GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — lt. MARCA 1960 -fr Poštnina plačana v gotovini LETO IX. — ŠTEV. 11 MINULI PETEK JE ObLO KOPER NA SVOJI SEJI SPREJEL PLAN IN PRORAČUN ZA LETO 1960 Narodni dohodek na prebivalca je v koprski občini za 20 odstotkov nad okrajnim povprečjem Odborniki občinskega ljudskega odbora v Kopru so bili ^rvi v republiki, ki so sprejeli občinski družbeni plan za leto 1960. Ugotovili so med razpravo, da bo lahko koprska komuna že letos dosegla 21 milijard dinarjev vrednosti družbenega proizvoda in 3 milijard dinarjev narodnega dohodka, saj so predvidena izdatna investicijska sredstva v razne panoge gospodarstva. Samo v industrijo bo letos vloženih okrog 772 milijonov dinarjev, da bo med drugim podjetje Elektro Koper zgradilo nove transformatorske postaje, podjetje Stil sušilnico, podjetje Lama Dekani nov obrat in da bodo v drugih industrijskih podjetjih izpopolnili mehanizacijo. Za kmetijstvo je predvidenih približno 668 milijonov dinarjev, namenjenih predvsem ureditvi kmetijskega kombinata s sedežem v Kooru in povečanju kmetijske proizvodnje zadrug na področju koprske občine. Največ investicij je predvidenih za izboljšanje prometa. Predvidena ie namreč nadaljnja gradnja novega koprskega tovornega pristanišča, podjetje Slavnik namerava kupiti deset novih avtobusov in podjetje Intereuropa nekaj avtovlakov. Zato je investicijska vsota v višini milijarde in pol dinarjev za razvoj prometa kot ene izmed zelo pomembnih gospodarskih panog v koprski občini popolnoma utemeljena, posebno še, ker je razvoj ladijskega prometa preko novega koprskega pristanišča vedno večji.'' Omembe vredno j'e tudi, da bo letos namenjenih 296 milijonov dinarjev za ureditev nove pekarne v' Kopru, za ureditev vodovodnega omrežja, za začetek gradnje klavnice in za izpopolnitev tehničnih naprav v dekanski hladilnici. Znatna investicijska sredstva so predvidena tudi za razvoj trgovine (119 milijonov dinarjev), za gostinstvo narjev) in za dinarjev). (133 milijonov di-obrt (104 milijone Preteklo soboto so v Piranu gojenci Pomorske srednje šole zaključili vrsto prireditev v okviru praznovanja 13-letnice ustanovitve te šole, ki edina v Sloveniji vzgaja mladi pomorski naraščaj. Pomorska srednja šola je bila ustanovljena 1. marca 1947 in je dala doslej že 108 navtikov in 119 strojnikov; v ribiški šoli, ki je vključena vanjo, pa je dobilo strokovno kvalifikacijo že nad 90 ribičev. Letos obiskuje razne oddelke v Pomorski srednji in ribiški šoli skupaj nad 250 dijakov. Kakor znano, so bili pred kratkim na pristojnem mestu potrjeni načrti in krediti za gradnjo •novih šolskih prostorov te šole, ki bo že jeseni iobila svoje nadaljevanje še v Višji pomorski šoli. Novo šolsko poslopje naših bodočih pomorščakov bo zgrajeno v bližini ladjedelnice, kjer je med Piranom in Portorožem bila svoj čas postaja za hidroavionski promet. Direktor Pomorske srednje Po obširni razpravi so soglasno sprejeli plan in proračun za letošnje leto. Ker je bil dobro pri-Dravljen in temelii na obstoječih možnostih, so dani vsi pogoj/ da oo tudi res izpolnjen, hkrati z njim pa vsaj v glavnih postavkah tudi perspektivni plan 1957— 1961 — se pravi, v štirih namesto v petih letih. šole Slavko Kavšek je v razgovoru izrazil upanje, da bo nova šola vseljiva že do praznovanja 15-letnice šole, torej do 1. marca leta 1962. Lepa m/l »Bohinj« Splošne plovbe Piran je minuli torek pristala v novem koprskem pristanišču, kjer je vkrcala tovor za ZDA. Ladja je namreč ena izmed trojčic BBB (Bled, Bohinj, Bovec), ki jih je Splošna plovba odredila za vzdrževanje redne linijske ekspresne proge Koper—New York. Na sliki: vkrcavanje blaga v koprskem pristanišču V TOREK m/l »BOHINJ« V NOVEM KOPRSKEM PRISTANIŠČU Na redni ekspresni linijski progi Koper—New York, ki jo je vzpostavila Splošna plovba Piran, je v torek m/l »Bohinj« vkrcala v Kopru nekaj tovora in potnikov — To je za m/l »Bled«, ki že vozi na tej progi, druga izmed trojčic BBB (Bled, Bohinj in Bovec), s katerimi bo Splošna plovba vzdrževala to linijsko pomorsko progo Lepa motorna ladja »Bohinj« že dalj časa vozi pod našo zastavo v službi Splošne plovbe, ki je to lacAjo in njeni dve posestiimi »Bled« in »Bovec« namenila za vožnjo na linijski ekspresni progi Koner—New York, vendar ca še ni bila v domovini. Ko pa je minuli torek priplula v Kooer ter se zasidrala v novem koprskem pristanišču, da prevzame tovor in potnike za Now York, so to pri- VESEL IN POMEMBEN DOGODEK V NOVEM KOPRSKEM PRISTANIŠČU Nova ladja Splošne v nedeljo v Kopru plovbe Piran po sobotnem prevzemu v puljski ladjedelnici Uljanik - V gosteh na njej med drugimi gosti tudi tovariša Miha Marinko in Franc Leskošek-Luka — Kljub svoji velikosti in burji ladja brez težav pristala in odplula iz novega koprskega tovornega pristanišča Minulo nedeljo je koprsko pristanišče sprejelo ob svojem pomolu se eno novo čezoeeanko piranske Splošne plovbe.* lepo 12.500-tonsko motorno ladjo »Trbovlje«, ki jo je za našo pomorsko podjetje izdelala pidjska ladjedelnica »Uljanik«. Sprejema v novem koprskem pristanišču so se razen ladjinega botra Mihe Marinka, predsednika Ljudske skupščine Slovenije, udeležili še član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek-Luka, republiški sekretar za promet Bojan Polak-Stjenka, od domačinov pa sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, podpredsednik OLO Kop er inz. Peter Aljančič, predsednika kovrske in piranske občine Miran Bertok in Davorin Ferligoj, predstavniki Svlošne plovbe z direktorjem Borisom Snuderlom na čelu. predstavniki ladjedelnice »Uljanik« z direktorjem Kopiničem ter številni drugi gostje. Predstavniki Splošne plovbe so ladjo prevzeli v ladjedelnici že v soboto, v nedeljo pa je pripeljala v Koper, kjer se je uradno predstavila našemu okraju in republiki. Prelepa ladja je grajena po najsodobnejših maritimskih načelih. Dolga je 149, široka pa 19 metrov, ladijski motor 6250 KS ji daje povprečno hitrost 15,5 vozlov na uro. Ko se je z zgodnjih popoldanskih urah ladja približala pristanišču, so ljudje nrihiteli zlasti 1 na Belveder in jo veselo pozdravili. ko se je privezala k operativni obali. Čakajoči povabljeni : gostje bo ise nato povzpela na kiov, kjer so se najprej pozdravili s poveljnikom ladje, našim znancem, kapitanom Mladenom Vlajkiiem, nato pa so si velikanko ogledali. Na vse je napravila leo vtis in po pravieti so nanjo lahko -onosni ladjedelnica »Uljanik«, ki jo je izdelala, Splošna plovba kot nien lastnik ter vsa naša skupnost, ker je ladja le de- lo naših rok in rezultat naših skupnih naporov za razvoj slovenskega in jugoslovanskega pomorstva. Ob koncu lanskega leta je Splošna plovba prevzela v »Ulja-niku« motorno ladjo »Goranko«, zdaj »Trbovlje«, v kratkem pa še kar tri čezoceanke (M/l »Koro-tan«, »Zrenjanin« in »Belo krajino«), med katerimi bo slednja s svojimi 18.500 tonami največja ladja našega pomorskega podjetja in slovenske mornarice sploh. Tovariša Leskošek in Marinko sta čestitala podjetju k veliki pridobitvi in zaželela posadki srečno vožnjo in vedno polno ladjo na njenih poteh po vseh occ-anih sveta. Pred mrakom so gostje zapustili ladjo, nakar je ta izplula iz nristanišča v koprski zaliv, kjer je ostala do jutra, ko je odpeljala v Trst, Tam bo vkrcala gorivo, nato pa bo zaplula na svojo prvo pot po svetovnih morjih, Prvo večje pristanišče, kjer bo vkrcala tovor, bo Odesa v Črnem morju. ložnost izrabili tudi predstavniki Občinskega ljudskega odbora Bohinj ter so s svojim predsednikom občine na čelu prihiteli v Koper in na ladjo. Na ladjo, ki nosi ime po njihovem kraju. S seboj so prinesli posadki pozdrave in darila vseh občanov. Prelepe umetniške slike in fotografski posnetki bohinjskega kota bodo poslej krasili stene ladijskih prostorov ter posadko in potnike povezovali s tem delom naše domovine. Medtem ko so na ladjo vkrca-vali tovor za Ameriko, pa so se gorenjski gostje pomešali med posadko, sedli v salonu za mize in v zanimivem pomenku zvedeli marsikaj o ladji in morju sploh. Po predaji darov in medsebojnih prisrčnih pozdravih so si gostje ogledali vso ladjo in se nato zadovoljni poslovili. Predsednik bohinjske občine Lojze Logar je obljubil kapitanu ladje Milanu Mahniču, ki je sicer doma iz Senožeč, da bodo občani poslej redno vzdrževali stike s svojo varovanko in imenjaklnjo ter njeno posadko. Seveda je bilo govora tudi o znanem sporu Splošne plovbe z Jugolinijo na Reki, ki našemu podjetju krati pravico, vzdrževati linijske zveze med našo državo in ZDA, kar je našlo odmev .tudi v našem časopisju in radiu. Znana reč je, da je kruha za vse dovolj. Sicer pa poglejmo, kaj .misli o tem ugledna beograjska agencija Pres servis v svojem zadevnem komentarju pred dobrim mesecem: »Po mnenju strokovnjakov iz Jugoslovanske pomorske agencije na so prizadevanja Jugolinije, da bi edina vzdrževala promet na zelo frekventirani relaciji' za Severno Ameriko, ne-vzdržljiva.« In dalje: »V Jugoslovanski pomorski agenciji smatrajo, da bo z novo progo Splošne plovbe promet s Severno Ameriko popolnejši. Pri tem opozarjajo na večjo blagovno zamenjavo med ZDA in Jugoslavijo — za 30 odstotkov letos. 2e prvo potovanje je potrdilo ta mnenja.« Zdaj gre torej na not druga izmed trojčic BBB, s katerimi smo nače bralce že seznanili pred časom. Srečno in uspešno vožnjo ji niso zaželeli samo Bohinjci in pripadniki matičnega podjetja Splošna plovba, marveč tudi Pirančani in Koprčani, kakor bi ji moral želeti srečo sleherni Jugoslovan, če mu je le Dri srcu napredek naše mornarice in vse naše skupnosti. rb Nova motorna ladja »Trbovlje« minulo nedeljo na obisku v novem koprskem pristanišču Ecosigresneia Šefa . Okrajni odbor SZDL skupno z občinskimi odbori organizira v prihodnjih dneh enodnevni,seminar za predsednike in tajnike osnovnih organizacij Socialistične zveze ter za člane predsedstva občinskih odborov organizacije. Namen teh seminarjev je v poživitvi dela osnovnih organizacij, ki so že pričele izvajati pomembne naloge Socialistične zveze v njenem kongresnem letu. Gre namreč za vrsto nalog, od organizirane pomoči SZDL pri iz-vaajnju družbenih planov, pomembnih nalog v našem kmetijstvu pa do pospešenega in koordiniranega dela vseh ostalih naših družbenih organizacij. Seminarji za predsednike in tajnike osnovnih organizacij SZDL so bili 9, in 10. t. m. že v Izoli, Postojni in na Pivki, danes bo v Konru, preostali seminarji pa bodo potekali po naslednjem razporedu; v Ilirski Bistrici v ponedeljek, v Sežani v torek, v Hrpeljah in Piranu pa v četrtek 17. t. m., v sredo 16. t. m. pa bo v Kooru plenum Okrajnega odbora SZDL, ki bo prav tako razpravljal o navedenih vprašanjih, posebej e pa še o vseh oblikah pomoči, ki naj jo SZDL nudi za dosego in presego letošnjega okrajnega In občinskih družbenih planov. OB REORGANIZACIJI JAVNE UPRAVE V KOPRSKEM OKRAJU HRUŠCEV JE ZADOVOLJEN S SVOJIM POTOVANJEM Predsednik vlade Sovjetske zveza Nikita Hruščev je ob povratku z nekaj tedenskega potovanja po azijskih državah izjavil, da so Indonezija, Indija, Burma in Afganistan odločni pristaši mirnega sožitja med narodi. Dejal je, da Ibo indonezijska vlada tudi v prihodnje vztrajala na stališču političnega n'epovezovanja z bloki in da bo nadaljevala protikolo-nialno politiko. Indija, je omenil Hruščev, pa je pripravljena še bolj utrditi prijateljske stike s SZ, ki popolnoma odobrava stališče Afganistana glede njegovega spora s Pakistanom. ADENAUERJEVE ŽELJE ZrF.iodnonemški kancl'er Adenauer bo ^rihodnij teden, prteden bo obiskal Japonsko, skušal v Washingtonu izvajati pritisk na ameriško vlado, naj ne bi Eisenhower na bližnji pariški konferenci popuščal glede Berlina in združitve Nemčije. Adenauer namreč želi obdržati sedanje stanje do »ugodnejšega trenutka« in njegova zamisel o pogajanjih s Sovj'etsko zvezo s »stališča sile« uživa v nekaterih ameriških krogih veliko razumevanje. POTRES PORUŠIL AFRIŠKO MESTO AGADIR V ponedeljek, 29. februarja, je katastrofalni potres porušil obmorsko maroško mesto Agadir, ki je štelo okrog 40.000 prebivalcev in je slovelo kot eno izmed najlepših afriških mest. Pod ruševinami je našlo smrt blizu 12 tisoč prebivalcev. Pri reševanju ljudi izpod ruševin so razen Maroča-nov pomagali tudi pripadniki mornaric Francije, ZDA, Nizozemske in Španije, naša država pa je poslala ponesrečencem izdatno materialno pomoč. Ta potres je bil eden izmed največjih v zgodovini človeštva, saj je do tal porušil večje mesto, na čigar ruševinah namerava maroška vlada zgraditi novo mesto po sistemu japonskih naselij, kjer so večkrat potresi in zato ne gradijo velikih betonskih zgradb. MOSKVA — Sovjetska zveza predvideva gradnjo železniške proge, ki naj bi preko Arktike povezovala New York z Londonom z odcepoma za Peking in New Delhi, Ta železniška proga prihodnosti naj bi po zamisli sovjetskega znanstvenika Markina tekla pod kanalom La Manche, pod Himalajo In čez Beringovo morje. ALZlR — V vzhodnem Alžiru je močan potres zahteval 44 življenj, okrog 90 oseb pa je bilo ranjenih. NEW DELHI — V Indiji so razširili zemljevide, ki so jih izdelali v Zahodni Nemčiji in na katerih je del poljskega ozemlja označen kot del Zvezne republike Nemčije. Razumljivo, da so Poljaki odločno protestirali pri indijski vladi, ki je poskrbela, da so zemljevide takoj vzeli iz prodaje. LONDON — Medtem ko je toplotni val zajel Sredozemlje in je v Grčiji celo 23 stopinj nad ničlo, je v južnih predelih ZDA zapadlo te dni 30 cm snega in veter je dosegel hitrost 120 km na uro. STOCKHOLM: Švedska namerava kot prva država na svetu nakupiti od ZDA nekaj vsemir-sklh raket. Sz lelšan Na s'eji zadružnega sveta KZ Jelšane, ki je bila 27. februarja, so med drugim razpravljali o združitvi KZ Jelšane s KZ Ilirska Bistrica. Ugotovili so, da je ta ukrep edini, ki lahko pripomore k še hitrejšemu razvoju kmetijstva na tem področju. Razpravljali so tudi o problemih drobnih kmetijskih proizvajalcev na področju zadruge. Navedli so vas Novokračine, ki ima 65 gospodarstev, od teh jih 95 °/o dela v industriji in se pečajo s poljedelstvom kot postransko dejavnostjo. Izključno s kmetijstvom se ukvarjajo le trije kmeti. Sklenili so, da bodo skušali vse pritegniti k sodelovanju z zadrugo. V petek, 11, marca bo ob 14. uri za kolektiv tovarne »Lama« Dekani predavanle ORGANI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA, DIREKTOR IN KOLEKTIV. Predava dr. Igor Vilfan. V nedeljo, 13. marca bodo v domu Svobode v Kopru ob 10. uri predvajali za pionirje in cicibane pet risank. V četrtek, 17. marca bo ob 20. uri v Vanganelu predavanje VISOKA AGROTEHNIKA IN ODNOSI NA VASI, Predava inž. Janez Godec. V četrtek, 17. marca bo ob 20. uri v Marezfgah predavanje VISOKA AGROTEHNIKA IN ODNOSI NA VASI. Predava dr. Frane Juriševič. V četrtek, 17. marca bo ob 20. url v Truškah predavanje VISOKA AGROTEHNIKA IN ODNOSI NA VASI. Predava inž. Franček Pajenlc. Iz gornjega bi nepoučen človek zaključil, da dela samo občinski odbor Ljudske univerze v Kopru. Ker vemo, da to ni res, naprošamo občinske odbore Ljudskih univerz po vseh naših komunah, da nam po možnosti vsaj deset dni za naprej javljajo svoje prireditve ali pa vsaj poročajo na drug način o svoji dejavnosti. Uredništvo Kakor je znano, praznuje naša Planica letos srebrni jubilej — 25-letni-co, ko so bila na tamkajšnji skakalnici izvedena prva mednarodna tekmovanja v smuških skokih, ki so pontesla ime Planice širom po svetu. Na mamutski skakalnici so bili prvič na svetu doseženi smučarski skoki preko 100 metrov. Za letos pripravlja Planica vrsto skakalnih prireditev v zadnjem tednu marca. Vi-ček bodo te prireditve dosegle v nedeljo, 27. marca, ko bodo na veliki planiški skakalnici nastopili najboljši evropski smučarski skakalci. Da bi tudi ljubiteljem smučarskih poletov in drugim interesentom z našega področja omogočili udeležbo na tej veliki mednarodni športni prireditvi, se je avto-turisti^no nodjetje »Slavnik« Koper odločilo, organizirati v nede- £ M S K P ljo 27. marca avtobusne izlete v Planico po močno znižanih, propagandnih cenah. Za vožnjo v Planico in povratek z udobnimi avtobusi znaša cena na osebo le 1.600 dinarjev, za priklopnike pa še po mnogo nižjih cenah. Vse informacije in tudi rezervacije in naiTup vozovnic za te izlete daj'ejo poslovalnice »Slavhika« v Kopru, Izoli, Portorožu in Piranu. prem Minuli teden je Okrajni ljudski odbor v Kopru sprejel odloka o notranji organizaciji dn o sistematizaciji delovnih mest upravnih okrajnih organov, odlok o spremembi in dopolnitvi statuta okraja Koper in med drugim tudi odločbo o ustanovitvi Zavoda za proučevanje organizaoije dela in varnosti pri delu, ki bo osnovan v Kopru. Podpredsednik okrajnega ljudskega odbora inž. Peter Aljančič je v obrazložitvi k predlogu organizacije in sistematizacije uprave OLO Koper med drugim omenil, da dobiva uprava ljudskih odborov z naglim razvojem komunalnega sistema novo vsebino dela. Zato je potrebno postaviti takšno notranjo organizacijo poslovanja in zasedbo delovnih mest, ki bosta bolj ustrezali potrebam in novim nalogam okraja v vse bolj razvitem komunalnem sistemu. Oba predloga se namreč v mnogočem bistv'eno razlikujeta od vseh dosedanjih predlogov ne samo do vsebini, pač pa tudi glede na postopek, v katerem sta nastajala. Po dolgotrajnem, skrbnem in vsestransko natančnem delu. saj so bila popisana ih objektivno ocenjena vsa ouravila, ki jih upravljaio Dosamezni okrajni upravni organi, je bilo možno s'estaviti nredlog o taki notranji organizaciji, ki bo uveliavila možnosti bitreiš°sa nostonka ob istočasnem znižanju stroškov uprave. Podpredsednik OLO Koper inž. Aljančič je v tej zvezi- opozoril, da mora reforma dela v upravnih organih stremeti za tem, da bo naš upravni aparat strokovno in politično sposoben zagotoviti pravilno izvajanje zakonov od strani državljanov in organov naše družbene in gospodarske samouorave ter oravilno izvajanje naš'e socialistične politike. Um-ava ljudskih odborov, še posebej pa okrajnega, mora biti v skladu s hitrim tempom gospodarskega in političnega razvoja države, zato naj pokaže več samoiniciativnosti, mora biti učinkovitejša. snosobna torej reagirati na neeativne ooiave. otresti se mora zastarelih metod dela. da bodo državljani hitreje uveljav- ljali svoj'e pravice in dolžnosti na osnovi socialističnih družbenih norm. OLO Koper bo odslej imel naslednje oddelke: oddelek za notranje zadeve, oddelek za občo upravo, oddelek za finance, oddelek za gospodarstvo, oddelek za družbene službe, in sicer za šolstvo, prosveto, kulturo, zdravstvo in socialno skrbstvo, zavode za statistiko, planiranjfe in prosvetno pedagoško službo, direkciji za gozdarstvo in za ceste, katastrske urade v Kopru, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici ter še okrajno pravobranilstvo, senat za prekrške in okrajno disciplinsko sodišče. Novo sprejeti odlok o sistematizacije uprave in OLO pa predvideva ustanovitev novih delovnih mest, in sicer za organizacijo in proučevanje metod dela v upravi, administrativno inšpekcijo, mesto referenta za reševanje prošenj in pritožb, referenta za pripravo gradiva za kadrovsko komisijo, konzularna vprašanja, manjšinsko šolstvo in manjšinska vprašanja. Značilno je tudi to, da je za nekatera delovna mesta potrebno znanje italijanskega jezika. s čimfer bo olajšano poslovanje pripadnikov italijanske manjšine z upravo okrajnega ljudskega odbora. Tajnik OLO Koper Črtomir Koleno pa je na tej seji poročal o delu okraine uorave v minulem letu. Zlasti je poudaril veli- ko skrb za uveljavljanje praviš in zaščite italijanske etnične skupine. Pri tem je omenil, da ne italijanska manjšina v manjSi nieri prijavlja na razpise javnih služb. Zato je kaj malo Italijanov v okrajni in nekaterih občinskih upravah, čeprav uveljavljamo predvsem v obmorskih krajih vrsto ukrepov, ki daleč presegajo obveznosti, ki jih imamo na osnovi Londonskega sporazuma. Čeprav ni v nobeni občini 25 "/• pripadnikov italijanske etnične skupine, so bili v vseh obmorskih krajih postavljeni dvojezični krajevni in ulični napisi ter napisi na javnih ustanovah. V zadnjem letu so oblasti omogočile, da se je močno razširilo uveljavljanje dvojezičnega šolstva, saj sta bili odprti italijanska srednja ekonomska šola v Piranu, ki ima tudi dva tečaja za odrasle s skupno 27 slušatelji, in vajeniška šola v Izoli. Na novo je bilo v zadnjem letu nameščenih 21 učiteljev ter profesorjev na italijanskih šolah v Konru. Izoli in Piranu, mnogo štipendistov italijanske manjšine študira na jugoslovanskih univerzah, dve študentki pa na univerzah v Italiji. Po daljši razpravi o omenjenih odlokih, ki sta jih oba zbora soglasno sprejela z nekaterimi dopolnitvami, so odborniki obravnavali še nekaj gosoodarsltih ter upravno - administrativnih vprašanj. OB SINDIKALNEM OBČNEM ZBORU V CZP »PRIMORSKI TISK« Minulo soboto je tudi sindikalna podružnica CZP »Primorski tisk« v Kopru imela svoj redni letni občni zbor. Dosedanji predsednik podružnice Pavel TRCEIt je v svojem poročilu o uspešnem delu članov sindikata v lanskem letu omenil prizadevanja vodstva sindikata za izboljšanje poslovanja podjetja In za izboljšanje življenjske ravni članov. Opozoril je tudi na možnosti izpolnitve vseh delovnih nalog v letošnjem letu, ko bo treba dokazati, kako boljši delovni pogoji vplivajo na Ministrstvo javnih del je sporočilo vladnemu generalnemu komisariatu, da je izbralo za gradnjo pomola VII. načrt podjetja Pietro Cldonlo iz Rima. Ministrstvo, ki se zaveda važnosti tega dela za okrepitev tržaškega pristanišča, je naročilo generalnemu ravnateljstvu pristaniških del, naj poskrbi, da ga bodo začeli takoj graditi. Načrt predvideva gradnjo pomola s ploščadjo iz železobetona, ki bo slonela na stebrih, opirajočih se na skalo v globini 40 m pod morskim dnom. Pomol bo na svoji osi dolg 800 m, širok pa 250 in bo povprečno 2,20 m nad morsko gladino. Podjetje, ki bo opravljalo ta dela, je obljubilo, da jih bo dokončalo v štirih letih. Za gradnjo pomola bodo potrošili 13 milijard lir. 9 • B Konec februarja je odplula iz tretjega doka Tržaškega arzenala nova ladja »Cuyano«, ki je nastala iz ladje vrste Liberty. Trup te ladje so prerezali na dvoje in napravili v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah nov kos dolg 21 m. Tega so zvarili s kljunom in krmo ladje. Sedaj je ladja daljša, bolj vitka, z manjšim grezom in ima 2000 ton nosilnosti. Po dolgotrajnih pogajanjih na uradu za delo so se sporazumeli sindikalni predstavniki in zastopniki ravnateljstva CRDA glede ureditve menz v obratih CRDA. Sporazum določa, da bo v Trstu 16. marca, v Tržiču pa 1. aprila prevzelo v upravo vse men-ze novo ustanovljeno podjetje »Di-spral« (razdeljevanje živil), ki ga bodo v ta namen ustanovile Delavske zadruge. Do sedaj je bilo v menzah CRDA zaposlenih 163 uslužbencev, 23 jih bo ostalo v delovnem razmerju s CRDA, ostalih 140 pa bo prešlo v novo podjetje. produktivnost dela. Kakor je znano, bo namreč prihodnji mesec tiskarna podjetja začela obratovati v sodobno urejenih prostorih, graflčarji pa bodo imeli tudi možnost cenene družbene prehrane. Med razpravo je predsednik republiškega sindikata graflčarjev Zlatko MOČNIK opozoril na pomen nagrajevanja po učinku in na potrebo po stalnem strokovnem izobraževanju mladih kadrov. Občni zbor je Izvolil nov sindikalni izvršni odbor ter ma dal več priporočil za nadaljnje delo predvsem glede mobilizacije delovnega kolektiva za izpolnitev plana podjetja, nadaljnje krepitve kulturno-prosvetnega in fizkulturnega izživljanja, ki sta bila že doslej na dostojni ravni in za zgled drugim sindikalnim podružnicam. SE STO LOKOMOTIV Podjetje Djuro Djakovič v Slavonskem Brodu bo izdelalo po naročilu Direkcije jugoslovanskih železnic več kot 100 dieslovlh ln električnih lokomoitv, ki bodo vozile s hitrostjo do 60 km na uro. Dodeljene bodo raznim postajam za manevriranje s tovornimi vlaki. t Uradne ore In sprejemanje državljanov Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-dašlcja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun G02-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk« Marsikateri organ je že uspešno rešil vprašanje sprejemanja strank, le upravni oragnl občinskih ljudskih odborov niso imeli doslej bolj srečne roke. Na prvi pogled gre za malenkosten problem, ki ni niti zapleten in potemtakem bi morala biti tudi re-iitev lahko. Pa vendar ni tako! To pa zato, ker prevladuje močno prepričanje, da mora biti vsak uslužbenec ljudskega odbora neprestano ria razpolago državljanom, ki želijo razne nasvete, potrdila itd. Manj znano le dejstvo, da uslužbenci niso nameščeni le zato, da Izdajajo potrdila ln druge dokumente ter da dajajo pojasnila ln nasvete, čeprav je nesporno, da so to važne naloge upravnih organov. Toda razen teh opravljajo še vrsto drugih del, kot na primer je sestavljanje predlogov za seje občinskega ljudskega odbora, njegovih svetov in komisij ter izvrševanje sklepov teh organov, nadalje izvajanje zakonskih ln drugih predpisov, sestavljanje poročil, vodenje upravnega postopka itd. Za vse to pa je potrebna dobršna mera časa. Razumljivo je, da je delo uslužbencev ljudskih odborov tem bolj uspešno, hitrejše in zato tudi cenejše, če jih državljani ne motijo ob vsakem času. Ko je Občinski ljudski odbor Sežana na zadnji seji obravnaval vsa ta vprašanja, je izdal odlok, s katerim Je odločil, da ne bo delovni čas upravnih organov deljen, pač pa bo trajal nepretrgoma od 7. do 14. ure. Državljane bodo na ObLO Sežana odslej sprejemali vsak ponedeljek, sredo, petek in v dneh, ko je semenj med 8. in 12, uro. Ta razpored pa ne velja za vložišče, sprejemno pisarno (tn ho še lotos osnovana), za arhiv, prljavno-odjavno službo in za matični urad, če gre za vlaganje Drijav za sklepanje zakonske zveze ali za prijavo smrti, ker ti oddelki poslujejo vsak dan. Odlok velja za vse, tako za privatne stranke, kakor tudi za zastopnike gospodarskih in družbenih organizacij. In brez dvoma bo njegovo izvajanje vplivalo na boljše delo upravnih organov ljudskega odbora, v večje zadovoljstvo državljanov, saj bodo odslej dobili uslužbenca v času, ko ne bo zatopljen v drugo delo, in ne bo potrebno povečati števila uradnikov, da bi ob vsakem času odgovarjali na stotero vprašanj. —er Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Koper razpisuje naslednja delovna mesta 1. ŠEFA ODSEKA ZA PRAVNO SLUŽBO 2. SODNIKA ZA PREKRŠKE 3. ŠEFA ODSEKA IN REFERENTA • ZA GRADBENE ZADEVE 4. REFERENTA ZA URBANIZEM 5. REFERENTA ZA KOMUNALNE ZADEVE 6. REFERENTA ZA STANOVANJSKE ZADEVE 7. REFERENTA ZA SPLOŠNE ZADEVE 8. REFERENTA ZA KMETIJSTVO 9. REFERENTA ZA POŽARNO VARNOST IN CIVILNO ZAŠČITO. 10. DVEH REFERENTOV V ODDELKU ZA NARODNO OBRAMBO 11. EKONOMA 12. KNJIŽNIČARJA ZA LJUDSKO KNJIŽNICO V KOPRU Pogoji: a) Za delovno mesto pod 1. — visoka šolska izobrazba in 3 leta upravne prakse; b) Za delovno mesto pod 2. — višja ali visoka šolska izobrazba; c) Za delovni mesti pod 3. in 5. —• gradbeni tehnik ali gradbeni Inženir; č) Za delovno mesto pod 4. — gradbeni inženir; d) Za delovna mesta od G. do 10. — srednja šolska izobrazba; e) Za delovno mesto pod 11. — srednja šolska izobrazba; f) Za delovno mesto pod 12. — nižja šolska izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja In kratkim življenjepisom predložite Občinskemu ljudskemu odboru Koper v 15 dncli po objavi razpisa. UPRAVNI ODBOR HOTELA »TURIST« ANKARAN naslednja delovna mesta: 1. 1 VODJO PROGRAMA (ARANZER PRIREDITEV) z večletno prakso (sezonski) 2. 1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strok, izobrazbo (stalni) 3. I POMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) i. 1 ZURNALISTA s srednjo strokovno izobrazbo (stalili) 5. 1 POMOŽNEGA ŽURNALISTA s srediijo strokovno Izobrazbo (stalni) «. 1 ŠEFA KUHINJE — visokokvalificiranega (sezonski) 1. 1 ŠEFA RESTAVRACIJE — visokokvalificiranega (sezonski) 8. 1 ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAIvSE (sezonski) 9. 1 SLAŠČIČARJA — visokokvalificiranega (sezonski) 10. 1 RECEPCIONERJA — kvalificiranega (sezonski) 11. 6 SOBARIC — polkvalificiranih (sezonske) 12. 6 KUHARJEV — kvalificiranih (sezonskih) 13. VEC NATAKARJEV — kvalificiranih in polkvalific. (sezonskih) 14. VEČJE ŠTEVILO POM. KUII. OSEBJA — kvalificiranih in polkvalificiranih (sezonskih) li. 2 CEVAPClCARJA — kvalificiranega in polkvalificlranega (sezonska) 16. i BLAGAJNICARKE — kvalificirane ln polkvalificlrane (sezonske) 17. 3 TOCAJE — kvalificirane in polkvalificlrane (sezonske) 18. 3 BILJETERJE — nekvalificirane (sezonske) 19. 4 PERICE — nekvalificirane (sezonske) 20. 1 NOČNEGA ČUVAJA — nekvalificiranega (sezonski) žl. 1 NOSACA — nekvalificiranega (sezonski) £2. S SNAŽILK — nekvalificiranih (sezonske) 23. 7 DELAVCEV — nekvalificiranih (sezonski) 14. VEČJE ŠTEVILO ŠTUDENTOV za razna dela — nelcval. (sezonski) Razpisana delovna mesta, ki so označena kot sezonska, se prično s 1. junijem oziroma s l. julijem 19G0 in trajajo do 31. avgusta oziroma do 30. septembra 19S0. — Prosimo vse reflektante za razpisana delovna mesta, da se oglasijo pismeno ali osebno v tajništvu podjetja do 30. aprila 1960 zaradi sklenitve delovne pogodbe. — Podjetje želi zaposliti, glede pomanjkanja stanovanj, predvsem domačo in okoliško delovno silo. Za vse ostale pa so stanovanja preskrbljena. — Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. DAN MLADOSTI JE NEIZČRPEN VIR POBUD ZA TEKMOVANJE MED MLADINO 1° t mladine v k V letošnjih obsežnih pripravah na praznovanje Dneva mladosti bo mladino pritegnilo predvsem dvoje osrednjih tekmovanj: tekmovanje za »Kip mladosti« v času od 1. marca do 25. maja in tekmovanje med občinskimi komiteji LMS v istem razdobju. Bolj kot kdajkoli doslej se odlikujejo letos osnovni programi po svoji pestrosti in zajemajo široko -področje dejavnosti mladine. Zaradi obsežnosti tekmovanja in dobrih priprav lahko že sedaj trdimo, da bo mladina v tej veliki manifestaciji in v plemenitem medsebojnem tekmovanju ponovno dokazala, da ne odstopa niti za las od svojih borbenih in delovnih načel. Razen tekmovanja občinskih organizacij mladine v republiškem merilu razpisuje tudi naše okrajno mladinsko vodstvo v počastitev Dneva mladosti okrajno tekmovanje, v katerem je zajeta .vrsta nalog, ki stoje letos pred našo mladino v šolah, po podjetjih, na vasi in v stanovanjskih skupnostih. Vključitev mladine v to tekmovanje bo ena najpomembnejših letošnjih akcij, ker bo v njem zajeta celotna dejavnost mladinske organizacije. Naj navedemo samo nekaj osnovnih točk: vsi Lepe perspektive kmetijstva na obalnem področju, ko bo povsem urejen vodni režim * V minulem letu so ste znatno povečale investicije za ureditev hidromelioracijskega sistema na področju Rižane do Ankarana in v vanganelski ter sečoveljski dolini. Namen vlaganja teh investicijskih sredstev je bil predvsem čimprejšnja ureditev obširnega področja za intenzivno proizvodnjo vrtnin in krmnih rastlin spričo izredno ugodnih klimatskih ter pedoloških pogojev na obalnem področju. Strokovnjaki so namreč predvideli osušitev zamočvirjenih zemljišč in pridobljeno vodo naj bi uporabili za namakanje polj ter vrtov. Zato je bilo potrebno urediti sedanji vodni režim, ki je čestokrat zaradi razdrobljenega lastništva zemlje predstavljal glavno oviro pri gojenju rentabilnih kultur v obmorskih krajih. Zakon o izkoriščanju kmetijskih ztemljišč obvezuje občinske ljudske odbore, da morajo zagotoviti kar največjo kmetijsko proizvodnjo na melioriranih področjih. Vodna skupnost v Kopru je in bo organizacijsko upravljala z namakalnimi in osuševalnimi napravami, pričakuje pa zato večjo podporo od občinskih ljud-fkih odborov, ker so oni najbolj ainteresirani nad večjo proiz-Vodnjo zgodnjih povrtnin, krmnih rastlin in nad večjo proizvodnjo v živinoreji. Zato Vodna skupnost že pripravlja načrte, kako naj bi v prihodnje izkoriščali sedanji hidromelioracijski sistem bolj uspešno, kako bi nadaljevali z osuševanjem in namakanjem in kako bi vzdrževali vodno gospodarske objekte, ki jih ne bo malo a tem obstežnem področju. Seve-bo potrebno izdelati tudi dru-"ge načrte, ki bodo točno določali, kako bodo gojili najbolj donosne kulture in kako jih bodo obdelovali, skratka, kako naj bi kar najbolje izkoristili vse izredne pogoje za kmetijsko proizvodnjo v obalnem pasu. Od Rižane do Sečovelj bodo v glavnem vsa osnovna vodnogospodarska dela v kratkem zaklju- čena in kmetijske organizacije naj sestavijo plane obdelovanja, da bi se investirana sredstva Slavje žena ob 8. marcu Tudi v koprskem okraju smo nadvse prisrčno proslavili Dan žena. V vseh večjih središčih okraja in v podjetjih ter ustanovah so nriredili akademijo z govori o pomenu 8. marca. Predsedniki nekaterih občin so priredili tudi sprejeme za delegacije delovnih žena, za bivše partizanke ter partizanske matere in vdove, s katerimi so se zadržali v prisrčnih razgovorih. Osnovne organizacije SZDL in delovni kolektivi podjetij ter ustanov pa iso priredili ženam zakuske in prijetno praznovanje njihovega praznika. V soboto pa bo predsednik Okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc sprejel predstavnice žena-javnih delavk koprskega okraja. čimprej obrestovala. Za sedaj je z okrajnim in občinskimi družbenimi plani predvidena ureditev večjih nasadov v Ankaranu, Van-ganelu in okrog Sečovelj ter posaditev večjih površin z zgodnjo zelenjavo. Hidromelioracijska služba bo tudi v prihodnje nadzorovala obdelovanje kmetijskih površin, saj bo Vodna skupnost vzdrževala vse doslej dograjene vodne objekte, jih dograjevala in modernizirala. Z izgradnjo vodnogospodarskih objektov pa so podani osnovni pogoji za sodobno kmetijsko proizvodnjo. Ta zahteva nadaljnjo dopolnitev in vzdrževanje, kmetijske organizacije pa naj izdelajo načrte, kako bi izkoristile vse naravne pogoje za dosego velike in stalne kmetijske proizvodnje. Strokovnjaki namreč menijo, da bo možno v obaln'em pasu uvesti izredno intenzivno vrtnarstvo pod pogojem, da ne zanemarimo širjenja ene izmed najpo-membneiših kmetijskih strok, to .je živinoreje. (sič) aktivi mladih zadružnikov ter srednješolska mladina že izvajajo programe enoletne akcije pionirjev in mladih zadružnikov ter so v njih že zajete priprave za Dan mladosti. OK LMS v Kopru je dal pobudo, da bodo prinrave razširili tudi na podeželje v obsežno praznovanje praznika kmečke mladine. Na vseh nižjih strokovnih šolah pa pravkar zaključujejo posvetovanja o praznovanju 21. marca — dneva vajencev, ki bo letos posebno množično. Osrednja proslava dneva mladinskih delovnih brigad našega okraja bo 26. in 27. aprila v Kopru, ob njej I. srednješolski mladinski festival in praznik dneva mladinskih delovnih brigad v komunah 1. aprila. Tudi skupnte seje občinskih komitejev mladine in pionirskih komisij bodo pote- o V Ilirska Bistrici so v preteklih dneh zaključili zbore volivcev, kjer so razpravljali o družbenem planu in proračunu za tekoče leto. Volivci so se tudi seznanili z delom občinskega ljudskega odbora in upravnih organov občine v preteklem letu. Največ je bilo razprav o družbenem planu in negospodarskih investicijah, ki so predvidene za komunalna dela po vaseh. V vtečini primerov bi volivci želeli, da bi teh sredstev dobili več, ker so minimalna, vendar dohodki občine ne prenesejo večjih izdatkov. Po predlogu proračuna bo za razna komunalna dela po vaseh porabljenih preko 24 milijonov dinarjev. Okrog 18 milijonov dinarjev bo šlo iz proračuna, preko 1 milijona pa iz sklada vodne skupnosti. V današnjem razgovoru z vami boste lahko prebrali odgovor na vprašanje volivcev A. S. in J. K., če je kakšna možnost za ustanovitev mojstrske šole kovinske ali njej sorodne stroke v Kopru in kdaj bi jo lahko ustanovili. Odgovarja tovariš Jože Je-rala z ObLO Koper: Mojstrske Šole raznih strok se do pravilu ustanovaljajo pri sorodnih rednih strokovnih šolah. Ker je v Kopru Industrijska kovinarska šola, Imamo torej možnost za ustanovitev mojstrske' šole kovinske stroke. Industrijska kovinarska šola ima namreč potrebne prostore, učni kader in ostale pripomočke. Mojstrsko šolo bi lahko ustanovili, če bi se prijavilo nas gospodarski komentar 13 Na občnem zboru KZ Prem, ki je bil pred nekaj dnevi, so sklenili, da se kmetijska zadruga Prem ~riključi KZ Ilirska Bistrica. To priključitev je predlagal Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO, o niej pa sedaj razpravljajo upravni odbori, zadružni kaveti in občni zbori kmetijskih Jzadrug. Znani so nekateri denarni pokazatelji o gibanju koprskega gospodarstva v lanskem letu. Ne da bi jih komentirali, ker bi to prihranili za kasneje, bi nekatere navedli in samo primerjali z letom prej, to je z letom 1958. Številke za to leto bodo navedene v oklepajih. Vse številke so navedene v milijonih. Povečanje gospodarskih dejavnosti je vplivalo na povečanje prejemkov gospodarskih organizacij na 00.519 (52.194). V skladu s tem so se povečali tudi izdatki, in sicer na 59.763 (51.649). V skladu s splošnim gospodarskim razvojem so se povečali tudi krediti, vendar ne toliko, kakor bi pričakovali glede na porast na primer proizvodnje in drugih gosvodar-skih dejavnosti. Tako znaša po-višek kreditov za obratna sredstva komo.j nekaj nad 550 milijonov, sklad-a obratnih sredstev pa nekaj nad 250 milijonov. Najbolj so se krediti povečali pri industriji in rudarstvu, dočim so se krediti za obratna sredstva v trgovini. in gostinstvu celo znižali. Še vedno je značilno, da kmetijstvo ne izkorišča mnogo kreditov za obratna sredstva. Pač pa je promet v tem. pogledu pokazal nekaj porasta. Potrošnja sredstev za investicije v osnovna sredstva je bila lani v porastu, kar je predvideval tudi letni gospodarski načrt. Ta sicer v celoti ni bil dosežen, vendar kažejo številke, da je bilo lani investiranih največ sredstev v promet, to je nad 3.300 (2.660). Pri tem pa naj omenimo razvoj Splošne plovbe, ki nabavlja nove ladje in ki je bila lani tudi na prvem mestu v pogledu potrošnje za investicije v osnovna sredstva. Industrija in rudarstvo sta lani manj investirala, celo kmetijstvo ni doseglo številke iz leta 1958, dočim je zelo porastla potrošnja teh sredstev za komunalno in stanovanjsko dejavnost. Industrija in rudarstvp sta potrošila lani precej manj sredstev za investicije v obratna sredstva kakor v letu 1958. To si lahko razlagamo z dejstvom, da prehaja naša glavna industrija postopno v redno proizvodnjo in da so bile glavne ali največje gradnje v glavnem končane že v letu 1958. Omenimo naj še, da je dal največ sredstev za investicije v osnovna sredstva Splošni investicijski sklad, in sicer nad 3 milijarde 700 milijonov. Temu slede občinski skladi za kreditiranje gradnje stanovanj. Splošni investicijski sklad je na prvem mestu tudi glede sredstev za investicije v obratna sredstva. Značilen je tudi porast dohodkov prebivalstva v gotovini v mesecu decembru lani v primerjavi z istim mesecem v letu 1958, in sicer za nad 150 milijonov. Dalje naj omenimo porast hranilnih vlog v omenjenem mesecu za nad 200 milijonov. Pri tem pa pade v oči. da goriški okraj prednjači pred koprskim v pogledu varčevanja, kjer se hranilne vloge približujejo milijardi. Seveda so se dvignili tudi izdatki prebivalstva, dočim so skoro za polovico, to je na 322 milijonov, padli potrošniški krediti v koprskem okraju v primerjavi z letom dni prej, ko so znašali 621 milijonov. Čeprav nismo podrobneje analizirali navedenih številk, lahko ugotovimo, da je razvoj v splošnem ugoden in v skladu z razvojem v vsem našem gospodarstvu. Nekatere številke, kot. zlasti tiste glede kmetijstva, bi bile potrebne kritičnih privomb in ocen, ker kažejo jiodatki. nekako zaostajanje razvoia. Računati pa je treba, da v začetni fazi in v fazi priprav za postopen dvig kmetijstva ne moremo pričakovati takoj uspehov. -dt- kale v duhu vzajemnega sodelovanja med mladino in pionirji, kar smo doslej hudo pogrešali. V ta program sodi tudi povezava z mladino italijanske manjšine v obmorskih središčih prek raznih skupnih akcij, omeniti pa moramo še vrsto lokalnih delovnih akcij za zgraditev otroških igrišč, telesnovzgojnih naprav in športnih igrišč ter pestro in plodno sodelovanje z raznimi društvi in organizacijami. Prav tako pester in obsežen je tudi delovni program aktivov mladih zadružnikov v enoletni akciji, ki je prav tako v dobršni meri posvečen Dnevu mladosti. Vsestranska pomoč in sodelovanje s kmet. zadrugami, strokovno izobraževanje o kmetijstvu, tekmovanje koscev in žanjic ter ustanavljanje novih aktivov so le del obsežnega tekmovalnega programa mladih zadružnikov. V istem razdobju — od L marca do 25. maja — bo potekalo tudi tekmovanje med občinskimi komiteji mladine našega okraja. Tudi to tekmovanje je razpisal sekretariat OK LMS v Kopru. Razpis vsebuje naslednje točke: 1. razširitev organizacije; 2. sistem dela in poslovanje občinskih komitejev; 3. ideološko-politična aktivnost in vzgoja kadrov; 4. mladinske delovne akcije; 5 praznovanje Dneva mladosti; 6."ostala društvena aktivnost; 7. akcije na področju stanovanjskih skupnosti; 8. pomoč pionirski organizaciji in 9. sodelovanje z odredi predvojaške vzgoje. Organizator bo razdelil najboljšim mladinskim komitejem vrsto lepih nagrad, med temi moped, radijski sprejemnik, zračne puške itd. Tekmovanje že poteka in okrajna tekmovalna komisija bo vsak mesec zbirala podatke za zaključno oceno. Jij vsaj 10 slušateljev. Ker učni program za te šole pripravlja republiški Zavod za izobraževanje odraslih in bo od tega odvisno tudi trajanje pouka v njih, danes na to vprašanje še ne moremo odgovoriti. Solo lahko ustanovi občinski ali okrajni ljudski odbor,, vendar bi bilo na mestu, da za ustanovitev dajo pobudo podjetja ali sindikalne podružnice. Odprto pa je seveda vprašanje imansiranja takih šol. Finančna sredstva je sicer dolžan zagotoviti ustanovitelj, toda za letošnje leto teh sredstev v proračunih ljudskih odborov ni. Pričakujemo pa lahko, da bi prispevala dobršen del sredstev podjetja, saj so prav ona v prvi vrsti zainteresirana za strokovno usposabljanje kadrov in imajo za ta namen tudi določena sredstva. Tudi drugo vprašanje je s področja solstva. Predsednik Sveta za šolstvo ObLO Sežana Alfonz Grmek odgovarja na vprašanje skupine volivcev iz Sežane, kakšni so dosedanji rezultati .šolske reforme, o kateri je bilo veliko govora na sestankih Socialistično zveze in zborih volivcev. Moram povedati, da smo v reorganizaciji našega osnovnega šolstva doslej šele delno uspeli. Mrežo šol smo v določeni meri sicer reformirali, vendar pa še nismo dobili dokončne oblike. Prepričan sem, da bo samo življenje prineslo se gotove nadaljnje spremembe. Danes imamo v sežanski občini 5 popolnih osnovnih šol s predmetnim poukom v višjih oddelkih in lo v Divači, Sežani, Dutovljah, Štanjelu in Komnu. V najbližji bodočnosti pa bo treba urediti tudi šolo v Senožečah, kjer je sedaj samo 5 oddelkov, ki pa jih obiskuje 120 otrok. Vse ostale šole — 26 — pa so eno in dvooddelčne, razen Toma J*, kjer je tudi 5 oddelkov. Perspektiva za te šole je predvsem v njihovi boljši opremi in uvajanju izvenšolskih dejavnosti v obliki' raznih krožkov, saj to zelo dopolnjule redni pouk, da je čimbolj življenjski in praktičen ter za učence privlačen. Občinski ljudski odbor bo skušal ob razpoložljivih sredstvih uresničiti te načrte. Vendar bo to premalo, če nc bomo uspeli za reformirano šolo zainteresirati tudi naše gospodarske in družbene organizacije, zlasti pa Ljudsko tehniko. K temu še nekaj besed o učnih uspehih v letošnjem polletju, ker ti 2a kažejo na uspehe reformirane šole. So približno za 20 odstotkov boljši kot lansko leto, kar kaže na 82 5/o-ni povprečni uspeh. Bolj pa nas skrbi sicer majhen odstotek negativnih učencev. Tem bi morali dati posebno pomoč v krožkih, o čemer smo zelo obširno razpravljali na nedavnem posvetovanju prosvetnih delavcev naš« občine. IZ DELA IN ŽIVLJENJA PODRUŽNICE DOZ V POSTOJNI Ob občnem zboru sindikalne podružnice Minuli nctek je v Postojni zasedal redni letni občni zbor sindikalne podružnice DOZ, ki je bil hkrati tudi ustanovni zbor sindikalnega aktiva, ki se je zaradi specifičnosti v svojem nadaljnjem delu ločil iz sindikatu javnih uslužbencev Postojne. Morda je bil zbor sam po svojem poteku sicer nezanimiv na eni, vendar za nadaljnje delo celotnega kolektiva na drugi strani izrednega pomena, če pri vsem tem upoštevamo karakteristične značilnosti številnih negativnih pojavov v kolektivnem sestavu, ki so se odražali že dolga leta, ker kolektiv ni imel v razdobju zadnjih treh let niti enega sindikalnega sestanka, posvetovanja organov 0a{ f^avip (Uusjod... ¡pxunoxske, nova gorica o družbenem PLANU ZA LETO 19G0 VELIKO GRADBIŠČE LETOS OKROG 2.8 MILIJARDE INVESTICIJ; OD TEGA 718 MILIJONOV ZA RAZVOJ INDUSTRIJE, 728 MILIJONOV ZA KMETIJSTVO, 1S9 MILIJONOV ZA TRGOVINO. 18S MILIJONOV ZA OBUT, 100 MILIJONOV ZA GOSTINSTVO, 1 jO MILIJONOV ZA CESTE, KANALIZACIJO, RAZSVETLJAVO ITD., 83 MILIJONOV ZA PROMET IN 80 MILIJONOV ZA MEHANIZACIJO GRADBENIŠTVA Nova Gorica v zadnjih letih naglo spreminja svojo podobo. Na obsežnih povriinah, kjer jc nedavno bujno rasla koruza, dan za dnem brnijo buldožerji, ki kopljejo temelje novim stavbam In cestam. Na drugI strani pa delavci, in v zadnjem času vedno bolj tudi stroji, kopljejo globoke jarke za kanalizacijo, za vodovode in druge komunalne napeljave ... S stroji, ki jih je na tem gradbišču vedno več, gre delo že nagleje izpod rok A Se prepočasi, da bi vgradili vsa sredstva, ki so podjetjem in ustanovam lz leta v leto v večji meri na razpolago. Kakor smo zvedeli na no-vogirški občini, bodo letos vložena velika sredstva zlasti za napredek gospodarstva in v druge objekte v no-vogoriški občini. D0LEH3SH1MI1 NOV LOVSKI DOM NA TOPLEM- VRHU Člani so vsestransko in aktivno začeli delati CUtlli so ruševine, pri-nravljali in obdelovali material, prevažali itd. Vse to so člani napravili sami, kajti na voljo so imeli le zelo skromna finančna sredstva. Sklenili pa so, da mora biti zgradba do konca leta pod sticho. Sklep so v celoti izvršili in tudi presegli, saj je bil dom že oktobra pod streho ln s tem jc bila prva faza gradnje zaključena, prlpravlleno te tudi že veliko gradbenega materiala za nadaljevanje del in bo dom — kakor kaže — dograjen do 1. maja letos. Da pa se to uresniči, bodo morali člani tudi v bodoče. brž ko bo vreme ugodno, krepko nrilctl za delo in svojo obljubo do tega roka v celoti uresničiti. Ce po-gledamo na dosedanje požrtvovalno delo naših lovcev, v to ne moremo dvomiti, Dom. katerega spodnji del je zidan iz kamna ln podkleten. gornji pa v leseni Izvedbi, bo imel Stirl sobe z dvema velikima balkonoma In kuhinjo. Stoji na zelo dominantni točki, od koder je lep razgled no Beli krajin1 lu celo do bosanskih gora. Ta predel Je najtoplejši v Beli krajini in tu najprej skopni sneg. Po tem Je ta kraj dobii tudi svoje Ime — Topil vrh. V ponedeljek zjutraj Je odšla iz Murske Sobote 8. pomurska mladinska delovna brigada »Štefan Kovač«. Na traso Je odšlo 114 mladink in mladincev. V brigadi je 33 mladink in 81 mladincev. Komandant brigad" je Rade NeSovlf, njegov namestnik p* Jane/. Kuhar. Brigadirji so prispeli na cilj v torek opoldan. Na trasi pa bodo ostali dva moseča. Okrajni komite I MS je /a brigadirje organiziral v nedeljo brigadirski ples v prostorih hotela -Zvezda:. Brigadirjem la ostali mladini, ki se je v velikem številu udeležila plesa, so krajšali i\is dijaki ESS z vi dim programom. Prisotni so izvajalce pozdravili z burnim ploskanjem, dlj.ikl ESS pa so brigadirjem zaželeli -ročno pot m uspešno delo na trasi. Obljubili su tudi, da bodo Se večkrat pripravili podoben program za naše mlade. samoupravljanja in širšega kolektivnega posveta, ki naj bi dokončno rešilo problem, za današnji čas vsekakor edinstven. Slabost s tem v zvezi je bila pač vidna z obeh strani, in sicer z upravnega vodstva podjetja kakor tudi kolektiva samega. Preteklo leto jc na primer ob delitvi nagrad prišlo do nerazumevanja v vrstah kolektiva, ker uslužbencem ni bil pojasnjen način nagrajevanja. Tudi sam sindikat se žal ni do- Za »Prometno značko« gre Na pobudo komisije za promet pri ObLO Postojna in Avto-moto društva v Postojni so priredili po šolah predavanja o prometnih znakih in prometnih predpisih. Pred nedavnim so opravljali postojnski pionirji izpite za prometno značko . Izpite je opravljalo 200 pionirjev, od tega 181 za bronasto, 15 za srebrno in 4 za zlato značko. Kazno je bilo, da so se nekateri pionirji za te izpite temeljito pripravili. Nekateri pionirji — prometni miličniki — pa so odgovarjali celo bolje kot marsikateri odrasli, ki so že opravili izpite za voznike-amaterje. V volj zanimal za negativne primere, ki so se v glavnem pojavili zaradi nenačrtnost: v kolektivnem delu. Ob zaključku so udeleženci izrekli željo, da bi se v bodoče sestajali bolj pogostoina kot do sedaj, ker jo možno občutili, da so potrebe iz dneva v dan večje in hkrati zahtevnejše ter jih v nobc-nc.m primeru ne moremo realneje proučiti brez kolektivnega sodelovanja. Pripomniti moramo, da se v zavodih DOZ pripravlja poseben način nagrajevanja po delovnem učinku hkrati z njihovimi reorganizacijami. Petčlanski upravni odbor sindikalne organizacije vodi predsednica Heda Schein ob sodelovanju Ludvika Miklavca in Jelke Boletove. I. V. Ê pr^ ÎFW'fe/^i i 'g "TSSBHP^ jaj ; i ., •. *.. »,„ j* ■v*!«. S / . • ^ Jh < J, A mWm M 1 ^ J « JP e | Detajl t veselo vi pustov tradicionalna, so or mja v Postojni. M.i anizlrali Društvo p kara dno rljateljev povorko, Ui Jc že postala mladine in učitelji OB IZVOLITVI »KOMITEJA MLADIH GRADBINCEV. Ztšruže mUmdHÊËd si! Ze nekaj časa sta OK LMS in občinski komite v Kopru razmišljala o tem, kako bi normalizirala delo organizacij LM v gradbeniških podjetjih. Na predlog občinskega komiteja LM je bila pred nedavnim konferenca v prostorih Prvi turisti v Portorožu in Ankaranu Inozemske potovalne agencije bodo letos še prej kot v preteklih letih začele z rednim pošiljanjem skupin svojih gostov v letovišča ob Slovenskem Jadranu. V Portorož prispejo prve take skupine že zadnje dni marca, v Ankaran pa v "rvem tednu aprila. V Portorož bo prva začela do-važati močne skupine inozemskih gostov zahodnonemška agenena Scharno\v-Reiscn, v Ankaran pa švicarsko avtoturistično podjetje Mettler-Car. Tako pivo kot drugo podjetje opravljata v svojih državah na lastne stroške močno propagando za naša letovišča. V ta namen izdajata razne propagandne tiskovine in prospekte. Podjetje Mettler-Car iz Basla, ki bo že pred 10. aprilom poslalo v Ankaran preko 120 svojih gostov, je izdalo ličen in privlačen prospekt, ki tako po vsebini kakor tehnični izvedbi lahko služi za vzgled našim turističnim delavcem, kako je mogoče s preprostimi in zato cenenimi sredstvi doseči močan efekt. Na podlagi tako zgodnje dobre zasedbe naših hotelov in ugodnih pogodb, sklenjenih za čas do konca septembra pričakujejo naši gostinski delavci, da bo letošnja sezona ob ugodnem vremenu še boljša od lanske in da bodo doseženi novi rekordni rezultati. Tako pričakujejo v piranski občini, da bodo letos dosegli pol milijona nočitev. Lani so jih v hotelih, domovih in zasebnih sobah skupaj registrirali 454.564 Vodne skupnosti mladincev iz podjetij Vodne skupnosti, Gradi-sa, l.maja in Gradbenika. Izvolili so komite ¡Mladih gradbincev«, ki bo povezoval vse organizacije gradbenih podjetij. Na konferenci so sprejeli okvirni načrt za delo v letu 1960. Problem izobraževanja bodo začeli reševati z izobraževalnim centrom, kjer naj bi mladina pridobila splošno ;n strokovno izobrazbo; ustanovili ga bodo že v najkrajšem času. Mimo tega pa bodo ustanovili tudi klub mladih proizvajalcev, ki bo za sedaj predvsem usposabljal mladince za samoupravljanje v podjetjih. Povsem razumljivo je, da mladina na tej konferenci ni pozabila tudi na kulturno-prosvetno in športno udejstvovanje, vendar pa takšno izživljanje hromi sta- MALI DOL V poslednjem času Je bilo v članstvo SZDL sprejetih 19 novih članov. O aktivnosti te organizacije govori tudi dejstvo, da so njeni člani popravili vse ceste po vasi ln cesto proti Tomaševicl. Za ta dela so prispevali 3(jO prostovoljnih delovnih ur, vozniki pa so v 56 urah navozill 40 kubičnih metrov gramoza. V načrtu za leto 1960 pa Imajo Se popravilo vaških vodnjakov, pri čimer računajo tudi na strokovno pomoč Uprave komunalni' dejavnosti v Sežani. Organizacija SZDL v .'Malem dolu Je že pobrala vso članarino za prvo polletje 1960. Mladinska politična šola v Postojni lanfio Tušar sestdesetletnik Janko Tušar, upravitelj šole v Sla-vlnl, je 8. marca praznoval co-lctnico rojstva. Rojen Je bil na Straži pri Cerknem. UčttelJeval je v Krnicah, Ložah, Savodnju. Dobrepol.iu in v Slavinl, kjer jc še danes. Med fašistično okupacijo je bil preganjan. Bil jc tudi nekaj tednov v tržaških in goriških zaporih. Zatem je bil pod stalnim nadzorstvom Italijanske oblasti — vendar mu Jc uspelo pobegniti v staro Jugoslavijo. Dobil je mesto upravitelja na osemletki v Dobrcpo-lju na Kočevskem. Ob razpadu stare Jugoslavije se jc po srečnem naključju rešil maščevalnosti nemšku-tarjev, s katerimi je Imel stalne spore. Med NOB Je mnogo pripomogel k razvoju odporniškega gibanja v svojem okolju. Po vojni pa se je vključil v prosvetno In politično dejavnost. Pred leti je dobil medaljo dela kot priznanje za strokovno delo v Soli. Pri svojih 60 letih je Se vedno zdrav in marljiv prosvetni delavec. Stanovski tovariši in njegovi prijatelji mu ob jubileju iskreno čestitamo. LV NEZGODA SMUCARSKEC. \ SKAKALCA MATIJE FRANKA Na Izbirnih tekmah najbol;Slh Jugoslovanskih skakalcev na 80-metrski skakalnici v Planici .se je ponesrečil najboljši primorski smučar?'■;, skakalec Matija I ranko, član TVD Partizan Lokve. Pri drugem skoku Je nesrečno padel in so ga morah prepeljati v Jc.-enlSko bolnišnico. Dobil Je pretres možganov ln manjše poškodbe. Malo je verjetno, da bi si- lahko opomogel do velikih skakalnih prireditev v Planici. V petek popoldne je začela v Postojni z rednim delom mladinska politična šola, ki jo prireja občinski komite LMS ter ji prisostvuje približno 35 slušateljev. Uvodno predavanje o pomenu in orisu programa ZKJ. njenem 40-letnem boju in uspehih, značilnostih njene vloge ter družbeni in idejni vlogi jugoslovanskih komunistov je imel direktor sredi- Iz tlela ZVV! na obali Organizacije Zveze vojaških vojnih invalidov v naših obmorskih občinah tekmujejo med seboj po nekem nenapisanem programu. Vse tri so že zaključile zbore osnovnih organizacij in se pripravljajo na občinske konference kakor tudi na obračun dosedanjega dela. To jim ne bo težko, saj so pereča vprašanja v glavnem že uredili in tako izpolnili načrt, ki so si ga postavili. Izvedli so anketiranje invalidskih upravičencev in uredili tudi vprašanje vključevanja še neorganiziranih invalidov v ZVVI. Vse tri organizacije ZVVI ob naši obali so dobro utrdile svoje organizacije, posebno še v Izoli in Kopru. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so začeli invalidi z vso vnemo in s polnim čutom odgovornosti sami reševati svoja pereča vprašanja. Pred nedavnim so vse tri organizacije izvedle prireditev s srečolovom in plesom in na ta način zainteresirale in vzpodbudile svoje člane, mimo tega so si pa tudi gmotno precej opomogle. C šča gozdarskih šol Slovenije inž. Stanislav Mazi. Delovni program mladinske politične šole, ki bo predvidoma trajala do srede junija, obsega zanimive teme o osnovah družbenoekonomske ureditve Jugoslavije, nadalje o programu socialistične izgradnje na vasi, temeljnih načelih naše zunanje politike, boju za socializem v sodobnem delavskem gibanju, socialistični demokraciji, statutu in programu ter načelih LM Slovenije, 40 - letnem revolucionarnem mladinskem delu. religiji in njenem vplivu na mladino ter o vplivu propagande zunanjih sil na mladi naraščaj. Vodstvo šole si prizadeva pridobiti za posamezna predavanja, ki so na sporedu redno v tednu, kvalitetne predavatelje, kar je seveda tudi hkrati osnovni smoter in želja prireditelja. Razveseljiva vest Predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj je bil v torek na zasedanju občnega /.bora republiške gostinske zbornice v Ljubljani izvoljen za njenega novega predsednika. Na letni skupščin: Turistične zveze Jugoslavije v Beogradu p:i je bil pretoki: petek izvoljen v upravni odbor tega najvišjega turističnega organa v naši državi. Čestitamo tovarišu Davorinu in izražamo zadovoljstvo nad tem, da imamo v tako visokih forumih svojega nreristavni-ka, ki bo znal zastaviti pravo besedo pri odločanju o vprašanjih, ki so važna za nadaljnji razvoj našega turizma. novanjska stiska, saj mladinci nimajo primernega prostora, kjer bi se lahko zbirali. Do sedaj so vse upe stavljali v mladinsko sobo, ki jo jc imela mladinska organizacija Vodne skupnosti, toda z združitvijo men/, bodo tudi ta prostor izgubili. Bržkone bi bil zanje najbolj primeren prostor dvorana Aurore, ki nima lastnika in je nezaklenjena. Upamo, da občinski ljudski odbor ne bo imel pomislekov, da odobri tmorabo te dvorane mladim gradbincem Z. F. IZOLA 11-73: Te dni razpravljajo na zborih volivcev v izolanskl občini o predlogu letošnjega občinskega družbenega plana In proračuna. Volivci predvsem poudarjajo potrebo po vložitvi kar največjih investicij za razvoj kmetijstva ln za Izgradnjo objektov družbenega standarda. Kakor Je znano, so v tej obilni dani nadvse ugodni pogoji za Intenzivno kmetijsko proizvodnjo v koope-racljskem sistemu, po drugi strani pa Je znatno število delavcev in uslužbencev, ki upravičeno zahtevajo ureditev družbeno prehrano ter ustanovitev uslužnost-nih obrtnih obratov. SEŽANA 3: O predlogu sežanskega občinskega družbenega plana In proračuna za loto 19G0 so to dni razpravljali člani občinskih političnih organizacij ter zbori volivcev. V vseh razpravah so omenili, da bo petletni perspektivni načrt gospodarskega razvoja občino Izpolnjen že letos, ln družbeni bruto proizvod bo za 0.1 odstotka večji od planiranega, narodni dohodek pa za 8.8 odstotka. Tako bo letos predvidoma znašal družbeni bruto proizvod okrog 8 milijard dinarjev, narodni dohodek pa več kot 3 milijarde dinarjev. ŠTANJEL 1: Novembra 19,19 Je DPI» Svoboda v Štanjelu ustanovila moški pevski /bor. ki Jo doslej pod vodstvom Albina Krlž-mana naštudlral že 7 partizanskih In narodnih pesmi. Dramska družina Svobodo pa l»o z Nušičcvim »Babilonskim stolpom« nastopila 1. maja. Društvo si sedaj prizadeva urediti kinoprojektor ln dvorano. SEŽANA 107: S 1. aprilom ho uvedeno tudi v sežanski občini zdravstveno zavarovanje za 7.000 kmetovalcev. Sredstva za zavarovanje bodo prispevali zavarovanci sami v višini 2 ■/• od čistega katastrskega dohodka in še 1200 dinarjev od vsake zavarovane osebo. Tako bo zbranih več kot 1J milijonov dinarjev In občinski ljudski odbor v Sežani bo So prispeval skoraj 16 milijonov dinarjev. Pričakovati Je tudi. da bo 30 ','. od vsote, ki Jo bodo prispevali zavarovanci In ObLO Sežana črpali iz republiških sredstev. KOPER 17: V počastitev letošnjega občinskega praznika In Dneva mladosti bo klub študentov koprskeca okraja priredil partizanski pohod skozi vasi Slovensko Istre. Študenti bodo obiskali 19 vasi ln ^ sodelovanjem krajevnih prosvetnih organizacij priredili kulturno-umetnlške na-stope. Na večer pred praznikom bo pevski zbor primorskih študentov -Vinko Vodoplvee- priredil v Kopru Koncert narodnih in partizanskih pesmi, študent akademije likovne umetno-tl Zvrst Apolonlo pa razstavo svojih dol. KOPKB 161: Upravni odbor Okrajno zadružno zveze Koper Jo te dni razpravljal o perspektivah povečanja kmetijske proizvodnjo v koprskem okraju. Ob tej priložnosti Jo ugotovil, da so bo vredno.t kmetijsko proizvodnjo lotos povečala za 20 •'» in bo do--i i:la 9 milijard 59« milijonov dinarjev. Potrebno pi bo gospodarsko okrepiti kmetijske zadruge in zadružno ekonomije. ¡KULTURA PROSVETA ir KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA ic KULTURA P •r v : '. * rJiiil mtam LITERARNI VEČER V PIRANU Dvorana družbenih organizacij v Piranu je bila v soboto zvečer prizorišče lepega umetniškega užitka: svoja dela so brali slovenski pesniki ln pisatelji, ki živijo ob našem morju. Tako je lirik mlajšega rodu Pavle Zidar bral nekaj pesmi iz pred kratkim objavljene zbirke »Kaplje ognjene«. Kot lirik se je predstavil tudi Ludvik Mrzel, ki je sicer znana literarna osebnost še iz predvojnih let, ko je s svojimi socialnimi pravljicami »Bog v Trbovljah« opozarjal na prihajajoče čase. Pravljico za stare in mlade »Kamen resnice« je prebral tudi Lojze Maruško. S toplo pesniško podobo nam odkriva življenje Božo Vodušek, ki je znan po zbirki pesmi pod naslovom »Odčarani svet«. Kot gost iz Trsta je na literarnem večeru nastopil Boris Pahor, trenutno najvidnejši glasnik slovenskih rojakov na Tržaškem, Iz svojega ramana »Na kmetih« je prebral odlomek pisatelj Ivan Potrč, svoje pesmi o morju pa tenkočutna pesnica Ludovika Kalan. Kot zadnji je — čeprav se je branil, da bi bral osebno, češ da je zadnjikrat bral leta 1D53 v Murski Soboti — prebral novelo »Moj gaj« eden najboljših sodobnih slovenskih pripovednikov, Ciril Kosmač, ki je žel tudi najmočnejši aplavz. Kljub temu, da je bila prireditev na večer, ko je bilo v Piranu in Portorožu na sporedu več privlačnih prireditev, je bil literarni večer zelo dobro obiskan. Prireditev je organiziral občinski svet »Svobod« v Piranu. J. L. JAVNA PRODUKCIJA KOPRSKE GLASBENE SOLE Po dveh internih produkcijah Glasbene šole v Kopru, na kateri je nastopilo okrog 60 gojencev, so pripravili iz najboljših javno produkcijo, ki je bila v ponedeljek, 7. t. m.. Na tej produkciji komornega značaja je nastopilo 20 gojencev, in sicer 6 pianistov, 5 violinistov, 4 solopevke, 4 pihalci in 1 čelist. Prireditev je pokazala staršem in vzgojiteljem polletne uspehe otrok in je zaradi svoje kvalitetne ravni napravila koncertni vtis pri številnem občinstvu, ki je napolnilo dvorano. MARIO DEL MONACO PRVIČ V JUGOSLAVIJI Ta mesec bo gostoval v Zagrebu, Beogradu in na Reki prvak milanske Scale tenorist Mario del Monaco. Pel bo tenorsko vlogo v operi »Glumači« in »Carmen«. To bo njegovo prvo gostovanje v Jugoslaviji. PREMIERA V BEOGRADU — PREMIERA V EVROPI Konec februarja so v Beograjskem dramskem pozorištu uprizorili najnovejšo dramo Tennesseeja Williamsa »Nežne ptice mladosti«, Dramo je prevedel Dragoslav An-drič, režiral pa Minja Dedič. To je bila prva uprizoritev tega del« v Evropi. TUJI FILMI ZA NAGRADO AMERIŠKE TELEVIZIJE Ameriška Akademija za filmsko umetnost je nedavno sporočila, da pridejo v ožji izbor za nagrado akademije tudi naslednji tuji filmi: francoski »Črni Orfej«, nemški »Most«, italijanski »Velika vojna«, danski »Taca« in holand-ski »Vas na bregu reke«. PRIMORSKE PRIREDITVE — GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE .ican Anouilh: ORNIFLE in Otto Leck Fischer: PROSTI DAN V prireditveno bogatih dneh preteklega tedna nas je posebno prijetno presenetila ljubljanska Drama z dvema odličnima uprizoritvama: duhovito francosko komedijo J. Anouilha ORNIFLE ali SAPICA (Koper, v soboto in nedeljo, 5. in 6. marca) ter O. L. Fischerjcvo dramo PROSTI DAN (Koper in Izola, v nedeljo in ponedeljek, 6. in 7, marca). Na sliki: prizor iz »Orniila«, kjer igra glavno vlogo Stane Sever. Razstavo slikarjev-amaterjev ¥ Kopro V prostorih Mestnega muzeja v Kopru so odprli 1. t. m. prvo razstavo slikarjev-amaterjev. Na njej sodeluje 16 slikarjev, ki razstavljajo 107 svojih del. Četudi je razstava kolektivna, jih vendar ne druži neka skupna »šola« ali »smer«, marveč velika, iskrena ljubezen do likovne umetnosti, Eden izmed pobudnikov in organizatorjev razstave, ing. arh. Drago Škerlavaj, je strnil smotre in cilje koprskih slikarjev-amaterjev v nekaj tqčk. Glavni namen organizatorjev je bil » ... Navezovati stike s široko javnostjo in tako popularizirati likovno vzgojo ter vzbuditi zanimanje za to zvrst umetniškega izražanja.« Zbrati nameravajo tudi zadostno število resnih reflektantov za likovno izobrazbo, ker pripravljajo likovni tečaj, ki ga bodo odprli v okviru Svobode kmalu po razstavi. Študij bo na njem sistematičen in metodičen in bodo poučevali strokovnjaki na tem področju. Ce bo zanimanje tudi ža druge zvrsti likovnega izražanja, bodo odprli tudi sekcijo za kiparstvo, arhitekturo itd. Koprski slikar j i-amaterji bodo gostovali z razstavo tudi v drugih mestih našega okraja in izmenjavali z morebitnimi amaterji po drugih krajih tako izkušnje kakor razstave. To pobudo koprskih slikarjev-amaterjev je pozdravil tov. Mav-sar, predsednik okrajnega sveta zdaj se je prijavilo zanj nad 60 otrok, ki nimajo redne opoldan-ske prehrane. S kuhinjo bi lahko začeli takoj, če bi lahko dobili za jedilnico vsaj 60 stolov. Pionirski odredi vseh štirih šol so se vključili v enoletno tekmovanje pionirjev in mladih zadružnikov. To tekmovanje vodi posebna komisija pri občinskem odboru SZDL, nekatera podjetja (Cvetje Portorož, Kmetijsko posestvo Seča, Uprava komunalne dejavnosti Piran in Gradbenik Izola) pa so pokazala veliko pripravljenost, da pomagajo pionirjem in 'učiteljem pri uvajanju metod dela in pri povezovanju šole z življenjem. Podjetje Splošna plovba pa je omogočilo pionirjem dve ekskurziji, in sicer eno po morju in eno v Ljubljano. Že tri mesece dela v Piranu šola za odrasle, ki jo obiskuje 32 slušateljev. Razen tega je v poslopju šole še politična šola občinskega komiteja ZKS, dva tečaja ladjedelnice za kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo delavcev, dalje prvi letnik ESŠ iz Kopra in tečaj italijanskega jezika za uslužbence Ob LO. Svobod. Organizatorjem je želel, da bi šla njihova prizadevanja v klas in da bi takšna razstava ne bila v našem okraju niti prva niti edina. »Okrajni svet Svobod bo takšna prizadevanja podprl tako moralno kakor gmotno.« Razstava bo odprta do 15, tega meseca. Perry Burgess: NA OTOKU GOBAVCEV Te dni je izdala založba Lipa roman ameriškega pisatelja in znanstvenika Pcrryja Burgessa »Na otoku gobavcev«. Roman je iskrena in pretresljiva izpoved človeka, ki je petindvajset let svojega življenja posvetil vsem tistim siromakom, ki so oboleli za gobavostjo. Delo z bolniki je vzbudilo v znanstveniku tudi pisatelja. Napisal je resnično zgodbo obolelega Američana, ki se jo udeležil vojne proti Spancem na Filipinih in se vrnil v domovino s kalmi gobavosti. Bil je navidezno zdrav, zaročil se je z ljubko pianistko in si ustvarjal svoj dom. Nenadoma je nastala katastrofa. Bolezen, ki se je tajila v njem devet let, je skoraj v hipu planila na dan. Moral se je posloviti od ljudi, ki jih je ljubil in se umakniti na otok gobavcev. Z izredno energijo je premagal duševno krizo in z_-čel med novimi gobavimi ljudmi novo življenje. Pretekli teden smo lahko zabeležili kaj obilno žetev na kulturnem področju: gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane, številne akademije v počastitev Dneva žena s sodelovanjem dramskih in opernih umetnikov iz Ljubljane in končno višek — dve uprizoritvi SNG Drame, bleščeče francoske komedije Jeana Anouilha ORNIFLE ali SAPICA ter pretresljive drame skromnosti in človečnosti avtorja Otta Lecka Fischerja PROSTI DAN, Koncentriran napoj prireditev je potolažil našo žejo za nazaj in malce za"naprej. Da ta žeja ni bila tako redek pojav, so bile dokaz natr-'pane, dvorane ob vseh prireditvah. Nismo se zmotili, ko smo si obetali posebnih užitkov ob lepaku, ki je napovedoval komedijo naslednika slavne molierske tradicije, temperamentnega in cinično duhovitega Francoza Anouilha, našega Staneta Severja v glavni vlogi in ljubitelja efektnih uprizoritev, režiserja Franceta Jamnika, Zasluga vseh treh je — morda bi morali omeniti še lep in duhovit prevod Cirila Kosmača — da je zaživela pred našimi očmi podoba modernega Don Juana, salonskega in graeioznega cinika, dobrodušnega brezverca, vitalnega galskega uživača. V naglem tempu uprizoritve se je spenil pred nami slap pršečih dovtipov, bodljikave duhovitosti, prirojene donjuanske doslednosti, skrivajoč na svojem šarmantno spenjenem dnu nekaj otožnosti in grenkobe. Ta grenkoba prvič vidne je prodre na dan, ko rahla kap ublaži "lameneči ogenj Orniflo-vega erotičnega ciničnega smeha in povzroči začasno spreobrnjenje donjuanskega bonvivanta. V tem preblisku odkoplje nekje celo očetovska čustva in smisel za družinsko idilo. Toda to je le kratek hip, zonet je tu Orniflova dosledna poželjivost do žensk in usodna kap ga podre do smrti prav na poti k novim ljubezenskim avanturam. Omenili smo že delež režiserja Franceta Jamnika za skrbno pripravljeno in fascinirajočo uprizoritev, pri kateri mu je bil v veliko oporo scenarist Niko Ma-tul. Glasba Bojana Adamiča je bila v stilu uprizoritve, čeprav ni V teh dneh smo imeli razen ljubljanske drame v gosteh, in prvič, še Mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki je uprizorilo odrsko priredbo znanega Dickensovega romana OLIVER TWIST. Mladinske predstave so bile zaključene za šolsko mladino, in to v Kopru v soboto in ponedeljek, 5. in 7. marca, in v Izoli v nedeljo, 6. marca. Predstava je zelo navdušila mlade gledalce, ki zelo pogrešajo gledališkega življenja, in to še posebno, ker je bila predstava na lepi umetniški ravni. Zrežirala jo je Balbina Battelino-Baranovičeva, sccnograf je bil Vladimir Rijavec, igrali pa so: Kristina Piccoli, Alja Tkačev, Majolka Suklje, Vida Levstik, Marga Filec, Helena Skebe, Lojze Drenovec, Tone Homar, Danilo Benedičlč, Polde Bibič, Dušan Skedl, Branko Mtklavc in Stane Cesnik. Na sliki prizor iz OLIVERJA TWISTA v uprizoritvi Mladinskega Sledallšča iz Ljubljane. nujno, da pesnik svoje »chansa-ne« tudi poje. Nelahko nalogo je imel protagonist Stane Sever, saj je glavni akter in osrednji govornik tri ure skoraj brez oddiha. Nalogo je opravil na svoj znaa širok življenjski način, kjer ja prišlo bolj do veljave zmagoslar-je duhovitega modrovanja in gra-cioznih gest, kot črni cinizem. Ostale kreacije so se stilno skladno vključile v to lahkotnost bul-varske komedije. Težko bi bil* re.či, kdo je bil boljši — plastična in sugestivna gospodična Supo Ivanke Mežanove, lahkokrila Margueritte Duše Počkajeve, mirni jezuit Jurija Součka, ali bogati parvenu Machet Edvarda GTe-gorina. V ostalih vlogah so igral» še Sava Severjeva, Drago Makuc, Vida Levstikova, Janez Cesar, Brank o Miklavc in Dušan Skedl. Občinstvo je bilo izvajalcem hvaležno za tri ure sproščenega in neprisiljenega smeha. To sapico cinizma, ki je zavel z odrskih desk, je razgnal ob drugi uprizoritvi topel veter človečnosti, Prinesel ga je danski socialni pisatelj Fischer, skromno in prepričljivo pa Dosredovala igralka Elvira Kraljeva v glavni vlogi matere Marije v drami PROSTI DAN. S tem je ta vidna in vdana služabnica boginje Tali-je proslavila 40 let svoje zveste službe. Čeprav je težko včasih doumeti paradokse življenja in vskladiti dvojni obraz umetnika, tistega pred zaveso in za njo, k« je brez maske. Toda 40-letna gledališka pot umetnice Elvire Kraljeve, začela jo je pri Sv. Ivanu pri Trstu in nadaljevala na mariborskih in ljubljanskih odrskih deskah — izkazuje harmonično enoto, vroče prizadevno celoto, tako v skromnem življenju, kot t številnih in polnokrvnih odrskih kreacijah. In v ta najdragocenejši zaklad in najpomembnejše igralske enote sodi tudi kreacija matere v Fischerjevem »Prostem dnevu«. Fischerja so imenovali kritiki v Švici »pesnika vsakdana«. In res njegova drama ni nič drugega kot v dialoge prelita resnica o pridnosti, Dreprostosti in odkriti človečnosti MATERE. To je lik, ki smo ga srečevali včeraj, danes in ga bomo srečevali tudi jutri in prav zato tudi lik, ki ga je najti v literaturi vseh narodov. Tudi v naši jih jte dovolj. To je odlika Fischerjevega deda, vredna uprizoritve in igralske kreacije človeka takih vrednot, kot jih ima Elvira Kraljeva, m zaradi tega osrednjega poudarka je bila uprizoritev tem bolj primerna ob Dnevu žena. Ljubljansko uprizoritev tega dela je režijsko veristično in sproščeno pripravil Viktor Molka v simultani sceni Sveta Jovano-viča. Živi materini spomini na preteklo življenje so se vrstili pred našimi očmi, da smo jih morali neposredno in prizadeto sodoživljati. K temu je doprinesla impresivna vloga osrednjega, materinega lika in tudi drugih figur, ki so dopolnile podobo vsakdanjega in zamotanega življenja. To so bili poleg Elvire Kraljev« še oče Pavleta Kovica, hči Slavke Glavinove, natakarica Met» Ivanke Mežanove, sina Staneta Cesnika in Poldeta Bibiča ter drugi, ki so jih igrali: Vika Gri-lova, France Presetnik, Tone Homar, Mihaela Novakova, Aleksander Valič in Mila Kačičeva. Fischerjevo dramo je poetično poslovenil Jaro Dolar. Z. L. obzornik 60, štev. 3 Maugbam: Vražji dečko; Gerlanc: Prešern v svetu; preprostih narodov; Kako so živeli Homerjev! heroji; Jeromc K. Jerome: Mož, ki ni verjel v srečo; France Planina: Sončni otok Hvar; B. B.: Horac — glasnik razumnega uživanja življenja; Horac: Vse nas ena vodi pot; L. P. Kir\van: Polarne raziskave v zadnjih dvajsetih letih; France Filipič: Jutranji klic; Thomas Craven: Henri de Toulouse-Lautree; Stephen Leacock: Smrt največjega detektiva; Slon — oklopno vozilo antike. qjlronsle Osnovne V letoSnjem koledarskem letu so se osrednji osnovni šoli v Piranu pridružile še osnovne šole v Portorožu, Luciji in Strunjanu, tako da je zdaj pod enotno upravo 33 oddelkov s 1133 učenci in on predšolski oddelek v Portorožu, ki šteje 26 otrok. Namen te •družitve je v enotnejšem učnem » vzgojnem delu, v razbremenitvi upraviteljev zunanjih oddelkov z administrativnim delom i« v smotrnejši porabi proračunskih sredstev, ki so letos posebno pičla. Za tekoče probleme bodo kot doslej skrbeli šolski odbori, skupne pa bodo obravnavali na plenumu ali po potrebi predsedniki vseh štirih šolskih odborov. * * * V prvem polletju je bilo v Pi- •ranu pozitivno ocenjenih 924 Učencev ali 82 •/». Najboljši uspeh je bil v Portorožu (96'/t pozitiv-nih), najslabši pa v Strunjanu (75'Is pozitivnih), * * * V štirih šolskih mlečnih kuhinjah dobiva dnevno toplo malico S96 učencev, šolski odbor v Piranu pa si prizadeva, da bi ustanovil še šolsko kuhinjo, ki bi _iiudila topel opoldanski obrok MBbirokoin zaposlenih mater. Do IZ ŽIVLJENJA IN DELA Strnn fi »ST,nVENSKT JADRAN« Stev, 11 — 11. marca 1960 ŽENA IN DOM -k ZDRAVSTVO iN VZGOJA * OTROK IN DRUŽINA* ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJA * OTROK NAŠE ZENE V JUBILEJNEM LETU Navadili smo se že, da ob raznih praznikih, jubilejih, obletnicah tu. drugih slavnostnih priložnostih, skušamo posredovati vzdušje in obputek praznovanja skozi usta naših delovnih ljudi. Tako spoznavamo vedno več naših državljanov, njihova mnenja, življenje in delo. In to je dragoceno. Ob prazniku, ki je pravkar minil in ki so ga letos posebno svečano proslavili po vseh naših mestih, vaseh, večjih in manjših središčih, smo se poslužili te dobre, ustaljene navade in smo vam posredovali štiri razgovore z našimi ženami. Povedali smo vam takoj: veliko je še takih žena po naši deželi in zato jih lahko izberemo le nekaj. Da pa bi jih bilo čim več, smo sklenili, da bomo v letošnjem jubilejnem letu mednarodnega praznika vseh naprednih žena nadaljevali s takimi razgovori skozi vse leto. Tako vam bomo skušali predstaviti čim več naših starih bork in aktivistk, predvsem pa žene proizvajalke in družbene delavke, ki so našle svojo vlogo in delo v naši socialistični stvarnosti, žene, ki prispevajo svoj velik in dragocen delež na vseh področjih ustvarjalnosti in dejavnosti. Zaslužijo, da jih spoznamo in priznamo. * * * Po startu pred Dnevom žena, bo smo vam predstavili dve delavki iz kombinata Delamaris iz Izole in dve družbeno-politieni delavki iz Trušk in Hrpelj, smo izbrali cfelovni kolektiv tovarne Jadranka v Piranu, kjer je zaposleno precej ženske delovne sile. Naše mnenje je bilo upravičeno: med tolikimi delavkami je gotovo nekaj žena, ki se posebno odlikujejo. »Več je takih,« mi je zagotovil tovariš sekretar, ko sem mu pojasnila namen svojega obiska. In potem so v sporazumu s sindikalno podružnico podjetja predlagali tovarišico SILVO BU-KOVŠKOVO, ki je vodja oddelka pralnega praška. Ze po prvem uvodnem stavku, ko so naju pustili sami, sva bili v živem pomenku. Poklicno radovedno sem jo spraševala o življenjskih podrobnostih, o delu v tovarni in doma, o družbenih funkcijah. Skozi prizmo njene osebne prizadetosti in gledanja, vam bom skušala v duhu njenih skromnih in jasnih besed malce odgrniti zastor nad prizoriščem njenega življenja in dela. Silva ni doma v teh krajih, njena zibel je tekla v Zagorju ob Savi, znanem in zavednem rudarskem središču. Oče rudar, stari oče rudar in mož rudar. .Trdni zagorski knapi, ki so že zdavnaj pred drugo svetovno vojno našli svoje mesto v naprednih vrstah borcev za lepše življenje. Njihovi otroci so ga dočakali. Silva je zgodaj skusila, kaj se pravi pomanjkanje, če je oč'e brez dela, kaj ilegalno delo kljub nacističnemu škornju, kaj okupatorska ječa in trpljenje žene, ki ima moža v zloglasnem taborišču v Dachau. V teh težkih dneh je ro- D r. N i k o Kuret: igra in igrača Bo danes je bilo pri nas Čutiti neiz-polnieno vrzel, l;er še vedno nismo imeli sistematičnega in praktičnega prikaza otroških iger in igrač, ki bi mogel rabiti v orientaciji ter bi bil staršem in vzgojiteljem v pomoč. Knjiga Nika Kureta, ki jo je izdala te dni založba Obzorja je zato prva strokovna knjiga o igrah in igračah, ki je izšla v našem jeziku. Namenjena je predvsem tistim, ki imajo opravka z otroki. Prvi del knjige seznanja bralca s tujimi strokovnimi raziskovanji in dognanji, drugI del je pa posvečen negovalnim in vzgojnim učinkom, ki jih moremo pri ustrezni starosti otroka z igro ali igračo doseči. v Piranu dila sina, ki hodi danes v šolo v Koper in ima drugačne možnosti, kot so jih imeli nekoč njegovi starši. Ko je rudar Bukovšek prišel pred osmimi leti z družino v Sečovlje, je našel samoumevno svoje mesto v rudniku, Silva pa je delala v gostilni. Pred tremi leti je prišla v tovarno Jadranka v Piran, kjer je našla svoje pravo mesto. Danes je upoštevana delavka, vodja oddelka pralnih praškov, in razen tega, da se na delo vsak dan vozi iz Sečovelj, da je mati in gospodinja, najde čas tudi za družbeno dejavnost. Kar lepa vrsta je teh dejavnosti: je aktivna članica Socialistične zveze, Zveze komunistov, DPD Svoboda, članica upravnega odbora podjetja in nadzornega odbora sindikalne podružnice. — Zdi se, da ste kar zadovoljni z delom v tovarni? — Sem, vendar bi bila še bolj in z menoj tudi druge tovarišice, ko bi izboljšali naše pogoje dela. Delamo v oddelku, kjer je veliko zdravju škodljivega prahu. Sicer dobimo mleko, vendar bi rabile še bolišo zaščitno obleko in tudi ventilacija v prostoru bi bila dobrodošla. Razgovorih sva se o njihovih pralnih praških, ki jih Silva zelo hvali, ne samo po poklicni dolžnosti, ampak tudi po gospodinjskih izkušnjah. Kmalu bodo začeli še s proizvodnjo novega de-tergenta in čistilnega praška. ."• ■"' 'v . '••■'■• ■.'.: • • '• . • • m SILVA BUKOVSEK, delavka v tovarni Jadranka v Pita-nu, pri pralnih praških, ki sp njeno vsakdanje opravilo J ■Zanimalo me je še nekaj: Ali skrbita vodstvo tovarne in sindikalna podružnica za izobrazbo in kvalifikacijo delavk in delavcev? — To pa. Zdaj bo drugi tečaj za vodj'e oddelkov in preddelavce za dosego kvalifikacije ter splošni izobraževalni in strokovni tečaj. V povezavi s piransko Ljudsko univerzo pripravlja sindikalna podružnica vrsto zanimivih predavanj. Ko me je skozi živo utripajočo tovarno peljala, da bi si od blizu ogledala nieno delovno mesto, so jo z več strani klicali in nekaj vpraševali. Pogrešali so njeno kratko, niti polurno odsotnost, Zdaj zame ni imela več časa, kajti nrodukcija zahteva celega človeka. Z. L. KORISTNA POBUDA OBČINSKEGA ODBORA RK V IZOLI Dne 16. aprila letos bo priredil občinski odbor RK v Izoli prvi praznik krvodajalcev. Razen sv'ečane akademije bodo pripravili tudi obsežno razstavo dokumentarnega gradiva o krvodajalski in transfuzijski službi s celotnega področja občine. Da bo prvi praznik krvodajalcev v Izoli, je povsem razumljivo, kajti potrošnja krvi je v izolski bolnišn ci posebno velika in čestokrat so življenja bolnikov in ponesrečencev odvisna od razumevanja tamkajšnjega prebivalstva. V tej plemeniti akciji je v preteklem letu sodelovalo mnogo Izolčanov. V trgovskem podjetju Mavrica in na Upravi komunalne dejavnosti se je na primer odzvalo pozivu transfuzijske službe z enkratnim ali večkratnim darovanjem krvi skoraj 50 odstotkov članov kolektiva, pri podjetju »Obnova« 25 odstotkov itd. Pred nedavnim je bilo večje število požrtvovalnih krvodajalcev deležno posebnega priznanja, za več kot desetkratno oddajo krvi pa j'e bil odlikovan z zlato značko tov. Just Tul, uslužbenec TNZ v Kopru. Precej nerazumevanja pa so pokazali uslužbenci uprave kombinata Delamaris, kjer bi zaradi visokega števila zaposlenih bili dolžni bolje sodelovati s transfuzijsko službo. Za Izolo bo velika pridobitev tudi lastna transfuzijska postaja. Tako bo bolnišnica imela že letos dovolj krvi in krvne plazme, v čemer je bila odslej odvisna v veliki meri od Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani, ki je sicer na poziv bolnišnice nemudoma pošiljal zaželeno količino te dragocene tekočine, vendar se bodo v bodoče, posebno ko visi življenje bolnikov na niti, izognili dramatičnim trenutkom pričakovanja pošiljke. Zato bo organizator prvega praznika krvodajalcev v Izoli poskrbel, da bo posebno poudarjena akcija za pridobivanje novih darovalcev krvi. Upravičeno pričakujejo, da potlej, ko se bo lahko vsak seznanil s pomenom krvodajalstva pri reševanju življenja v naš'h bolnišnicah, ne bi smeli biti nikdar več v zadregi za kri. In to tem manj, ker bo transfuzijska postaja poskušala kriti potrebe za celotni okraj. (bb) DRUGA ŠTEVILKA REVIJE Iz te številke revije tri zanimiva vprašanja: 1. Kje žive osnovnošolski otroci brez enega izmed roditeljev? (32 '»/o osnovnošolskih otrok v Sloveniji, ki jim je umrla mati, so oddali očetje drugam, sorodnikom ali tujim ljudem, vtem, ko so vdove oddale drugam le 7,4 °/s osnovnošolskih otrok in v veliko večji meri vzdržujejo naprej skupno družinsko življenje z otroki. O tem perečem problemu osnovnošolskih otrok v nepopolnih družinah piše dr. Milica Bergant). 2. Kaj je to »športni dan«? Na to vprašanje le nekaj vrstic v prvi odgovor: »Za naše najmanjše, ki so se komaj ločili od sveta iger, zabave in prostosti in so se le z velikim naporom vživeli v resno delo in večurno posedanje v šolskih klopeh, je poskrbljeno, da se razvedre šestkrat v šolskem letu s kratkim poldnevnim izletom. Pet do osem kilometrov hoje v naravo, med travnike in gozdove, je pravi užitek za otroke. Od dobre volje tovarišice učiteljice, ki jih vodi, je odvisno, kako bo poiskala primeren prostor za počitek in izkoristila teren za igre z najrazličnejšimi nalogami, Popeljite otroke iz mest in iz vasi, kjer jim ceste, promet in prah omejujejo svobodo zdravega gibanja, na čist zrak, na sonce, med polja in travnike!« O, kako je to lepo. če bi mamica vedela . . . Kdo preskoči tale štor? Ali zna kdo splezati na drevo? Pojdimo se črnega moža! Loviš! — Torej tako, to je nekaj vrstic iz članka Mete Petkovškove. 3. Vprašanje zaskrbljene matere: Imam enajstletnega sina. Zadnje 4 mesece je začel jemati denar, koder sploh pride do njega; doma, v trgovini, sosedom. Za ukradeno si kupuje' slaščice. Kaj naj storim, To so samo 3 vprašanja, v reviji pa jih je še veliko, rešenih in nerešenih. Razmišljali bomo lahko ob vseh in morda včasih svojim otrokom pomagali. h - - -j-v........ , ^ piiiSpf S ^ v S-M;if ■■i -: — — ^ ;V'- Običajni prizor pri krvodajalski akciji NAŠI VZGOJNI PROBLEMI £ZJ JU Kljub temu, da pri nas posvečamo vzgojno zanemarjeni mladini in njihovi prevzgoji posebno skrb, čestokrat oklevamo v dilemi: rejnik aH vzgojni dom? O tem smo brali in poslušali že številne razprave, komentarje in ocene: ta zastopa mnenje, NALOGE PEDAGOŠKEGA DRUŠTVA Ob našem občnem zboru smo nakazali glavne naloge pedagoškega društva. Rekli smo, da je raziskovalno področje našega društva prav vzgojni proces, ki je ena Izmed oblik družbenega dogajanja. V to področje moremo posegati na različne načine in z različnimi uspehi. Pri tem bi seveda grešili, če bi trdili, da so za to poseganje poklicani samo člani-sode-Iavci društva. Na vzgojnem področju se uveljavljajo različni vzgojni čini-tclji: starši, učitelji — skratka vsa družba. Toda delo sodelavcev društva ima drugačne namene, kakor pa delo ostalih vzgojiteljev, ki hočejo načrtno spreminjati in dopolnjevati pedagoško teorijo. Zavedati se moramo, da teorija ni splošno veljavna resnica, ampak mora vselej odražati vzgojno stvarnost. Posegati v vzgojno stvarnost zato, da bi spreminjali in oplojevali teorijo, je že znanstvena naloga društva, ki pa je ne moremo rešiti kar čez noč. Za tako tlelo moraš imeti pogoje. Ko bodo zaživeli zaVodi za prosvetno-pedagoško služ-,bo, bodo postali društveni sodelavci tudi sodelavci zavoda. Ker pa vsega tega še ni, jc društvo svoje tlelo trenutno omejilo le na del vzgoiue stvarnosti, in sicer na rcševan!o praktičnih vzgojnih vprašanj, prešli smo na začetno stopnjo svojega delovanja — popularizacijo nedagoških vprašanj. Naš načrt je seveda še zelo skromen. Izbrali smo predvsem družinsko in tudi šolsko problematiko. Naše delo naj bi bilo hkrati tudi začetek bodoče vzgojne svetovalnice. Dokler pa take posvetovalnice ni, smo sklenili pri našem društvu, da bomo odgovarjali vsem tistim, ki delujejo na vzgojnem področju, in sicer skupno ali pa posamezno. Na specifična in bolj osamljena vprašanja bomo odgovarjali individualno po pošti, na splošne in razširjene probleme pa v časopisu Slovenski Jadran. Svoia vprašanja z vzgoinega področja pošiljajte na naslov: PEDAGOŠKO DRUŠTVO KOPER, UČITELJIŠČE. To bo pač začetna oblika našega dela, prepričani pa smo, da bo pomagala nam, kakor tudi vzgojiteljem, predvsem staršem in učiteljem, in tla bo iz te prakse pognalo nekaj dobrega in zdravega za nadaljnji razvoj naših otrok. mm naša žena, štev. 2 Iz vsebine: Dolfka Boštjančič: Ob -50-letnici 8. marca; Erna Muser: Pred ",o. obletnico; Naš politični in gospodarski pregled; Tilka Blalia: Strokovno usposabljanje žena, O. K.: Silvira Toma-zini; Iz organizacij; S, V.: Mednarodni pregled; Zene po svetu; Rapa Suk-lje: 15 let enakopravnosti; Dr. I„ Sve-tok: Prizadetim podietjem v premislek: K. Koimnnič: Mojc silvestrovanje; Dr, Lidija Andolšek: Se o kon-traccpciji; J. Čopič: Lepota, naša lepa skrb; Novi filmi; Nove knjige: Zaupni pomenki; Prof. F. Bernot: O temiaeraturah v stanovanju. da lahko v prevzgoji otroka odigra pozitivno vlogo samo družinsko okolje, drugi zopet opravičujejo obstoj vzgojnih zavodov in sistematično delovno vzgojo, ki jo lahko nudijo vzgojno zanemarjenim otrokom le strokovnjaki-pedagogi. In mi? Ni naš namen, da bi razglabljali in utemeljevali upravičenost prvega ali drugega — opiramo se zgolj na podatke oddelka za socialno skrbstvo pri ObLO Izola, kjer so doslej rešili večje število skoraj brezupnih primerov s pomočjo — rejnikov. Nekaj nadaljnjih primerov imajo pravkar v postopku in zopet so se odločili za rejnike. Vprašanje, od kod tolikšno zaupanje do rejnikov, pojasnjujejo takole: — Ze pri izbiri rejnikov skrbno pazimo na to, da pride otrok zares v zdravo družinsko okolje k ljudem, ki imajo vse moralne in politične kvalifikacije dobrih državljanov in vzornih staršev, Vsestransko preverjanje in do-sedania sta nam pokazali, da je največ takih družin na Krasu, zato .ie tudi pretežna večina naših otrok, ki smo jih bili prisiljeni odvzeti staršem, našla tonlo družinsko okolje na področju krajev Komen in Kostanjevica na Krasu. Zato se ne čudite, da vsi otroci, ki občasno pridejo na obisk v Izolo, nestrpno štejejo dneve in ure, ko se bodo lahko vrnili k svojim rejnikom .. . » * o Pregledujemo zaielno mapo spisov 11-letnega Janka iz Izole. — Naš na;t"žii nrimer. pojasnjuje referent, dolgoletni socialni delavec Miro Furlan. — Neurejene družinske razmere so bile vzrok, da jc otrok že v natnežnejši otroški dobi postal pravcati »sin ulice«. Pntcnal se je vse dneve, prosil miloščino, kradel in nadlegoval ljudi — skratka, postal je izrazit primer nepoboljšljivega iz-prijenca. V mani ie med kupom prijav in zaslišani spis, ki ga je poslalo vodstvo osnovne šole oddelku za socialno skrbstvo pred dvema letoma. V n>em je obsežna obrazložitev, da je vsak poskus šole za njegovo prevzgojo ostal brezuspešen. Sola predlaga takojšnjo menjavo okolja, ker bi ime. lo slednje oklevanje hude posledico za otroke. To je bil hkrati zadnji in usodni spis, ki je odločilno poseg v življenje malega Janka. — Zavedali smo se teže posledic in lahko nam verjamete, da naša odločitev ni bila lahka niti enosatvna. Bali smo se, da bodo v tem primeru tudi naši kleni Kraševci odpovedali, je nadaljeval tovariš Furlan. — In kje je Janko danes? — Se vedno pri vzorni družini rejnika Jožeta Sosiča v okolici Komna. Tovariš Sosič bi bil skraja zares skoraj obupal, toda že danes po dveh letih je zelo ponosen na Janka, ki jo postal priljubljen član njegove dru^ žine. Se več: šole in skrbstveni " gani za varstvo otrok na teh podr jih nas redno obveščajo o vzgoji šolskem uspehu otrok. Posebno letos ob polletju smo dobili na račun na ših rejenccv in rejnikov vrsto laska vih priznanj . .. # Beremo Jankovo oceno, ki jo Je poslalo vodstvo osnovno šole v Komnu za letošnje polletje: — učenec Janko redno obiskuje šolo. Živi pri družini, ki zelo skrbi za nlegovo vzgojo In izobrazbo. Ker je bil prej hudo zanemarjen, le težko sledi pouku, vendar počasi, toda vztrajno napreduje. .. Pri njem se vse doseže z lepo besedo in dobrimi zgledi. Kolektiv pozitivno vpliva na njegov^— obnašanje in učenje. Otroci so alfe sprejeli kot svojega prijatelja, je ze^^V priljubljen, kar je tudi sam opazil . Razredničarka: L. Marija — Zares, zelo enostavno, vendar toplo in bodrilno pismo vzgojiteljice, ki očitno kaže na vsestransko skrb za Jankovo bodočnost. Tudi ta primer torej nesporno potrjuje pravilnost ukrepania organa za socialno skrbstvo v Izoli, ki mu je uspelo najti svojim »otičkom brez gnezda« varno zatočišče. Kdo ve. če bi našel Janko samega sebe tudi v drugem. okolju — kaj mislil ti, dragi bralec? (bb) C-J "-Z vf O zaključni pustni prireditvi se je letos zbralo v Izoli nad šest tisoč ljudi — Veliko veselja prizadevnosti, vendar pa še premalo okusa — V bodoče bi bilo prav, če bi bila to osrednja takšna prireditev v okraju; zato pa bi morali združiti sile in jo napraviti res kvalitetno Postalo je že prava tradicija, Tradicija, Iti ima svoje korenine v Benetkah in Trstu. Kar so za Nemčijo Miinchen, za Francijo Niča, za Italijo pa že omenjene Benetke s svojimi karnevali ter pustovanjem, to je za naše področje — če ne kar za vso Jugoslavijo — naša Izola. Izola s svojim znamenitim vsakoletnim pustovanjem, ki najde svoj višek v sredo po pustnem torku s Kuren-tovim pogrebom, na katerega se vsakokrat zbere vsa Izola. Letos celo več kot samo Izola, saj je bilo po mestnih ulicah in trgih, koder je šel »pogrebni« karnevalski sprevod, zbranih nad šest tisoč ljudi, m'ed katerimi je bilo videti tudi veliko Koprčanov in tudi Pirančanov, čeprav sta tudi NATHASMAMO 2A1CSTNQ HOViCO CA HAV vit HENAD0M& lh LSTOS 2ÁPUSÍÍL GOSPO» HAS ORAGlJOei^ÁR, -PUST- nspüia8n>& pdkukika 8cm0 swtwitíl 00 uptwum've 00 \m-:d • W^M . ' L 4 m t . ; :. <• . «V J ■ „..s r Sli' iSill Američana Malcolm Koss in Charles n. Moore sta se dvignila s posebnim balonom 26 tisoč metrov visoko, da bi Jažc s te bližine fotografirala Venero. Pri povratku in pristajanju sta imela smolo, da sta komaj odnesla živi glavi (na sliki: polomljena balonska gondola). Toda poskus je menda uspel — bojda se iz posnetih spektrogramov jasno vidi, da Venero obdaja vodna para po čemer bi se dalo sklepati, da je na Veneri življenje NEPROBOJNA OKNA Pred nedavnim so odkrili v Veliki Britaniji novo vrsto prozornega materiala za okna. To je plastična plošča, ki je napravljena iz polietilena. Posebnost te prozorne snovi je, da je boljši toplotni izolator od stekla, da ne propušča vlage, da propušča ultravioletne Žarke ln da se ne razbije. Ce Jo zadene udarec, se samo upogne in takoj nato zravna. ATOMSKI KRUH V francoskem atomskem laboratoriju za konserviranje hrane s pomočjo žarčenja v Saclayu so pred nedavnim priredili poskušnjo, na katero so povabili tudi strokovnjake za dietetiko. Ugotovili so, da Je hrana, ki so jo nekaj časa žarčili z radijem, obrdžala svoj okus ln vse svoje hranilne kakovosti, Kaže, da bo hladilnikom kmalu odlclcnkalo ln da Jih bodo zamenjali »atom-nikl« ^¿^liSilISIS S ' Ä^^T^feSP^SäS^ ■------- ^.--- _ ..' .1 j Malo jih jc, ki ne bi poznali na videz nepomembne stavbe ob cesti med Koprom in Semedelo. To je vodna črpalka. Zgradili so jo že leta 1904 in črpa vodo iz kanala, ki leži približno dva metra pod vodno gladino./Crpalka ne dela neprekinjeno, marveč le ob močnem deževju ali visoki plimi. V lanskem novembru in decembru, ko Je Iijo skoraj brez prestanka, so dvignili s črpalko (dvii stroja) 1.121,040.000 litrov vode iz kanala na Bonifiki nazaj v morje, »pumpa« je torej v tem času opravila delo, za katero bi bili potrebni milijoni konjskih sil Na podlagi starih kitajskih izkušenj je italijanski zdravnik Ur. Pietro Orlandini iznašel poseben postopek za zdravljenje revmatizma, ishiasa. astme in glavobola. S posebno napravo (na sliki) je treba večkrat na dan masirati boleča mesta na telesu, nakar bolečina baje zanesljivo izgine AVTOMATIZIRANO NAFTNO POLJE v Uzbekistanu je začel obratovati prvi popolnoma avtomatizirani naftonosni revir na svetu. Z dispečerskega pulta je moč iz daljave upravljati črpanje nafte iz 1055 vrtin. Di-spečer upravlja svoje delo s pritiskom na gumb. Delo na 150 do 200 vrtinah kontrolira en sam delavec. TOVARNE NA PROSTEM Znani sovjetski strokovnjak na področju avtomatizacije prof. Aleksander Lerner meni, da bodo zaradi popolne avtomatizacije industrijske proizvodnje tovarniške zgradbe povsem nepotrebne. Dragocene stroje bo lahko pred vsemi muhavostmi vremena varovala preprosta streha in barva, ki ščiti kovino pred rjavenjem, Profesor je dejal, da to ni stvar daljne prihodnosti, marveč da v Sovjetski zvezi obratuje na ta način že nekaj termoelektrarn. Opičji dreser Alfred Smith v cirkusu Knie jc prišel na misel, ko je nekoč obiskal neko zabavo v Miinchenu, da bi naučil tudi svoje varovance podobnega obnašanja, kot ga Imajo ljudje na zabavnih prireditvah. C'e mu je uspelo, kar presodite sami, ko boste proučili gornjo sliko Pred nedavnim je zasedal v Kolnu Inštitut za pedagoško zdravljenje. Na njem Je prikazal pedagog za zdravljenje govora Hubert VVollcs protezo, lei zamenjuje jezik. Proteza je napravljena iz plastične mase in ima obliko jezikp-^v položaju za izgovor samoglasnika »a«. Pričvrstiti jO je moč za zobe v spodnji čeljusti, H. VVoIks je* predvajal tudi KJE PRISTATI? Znarii ameriški geolog dr. A. Mason jc izjavil, da ameriški znanstveniki intenzivno pro-/učujejo Lunino površino, da bi našli najprimernejši kraj, kjer naj bi pristala raketna ladja s človeško posadko. Ameriški znanstvenik je nadalje dejal, da so prvi del proučevanja že uspešno dokončali. Podatki, ki so jih dobili, bodo omogočili ameriški vesoljski ladji, da bo varno in z najmanjšim tveganjem pristala na našem »pesniškem« spremljevalcu. »ŽIG SRAMOTE« ZA PIJANE ŠOFERJE Član britanskega Spodnjega doma Robert Mathew je predlagal zakonski osnutek, po katerem naj bi označili avtomobile vseh tistih oseb, ki so bile kaznovane zaradi »šofiranja« v okajenem stanju, z veliko in upadi j i vo oznako rumeno-črne barve. R. Mathew meni, naj bi bil ta »žig sramote« opozorilo vsem tistim, ki so nagnjeni k pijači. MEHANIZIRAN JEZIKOSLOVEC V Sovjetski zvezi so izdelali tako popoln stroj za učenje tujih jezikov, da more sam poučevati, popravljati napake svojih učencev in celo korigirati pismene naloge. Princip, na katerem je stroj zasnovan, je pa seveda še vedno uradna tajnost. TRIJE ROMANI V ENI SEKUNDI Pred nedavnim so izdelali elektronski teleprinter, ki more »pretipkati« (točneje: repro-ducirati) približno 3.000 črk v eni minuti. Čeravno je začel teleprinter šele delati, že snujejo načrte, kako bi ga izboljšali, Zdaj pripravljajo gradivo in načrte za teleprinter, ki bi mogel oddajati več kot pol milijona besed v eni minuti. Z drugimi besedami povedano, bi mogla ta naprava, ki že nastaja pod šestili, prepisati na minuto tri romane povprečnega obsega (okrog 250 tiskanih strani normalnega formata). RAKETA Z LJUDMI — ČEZ OCEAN Direktor ameriške agencije za Vesolje in aeronavtiko dr, Keith Glennan je izjavil, da bo sedem izbranih ameriških astronavtov izvedlo z raketo prvi polet preko Atlantskega oceana. To nameravajo napraviti že v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Dr. Glennan je tudi dejal, da bo ta polet generalka za polete v vesolje, ki jih nameravajo izvesti v naslednjem letu. Svoj prvi polet bodo napravili ameriški astronavti v posebnih napravah, ki jih bo izstrelila raketa tipa »Redstone«. magnetofonske posnetke) vora nekega pacienta s tezo in brez nje. Med tem ko je bil njegov govor brez jezika podoben zamolklemu lajanju, je lahko z umetnim jezikom artikuliral vse samoglasnike in skoraj vse «oglasnike. S to pripravo se Je moč naučiti govoriti v pičlih sedmih urah. Seveda je ta izum izzval veliko zanimanje med znanstveniki, še večje pa med vsemi tistimi ljudmi, ki so zaradi bolezni ali kakšnega drugega nesrečnega naključja izgubili jezik. BARVNA TELEVIZIJA Japonske televizijske postaje so začele oddajati poskusne programe v barvah. Tuji strokovnjaki, ki so ob tej priložnosti obiskali Japonsko, so bili presenečeni nad barvami in nad jasnostjo slik. Osem japonskih podjetij je že začelo serijsko izdelovati TV sprejemnike za barvno televizijo. Za leto 1964, ko bodo v Tokiju olimpijske igre, pripravljajo Japonci načrte, po katerih bodo posneli igre v barvni televiziji, program bodo pa pr<^ našale relejne postaje, ki b na umetnih satelitih. Najnovejši teleprinter stroj ne prenaša na daljavo le besed, marveč tudi fotografije in celo barvne posnetke. Naprava je tako izpopolnjena, da je sposobna v komaj treh minutah posredovati na poljubno daljavo tekst v obsegu znanega obsežnega romana Margarete Mitchellove »V vrtincu« — Enostavno sem mu moral kupiti očala, ker je že prav vsako nogo imet za telegrafski drog .. . R. L. STEVENSON Ta dva prizora sta preganjala advokata vso noč. Kakor hitro bi zaprl oči, bi se mu že zazdelo, da sliši pritajene korake, ki se gibljejo vse hitreje in hitreje, nato z vrtoglavo naglico, skozi prostrane labirinte mesta, razsvetljene s svetilkami, in na vsakem uličnem vogalu pod ra otroke in se ne zmeni za njihov jok. In vendar nima ta prikazen obraza, po katerem bi ga mogel spoznati; celo v snu mu ne vidi lica; vidi le nekakšne obrise, ki ga venomer begajo in se mu pred očmi sproti tope. In tako se je v advokatovem umu rodila in razrasla nenavadna in skoraj nasilna radovednost, da bi videl lik pravega Hyda, Bil je prepričan, da bi skrivnost minila, kakor hitro bi ga le ugledal; tako se običajno zgodi z vsemi tajinstvenostmi, ko jih dodobra spoznamo. Nemara bi odkril tudi vzroke za čudno naklonjenost ali podrejenost (imenujte to, kakor hočete) svojega prijatelja; morda pa bi našel tudi ključ, s katerim bi odgonetel čudne zahteve v testamentu. Na vsak način bi ta obraz veljalo videti: obraz človeka, ki ni imel niti iskrice sočutja, obraz, za katerega je bilo dovolj, da se samo pojavi, pa izzove v Mr. Enfieldu, ki sploh ni bil sprejemljiv za vtise, trajno mržnjo. S tem dnem je jel Mr. Utterson oprezati okrog skrivnostnih vrat v stranski ulici. Zjutraj, preden je začel z delom, opoldne, ko je imel dela čez glavo, ponoči pri zameglenem siju mestnega meseca; pri vsaki svetlobi in ob vsakem času, ne glede na to ali je bila ulica prazna ali živahna, je bilo moč najti advokata v njegovem izbranem skrivališču. — Če je on Mr. Ilyde, — si je mislil, — potem bom jaz Mr. Seek (besedna igra; v angleščini pomeni hyde — skrivati se, seek — iskati). Končno pa je bila njegova potrpežljivost poplačana. Bila je čudovita, suha noč. Zrak je b:l hladen kot stu-denčnica in povsem negiben, da so sijale ulične svetilke mirno in so metale pravilne sence. Ulica je bila čista kot tlak v plesni dvoran'. Ob desetih zvečer, ko so bile trgovine že zaprte in luči v izložbah že pogašene, je postala ulica puščobna in tiha kljub pritajenemu hrumenju Londona vsenaokrog. Vsakogar, ki je prihajal, je bilo moč opaziti že mnogo prej, preden se je pojavil. Mr. Utterson je b:I že nekaj minut v svojem skrivališču, ko je začutil, da se mu približujejo stopinje lahkotnih korakov. V svojem nočnem oprezovanju si je že tolikanj izostril sluh, da je že od daleč spoznal korake in jih ločil od velemestnega trušča. Vendar mu šum korakov še nikdar ni pritegnil tol kšne pozornosti kot sedaj. Z nekakšno vražjevemo slutnjo uspeha se je splazil v vhod dvorišča. Koraki so se hitro približevali in postali nenadoma razločni, ko so na vogalu zavili v ulico. Advokat je pogledal iz skrival šča in takoj spoznal, s kom ima opraviti. Bil jc majhne rasti in povsem enostavno oblečen in je že iz te razdalje zapustil v advokatu neprijeten občutek. Prečkal je cesto in se nameril naravnost proti vratom. Spotoma je potegnil iz žepa ključ kot nekdo, ki se bi ža svojemu domu. Ko je šel mimo, jc stopil Mr. Utterson za njim in ga potrepljal po rami. — Ce se ne motim, sle vi Mr. Hyde? Ilyde je obstal in piskajoče vdihnil. Strah ga je zgrabil le za h"p. Četudi ni pogledal advokata naravnost v oči, mu je rekel že povsem hladnokrvno: — Tako se pišem. Kaj želite? — Vidim, da hočete vstopiti, pa,.. — je odvrnil advokat. — Jaz sem stari prijatelj doktorja Jekylla... Advokat Utterson iz Gant streeta... Za moje ime ste gotovo že slišali. Ker sem vas srečal v pravem trenutku, sem pomislil, da bi me lahko spustili noter. — Doktorja Jekylla ne boste našli, šel je z doma|_ je odvrnil Ilyde in vtaknil ključ v ključavnico. Potem pa je nenadoma vprašal: — Od kod me poznate? — Bi mi hoteli napraviti neko uslugo? — je rekel Utterson, ne meneč se za njegovo vprašanje. — Zelo rad, — je odvrnil Ilyde. — Kaj pa? — Mi hočete dovoliti, da vam v"dim obraz? Kazalo je, kakor da Ilyde omahuje, potem mu je pa< hipoma, ko da se je nečesa spomnil, obrnil obraz z izrazom kljubovanja. Nekaj časa sta motrila drug druge£ — Zdaj bi vas lahko spoznal, — jc rekel Uttersoq Nemara bo to še potrebno. — Da, — je odvrnil I-Iyde, — dobro je, da sva se srečala. Pravzaprav bi morali imeti moj naslov. Povedal mu je hišno štev'lko in neko ulico v Sohu. »Moj bog,« se je zgrozil Utterson, »da ni tudi on pomislil na testament?« Vendar je svoja občutja shranil zase in je v znak hvaležnosti, ker je dobil naslov, le nekaj zamrmral. — Povejte mi, od kod me poznate? — je spet vprašal Hyde. — Po opisu, — je odvrnil advokat. » — Čigavem opisu? — Imamo skupne pr'jatelje, — je dejal Utterson, — Skupne prijatelje? ... Kdo pa so? — No, na primer Jekyll. — On vam tega ni rekel! — je zagrmel Hyde v »a-stopu besa. — Vi ste lažnivec! — Poslušajte, — ga je opomnil advokat, — to ni ravno najbolj primeren način izražanja. Mr. Hyde je zarežal in bruhnil v nebrzdan krohot. Hip nato je z nenavadno spretnostjo odklenil vrata in izginil. Advokat je obstal kot okainenel. V polnem pomenu besede je bil prava podoba nemira. Počasi je odtaval skozi ulico, se vsake toliko časa zaustavljal in si z dlaj pokrival čelo kot človek, ki je umsko že povsem zmed lanjÄ