsako šolo, vrle mladenče prav pridno izšolati, in njihovi sreči prav trdno dno postaviti; hvaležni svoje prve šole ne bodo pozabili, ki je njihovega izobraženja srečna zibelka bila. 17. Se preveč na bukve drugih zanašati in vse prehitro verjeti, ni dobro, in vse poskusiti je nevarno, kar drugi svetujejo in pohvalijo. Se pa pretrdo svojega starega kopita držati, je ravno tako abotno. 18. Ni prida, če se pretrdo starih navad (metod) držimo, in mnogo dobrega zamudimo, ali celo sovražimo, dasi je ravno od starega boljše. Prav pa tudi ni, da bi vse staro zaničevali, in le za novinami letali. Najboljše je po nauku sv. Pavla ravnati: „Vse poskusiti, in kar je dobrega, ohraniti". 19. Kdor noče zaostati in v svoji vednosti se ne postariti, mora pridno tudi nove knjige čitati in skrbno čuti, kaj in kako se po svetu mladi rod uči, dobro pohvaliti, naj si je ravno v novi obliki, in ne po šegi starih le starino svojih nekdanjih dni čez vse povzdigovati. Neprenehoma raste med pšenico plevel, pa tudi med plevelom ni brez pšenice; napak toraj obrača, kdor s ko-strevo tudi drago pšenico zato potepta, ker mu ni stara zadosti. 20. V malem srečno živeti in črez potrebo ne poželeti je življenja velika modrost, pa tudi dolžnost, da si jo človek osvoji, ako hoče dobre dni na ovem svetu imeti. Zadovoljnost je polovica življenja; ona je prave krščanske modrosti blažena hči, pa le onemu zvesta družica, ki brez truda za božje kraljestvo dela in za blagost svojega naroda skrbi. Veliko bogastvo je sreče vode-nika; veliko skrbi, pa malo dobrega da. Imeniten stan pa visoka čast je ledena gaz, po kateri človeku rado spodrkne, in više ko stoji, globeje obleži, če se dobro ne varuje. Le z jedno žlico ješ, dosti, da iz jedne kupice piješ; in kadar tvoja ura priteče, seboj vsega tega ne poneseš, kar ti svet svojega ponuja. Pokaj se toliko goniš za prazni mak posvetne minljive sreče? So, ki se ženejo po blagu in več ko imajo, še več poželijo, kakor bi bili zato na svetu, da bi oni obogateli, in vsi drugi obožali! Oj zmota in goljufija! — So, ki se po viših službah stegajo, in više ko stopijo, še na više hitijo, in vse črte, ki ž njimi za vetrom letajo. Nimajo pokoja, ne obstaje, kakor bi jim svet pretesen bil; in kaj jim poslednjič ostane? V kratkem se njihovo mesto več ne pozna. Prave časne in večne sreče pot se ne leta previsoko, se ne valja pregloboko, namreč po lepi ravnini zadovoljnosti gre. Človeku da srečo zvestoba stanu, da je človek službi kos, katero nastopi, in da je svojemu poslu mož. 21. So tudi učitelji, ki se dajo nepokojnemu duhu poditi od službe do službe, iskati lepših krajev, boljših prihodkov, priti v veče časti; in kdor ne dobi česar, misli, da je nesrečen. Pa malo pomagajo rajski kraji, če nimajo blagih ljudi; dobri ljudje so venec dobrega kraja. Takih poišči in pri njih ostani ; imel boš tudi v mrzli planini svoj raj. 20. Družba je blaga mati dobrega dobrim — pa tudi košata mati vsega hudega hudobnim; in če hočeš človeka spoznati, dobro njegovo družbo poglej ter si zapomni, kar sv. Duh uči: „Z dobrimi družbami boš dober, s hudimi hudoben." (Dalje sledi.) ---- 0 rabi navorja. Prof. Fr. Hauptman. (Dalje.) 5. Obesimo dve različni uteži, večjo in manjšo ob konceh navorja ali sploh v jednaki razdalji od vrtišča. Navor zasuče se vselej v tisto stran, kjer dela večja utež. Vsaka utež teži namreč z lastno jej silo vrteti navor v svojo, t. j. drugi uteži ravno nasprotno mer. Zmaga pa je na strani večje uteži. V nasprotni strani obtežen navor zavrti se vselej v smislu pretege. 6. Obesimo dve jednaki uteži, po jedno na vsaki rami a v različni razdalji od vrtišča. Kjer dela utež na daljšej rami, na tisto stran se vselej nagne navor. Izmed dveh jednakih uteži učini tista, ki je na daljšej rami, isto kot večja izmed dveh različnih uteži na jednakih ramah, ali z drugimi besedami: Podaljšati ramo je isto, kot povečati utež na istej rami. S tem se vselej poveča vrteča moč. IV. Ravnotežje na jednakoramnem navorju. 7. Obesimo dve jednaki uteži, po edno na vsaki strani, v isti razdalji od vrtišča. Ponovimo ta poskus z dvema drugima jednakima utežima. Vselej vidimo, da se navor ne zavrti na nobeno stran ne. Na vsaki rami deluje ista vrteča moč. Ednakoramni navor je v ravnotežju, ako je sila jednaka bremenu. Opomba: Ako se »pripravljalni poskusi" poprej niso predočili, postopati bo pri izvajanju tega zakona blizu tako-le: Ob ednej rami obesi se kot breme kaka utež, n. pr. 100 ^ ob koneu rame. Navor zavrti se v smislu bremena. Na to poišči silo, katera dolovaje ob koncu dnjge rame sploh v isti razdalji od vrtišča spravi navor v ravnotežje. Obesiš li 20, 50, 60 . . gramov, ne zadostuje nobena teh uteži, le ako obesiš 100 g dobiš ravnotežje itd. Naslanjajo se na ta zakon rabimo jednakoramni navor, da določujemo težo različnih bremen, (Navadna tehtnica. Glej dotične učne knjige Senekoviča, Čebularja, Schodler-Tušeka.) V ta namen merimo vrtečo moč, ki jo prouzročuje ob jedni rami viseče breme, z jednako pa nasprotno vrtečo močjo, katero prouzroči ob drugej rami delujoča sila. (Po tem načelu tehta'se v obče z vsemi tehtnicami na navor.) To silo določimo, če v edno skledico položimo breme, v jedno pa toliko raznih uteži, da stopi navor v ravnotežje. V. Ravnotežje na raznoramnem navorju. Navor, ki smo ga do slej rabili kot jednakoramnega, postane takoj razno-ramnim, ako se uteži, ki predstavljajo silo in breme, obešajo v različni razdalji od vrtišča. Tudi mi ga hočemo po tem načinu uporabljevati. (Raznoramen je sicer vsak navor, kojega vrtišče se ne strinja z razpoloviščem. Vtaknemo-li pri našem navorju os skoz stransko luknjico, dobimo raznoramen navor; toda ta ima to nepriliko, da neobtežen ne zavzema vodoravne leže, ampak da se mora na krajšej rami obesiti enkrat za vselej stalna utež, ki ravno uničuje pretego daljše rame.) Predenj se lotimo poskusov, treba je še opazke glede poskuševanja samega. Dodatki vtegnejo biti bolj pregledni, če se vzame tista utež, ki nadomestuje breme, neizpremenjena za vse poskuse jedne vrste, ravnotežna sila pa je seveda spremenljiva in se ravna med drugim po svojej rami. Rokovanje med poskusi je dokaj zavisno od načina, po katerem se na pripravi obešajo uteži ter je včasi dosti mudno. Ako je namreč navor samo navrtan, treba je v tisto Jjuknjico, kjer menimo obesiti utež, najprej vtakniti primerno kljukico, navadno iz kovinske žice. Ta pa vsled svoje teže sama ob sebi moti ravnotežje. Odstraniti to, moramo na drugo ramo djati primerno proti-težje, n. pr. popolnem jednako kljukico v isti razdalji; potem še-le obesimo glavno utež. Prav tako delati je pri sili in pri bremenu. Pri navorjih s stalno utrjenimi obešali tega časotratnega posla ni in zato imajo ti-le veliko prednost pred onimi. Iz prejšnjih poskusov vemo, da dve jednaki sili na ramah razne dolgosti ne učinite ravnotežja, ker je na daljšej rami veča vrteča moč. Da dobimo ravnotežje, ne spreminjajoči ram , treba je ali povečati vrtečo moč na krajšej rami, s tem, da povečamo silo, ali pa zmanjšati vrtečo moč na daljšej rami, s tem, da zmanjšamo silo. Pri sledečih poskusih bo tedaj na različnih ramah treba različnih sil, če hočemo, da bo navor v ravnotežju. 8. Vzamimo, da je nayor razdeljen na 12, toraj vsaka rama na 6 jednakih delov ter da visi ob levi rami v razdalji 3 (na tretji kljukici) utež 100 gramov kot breme. Določi naj se sila, ki delujoča ob desnej rami v razdalji 6 spravi navor v ravnotežje. Komur niso znani podatki, »pripravljanih poskusov", moral bo na tem mestu potrpežljivo poskuševati sem in tje, dokler pravega ne zadene. S pomočjo prejšnjih izrekov pa bode precej prav razsodil položaj ter segel po tistih utežih, ki ravno ugajajo. Ker je namreč rama sile večja od rame bremena. treba je silo zmanjšati pod breme. V istini znaša ravnotežna sila samo 50 gramov. a) Da iz števil tega poskusa izcrpnemo vladajoč zakon, razstavimo si jih najprej v preglednem redu : Breme .... =100 <7, .... rama bremena .... =8 sila.....= 50 g, ... . rama sile......=6 Na prvi pogled vidimo, da je rama sile dvakrat tolika nego rama bremena, a sila je le polovica bremena. Iz tega sledi za zdaj ta-le izrek: Raznoramni navor je v ravnotežju, ako je sila tolikrat manjša od bremena, kolikrat je rama sile večja od rame bremena. .....••••••• I- b) V tej obliki izrek ni niti splošen niti posebno prikladen djanstveni rabi. Če mu hočemo dati prikladnejšo obliko, moramo seveda poskrbeti da znajo učenci računiti s sorazmerji. Dela se potem tako-le: Najprej se izračuni razmerje sil, potem razmerje ramr vzeto v istem redu. Razmerje sil.......50 g : 100 g = 7s Razmerje ram v istem redu 6 : 3 =2 Primerjajo ti razmerji drugo drugemu vidimo, da niste jednaki; toda na njih razmernikih (Verhaltnisquotienten) V2 in 2 takoj spoznamo, da je jedno razmerje ravno obratne vrednosti od drugega. Izjednačiti jih, treba samo jedno izmed njih obrnoti, n. pr. razmerje ram. Tedaj pa imamo: Razmerje sil................= V2 Razmerje ram v obratnem redu . . . = 3 : 6 = x/a Iz tega sledi: Razmerje sil je jednako razmerju njih ram, vzetemu v obratnem redu. V obče: Na raznoramnem navorju je v stanu ravnotežja razmerje sil jednako obratnemu razmerju njih ram. ....•••• H-Postavimo namesto posebnih količin občne ter zaznamvajmo silo s črko S, breme s črko B, ramo sile s črko s in ramo bremena s črko b, glasi se izrek II. v matem. obliki. S : B = b : s To se tudi tako-le čita; Sila se ima -proti bremenu, kakor rama bremena proti rami sile. c) Ta isti zakon nahaja in rabi se še v tretji obliki, ki pa zahteva nekaj znanja o razreševanju jednostavnih jednačeb. Izvaja se na sledeči način: Namesto poskusna števila spojevati med seboj po razmerjih, spojimo jih po produktih in to za vsako stran navorja posebej: Na levi strani: . . . 100 g X 3 = 300 g Na desni strani: . . . 50 g x 6 — 300 g Na prvi mah sprevidimo, da sta ta dva produkta jednaka. 100 0 X 3 = 50 3x6 Kako pa sta sestavljena? Produkta sestavljena sta iz podveh faktorjev; prvi je sila, ki dela ob jedni rami, drugi pa dolžina te rame. Tedaj je v stanu ravnotežja produkt iz bremena in njegove rame jednak produktu iz sile in njene rame. . . . ■ ■ . II la. d) Krajši izraz temu zakonu izvaja se s pomočjo fizikalnega pomena imenovanih produktov. Že prej (gl. pripr. posk. 3. in 4.) smo spoznali, da vsaka sila, ki dela ob katerisibodi strani navorja, teži vrteti ga z neko močjo. Tej moči dali smo ime vrteča moč. Kar o njej do zdaj vemo, je to, da je zavisna od velikosti sile in od dolgosti njene rame. Skrajni pa je čas, da natančneje določimo pomen tega izraza. (Dalje sledi.) ---- Logika. Spisal Dr. Josip Križan, kr- gimnazijski profesor v Varaždinu. (Dalje.) Dostavek. § 48. Stavek kot izraz sodov. V opazki §. 30. omenili smo uže, ako sod z besedami izrazimo, da nam on tedaj predstavlja stavek (proposicijo). Z ozirom na tvarino delimo stavke na enojne in sestavljene. Stavki, kateri izrekajo samo en sod, so enojni, oni pa ki izrekajo dva ali več sodov, so sestavljeni. Enojni stavek je dalje določen (propositio definita), ali nedoločen (propositio indefinita), po tem namreč ali se v stavku kolikost subjekta določuje ali ne. Složen stavek (propositio complexa), ima sicer obliko sestavljenega stavka, pa je enojen, ker ima samo en subjekt in en predikat. Sestavljen stavek je ali očito ali skrito sestavljen, po tem namreč, ali sode, iz katerih je stavek sestavljen, lahko medsebno razločujemo ali ne. Očito sestavljeni stavki so ti-le: vezavni (copulativae), oprečni (adversativae), vzročni (causales) in oziravni (relativae). Skrito sestavljeni stavki so ti-le: izločni (exclusivae), primerjavni (covi-parativae), izjemni (exceptivae), omejeni (restrictivae) in podvojni (reduplicative). Glede tega, ali je vsebina stavka neposrednje ali posrednje istinita, delimo stavke na načela in na izvajene stavke, Načela so neposrednje istinita, ker njih istina ne izvaja se iz nobenega drugega stavka; ona stvarjajo v znanosti zakone (principium). Iz načel izvaja se: a) Aksiom, samovidni rek (axioma), to je teoretični stavek neposrednje istine. N. pr.: Ravnina razteže se z dolžino in širino. b) P o s t u I a t, zahtevek, to je praktični stavek, katerega izvod lehko neposrednje spoznamo. N. pr.: črto lahko podaljšamo in skrajšamo. I z v a j e n i ali dovodni so oni stavki, katerih istino stoprav posrednje spoznamo, ako se namreč iz drugih stavkov izvajajo. Izvajeni stavki so: a) Učni stavki {teorem.). Istino tega stavka spoznamo z dokazom in zato je sestavljen iz teze in dokaza. b) Naloga (problem), to je praktičen stavek, ki se reši tako, da se iz znanih nam pojmov izvajajo novi, s katerimi se istina doseže. c) P o r i s m a je stavek, katerega istina sledi neposrednje iz drugih dokazanih stavkov. d) E m p e i r e m a je stavek, katerega istina sledi iz poskusov. e) P o d m e n a je neizvesten stavek, ali ker je v naravnej zvezi z ne-taljiviini dogodki, zato rabi se on za razlago teh dogodkov. f) L e m a je sod ali stavek, ki se iz neke znanosti v drugo prenese, da se ž njim kaj dokaže. Z ozirom na zmisel stavkov delimo stavke na: a) In sensu composito ali in sensu diviso. (Primerjaj jezikoslovno pogrešili dokaz 3. 4. 6.). b) In sensu r e a 1 i e t in sensu f o r m a 1 i. c) In sensu litterali et in sensu a 1 1 e g o r i c o. IV. Oddelek. Nauk o sklepu. § 49. O sklepu v obče. Pod sklepom (sgllogismus, ratiocinium) razumevamo izvajanje nekega soda iz enega ali več drugih sodov. Oni sod, ki se izvaja, imenuje se sklep (con-clusio); sodi pa, iz katerih se sklep izvaja, imenujejo se predni reki (praemisae). Tudi pri sklepih moramo razlikovati tvarino (Materie) od oblike. Tvarino stvarjajo pojedini sodi, iz katerih je sklep sestavljen; oblika je pa način, s katerim so ti sodi medsebno združeni, ona je tedaj način, kako se izvaja sklep iz prednjih rekov. Ta razlaga sklepa podaje ob enem glavno razdelbo sklepov. Po tem namreč, ali se sklep izvaja samo iz enega prednjega reka ali iz večih, delimo sklepe na: neposrednje in p o sred nje. Ker se neposrednji izvajajo samo iz enega prednjega reka, zato zadržuje njihov sklep pojme prednjega reka. Edini razloček je ta, da je oblika njihovega združenja ali razdruženja od po-poprejšnjega različna. Neposrednji sklepi imenujejo se tudi n e 1 a s t i t i (un-eigentliche), ker ne zadovoljujejo tirjatvam, katerim mora sklep zadovoljevati. Sklep namreč mora biti napredek mišljenja; v neposrednjih sklepih pa sklep ni nova misel, ampak je samo spremena v prednjiku izrečene misli. Posrednji sklepi imenujejo se po pravici lastiti (eigentliche), ker pri njih uvrsti se med gornji in dolnji pojem neki tretji pojem kot posrednjik, ž njimi baš doseže se zveza med gornjim in dolnjim pojmom ali med subjektom in predikatom ter tako postane nova misel in vmišljenju se tedaj napreduje. Nekateri modroslovci ne priznavajo neposrednjih sklepov za sklepe, ampak jih brojijo med nasledke. Sklep je glede oblike pravilen, ako mu se izvaja sklep iz prednjih rekov brez pomoči drugih sodov, glede tvarine pa je pravilen, ako so mu predni reki istiniti. Istiniti sklep more tedaj pravilen biti glede oblike in glede tvarine. Opazka. Kantova šola delila je sklepe na razumne sklepe (VerstandesschlUsseJ, umne sklepe (Vernunftschliisse), in na sklepe razsodnosti (Schlilsse der Ur-theilskraft). § 50. Neposrednji sklepi. Ako se sklep izvaja samo iz enega prednjega reka, kakor je to vselej v neposrednjih sklepih, tedaj je med sklepom in prednjim rekom najoža zveza in ta zveza osniva se na razmeri enojnih sodov iste tvarine. Ker pa se posledek neposrednjih sklepov razlikuje od prednjega reka ali po kolikosti, kakovosti, po spremembi mesta pojmov, relaciji in po načinu, zato razlikujemo te vrsti neposrednjih sklepov: 1. Sklep podredbe. 2. Sklep sprotnosti. 3. Sklep obrata. 4. Sklep načina. 5. Sklep enakosti ali istovrednosti. Sklepi podredbe (ratiocinationes subjectionis vulgo subalternationis) izrazuje jo razmero podredbe dveh sodov. Dva soda pa sta, kakor uže znamo, v razmeri podredbe, ako se glede kolikosti razlikujeta {A in I, iS in O). Sklep teh sklepov izvaja se iz prednjega reka po pravilu : Dietum de omni et nullo, t. j. ako je občnost istina, mora tudi pojedinost istina biti; ako pa je pojedinost lažna, tedaj je tudi občnost lažna. Iz istine A izvajamo istino /; a iz istine E izvajamo istino O. Iz laži / izvajamo laž A; a iz laži O izvajamo laž E. Obrazec sklepom podredbe je tedaj ta-le: Primera: Ad 1. Istina je, da vse ribe živijo v vodi, in istina je tudi, da nekatere ribe živijo v vodi. Ad 2. Istina je, da se noben tat ne hvali, in istina je, da se nakateri tatje ne hvalijo. Ad 3. Laž je, da so nekatere rude organične, in še veča laž je, da so vse rude organične. Aft 4. Laž je, da nekatere ptice niso s perjem pokrite, in še veča laž je, da vse ptice niso s perjem pokrite. Sklepi, v katerih se sklep od prednjega reka po kolikosti razlikuje in se iz njega po načinu nasprotnosti izvaja, imenujejo se sklepi na sprotnosti (ratiocinationes oppositionis). Po vrsti nasprotnosti dele se oni: 1. Na protivne sklepe (ad contrariam), 2. Protislovne sklepe (ad co?itradictoriam), 3 Sklepe soprotivnosti (subcontrariam). 1. Protivni sklepi. Znamo uže, da so sodi A in E protivne nasprotnosti, in baš bitje te nasprotnosti razlaga, kako se izvaja sklep iz enega od njih Med sodom J. in i? je namreč taka razmera, da čim se eden od njiju trdi, nekuje se drugi; zato pa se iz istine enega od njiju izvaja laž drugega, nikar pa se ne more iz laži enega izvajati istina drugega. § 51. Sklep podredbe. 1) j S