SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjey. Kegi&tro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 25 de Diciembre (decembra) 1937 Núm. (štev.) 51 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo In mir ljudem na zčmlji... Kmalu bo dva tisoč let, odkar se jo rodil oznanjeval3c miru na zemlji, miru vsem ljudem, ki so dobre v°lje. In ko smo bili v svojih mladih letih še dobre volje, ko so nas učili in vzgajali po Kristusovih naukih in nismo še vedeli, kako daleč je svet od onega, kar je veliki Uče-ttik oznanjal, je bila sreča v naših srcih. In ko se nam je svet razodel, smo spoznali, kako Kristusa vsak dan in ob vsaki priliki križajo tudi talo, ki se hinavsko pretvarjajo kakor da ga časte in se po njem ravnajo. ISppznali smo, kako spoštujejo oblastniki, ki imajo usodo ljudstev v rokah, enega samega boga-malika: oblast in denar. Zato je svet ^nes tako daleč od onega moralna, političnega in socialnega miru, ki ga je Učenik oznanjal. Mogočni-ta, ki skrbe samo za svoje dobičke ter si z denarjem osvajajo oblast nad Posamezniki in narodi, poganjajo ljudstva v krvava klanja. Namesto sladkega betlehemskega angelskega prepevanja, ki je preprostim pastir-ckom oznanilo rojstvo oznanjevalca miru, se sliši letošnji božič v svetu žvenketanje z orožjem, grmenje to-Pov in pokanje grunat; namesto zve 2de repatice, ki je trem kraljem ka-2aila pot v Batlehem, švigajo da-nes po nebu letala, ki prinašajo ljudstvom pogubo; namesto blago-dišečega kadila, ki so ga trije kralji nosili s seboj, so danes valijo po poljih in mestih ugonabljajoči strupe-111 plini; namesto meketanja mirnih °včic, ki so pastircem sledile v me-840 Kristusovega rojstva, se danes razlega v mnogih deželah paketanje strojnih pušk težkih oklepnih volov • Kakšen kontrast med današ-njim časom in betlehemsko nočjo Pred skoraj dva tisoč leti! Narodi bi radi živeli v miru med ^oj, da bi bili dobre volje, ki jo ^ir prinaša v človeška srca, vendar P4 narodi niso gospodarji svoje u-sode. Izkoriščevalci in oblastniki jih lQlajo v rokah in gospodarijo z njihovim Svljenjem. Svetovna vojna še ni pozabljena; * vedno hodijo med nami ljudje, ^ «o v letih 1914 do 1918 pustili 6 svojega teksa na bojiščih, še vedno so med nami sirote, ki so v svetovnem klanju izgubile svoje o-^te> pa že pripravljajo nekateri ma J^tevilni brczvestneži novo klanje, I bo še bolj krvavo, še bolj grozno. II Ponekod že teče kri narodov v Potokih. Španija izkrvaveva v bra-^mornem boju, legije Kitajcev pa- aj0 Pod morünimi sredstvi vpad- Teruel v oblasti vladnih REPUBLIKANCI SO PREHITELI FRANCA, KI ŽE NEKAJ MESECEV PRIPRAVLJA OFENZIVO. — TER IZBOLJŠALI SVOJ POLOŽAJ NA NAJBOLJ KOČLJIVEM DELU FRONTE — POMEN SEDANJE OFENZIVE VLADNIH Brž po okupaciji As t uri je po četah generala Franca .so iz raznih virov napovedovali, da bo revolucionarna vojska, po kratkem odmoru, pripravila za odločilno ofensivo ki naj še pred začetkom zime Odloči o bodočnosti Španije. Te napovedi so bile verjetne, ker, kakor - plača odškodnina. Sprva je izgledalo, da bodo Zdru žene države in Velika Brit.airja skupaj nastopile ter nekako polcizala Japoncem zobe s tem. da odpošljeta v kitajske vode možno vojno bro-dovje. Zaenkrat pa je ta namera splavala po vodi in bosta menda toliko washingtonska kolikor londonska vlad» vsaka zase skrbeli za zaščito svojih interesov na Dalinem vzhodu. Tudi veliki interesi Velike Britanije prihajajo radi širjenji japonske «kupac je v vedno večjo nevarnost. ker so se Japonci odločili, da sprožijo novo ofenzivo proti Kan- tonu, ki je v prenevarni bližini angleškega važnega trgovskega centra in vojnega oporšiča Honkonga. DROBNE VESTI NemJko kričanje proti sovjetom i'ivio za notranjo porabo v Nem->iji >ami. dočim nemška viada v resnici podpira Stal novo diktaturo tako piše znani francoski publi-,-'sf Bardoux v uglednem pariškem Tem psu". Pisec trdi, da ko maršal Tuhačevski in drugi ruski generali, "d so bili s Stalinom nezadovljni, ).av'z»ii stike z nemškim generalnim štabom ter da jim je to postalo n. odno. ker je Hitler naročal načel-I liku t a.in > hitlerevske policije, Hi-J in!;'riu. naj o zaroti obvesti Stalina. I" tako > je zgodilo, da je bila po-stn I jara cela vrsta vplivnih poveljih k >v rdeče vojske. Umrl je tudi bivši minister Kellogg, ki je bil pravo nasprotje marša bi Ludendorffa. Dočim jo ta sanjal le o kasarni in vojnah, se je Severo-amerikanec Kellog ukvarjal ¿ mislijo, kako bi svetu zagotovil trajen mir. Bil je oče pogodbe, s katero so države proglasile vojno za zločin in Kellogg je bil najbrž prepričan. da je res dosegel ono. kar je želel. Seveda pa je kmalu doživel razočaranje; gledati je moral, kako so z vojnami začele prav take države, ki so bile s podpisom njegovega pakta svečano obljubile, da se ne bodo posluževale vojne kot sredstva za svojo politiko. Maršal Ludendorff, znani nemški vojskovodja iz svetovne vojne, je umrl. Bil je skoz in skoz vojaški človek, mož kasarne, ki za druge •stvari ni imel ne smisla ne srca V zadnjih letih svojega življenja je začei pridigovati neke sorte germanskega poganstva, katero je smatral za potrebno pripravo nemškega naroda na revanšo proti Franciji Iz nekaterih dežel, posebno pa iz Združenih držav Severne Amerike prihajajo zadnje čase vznemirljive vesti o razvoju gospodarskega položaja ; napoveduejo novo krizo, ki je v nekaterih industrijah spet nastopila. Z vprašanjem pojavljajoče se krize se je začela pečati tudi Zveza narodov, ki proučuje, kako bi se človeštvu, ki se je komaj nekoliko izkopalo iz brezposelnosti in z njo združene bede, prihranilo aovo gorje. Vse braziljske politične organizacije so bile razpuščene z dekretom, ki ga je objavil predsednik Vargas pretekli petek- Za takšne, ki bi sodelovali pri tajno obstoječih strankah, so predvidene kazni od dveh do štirih ne&ecev ječe in denarne globe- Polit č^ie stranke se bodo morile pretvoriti v prosvetna, dobrid na ali športna u druženja, vendar pa bodo morale spremneiti svoje ime. Dolores Ybarruri, imenovana „La Pasionaria", španska politična voditeljica, katera se sedaj mudi v Fran-eiji, je objavila proglas na francoski narod; poziva ga. naj vlado prisili, da bo vzpostavila svobodo trgovanja z vladno Apañijo. Trdi tudi, da je londonski odbor za ne-vmešavanje delal proti interesom španskega vladnega tabora. Sovjetski odpravnik poslov v Grčiji, Aleksander Barmin. je pr bežal v Francijo, ko jra je ruska vlada pOEVala. naj se vrne domov- Bal se je, da ga bo zadela ista usode. kakor mnoge druge sovjetske diplomate v zadnjem času: da ga bodo spravili na drugi svet- Objavil je pismo, v katerem podaja ostavko in trdi. da jo Rusiia sedaj v rokah ..reakcionarne klike, ki z zločini dr- v svojih rokah". Argentinske vesti Poslanik dr. Izidor Naš poslanik g. dr. Izidor Cankar in gospa sta se vkrcala v soboto 18. t. m. v Genovi na ladjo "AUGUS-TUS", s katero se sedaj vozita proti Buenos Airesn. Prispela bosta v tukajšnje pristanišče v pondeljek 3. januarja, po vsej priliki okrog 8. ure zjutraj. Gospoda poslanika, ki si je s svojo možatostjo in s svojim neumornim delom za izseljeništvo osvojil te kom svojega bivanja med nami iskrene simpatije vseh poštenih in res Cankar se vrača rodoljubnih Srbov, Hrvatov in Slovencev v Argentini, bo naša kolonija gotovo z veseljem pozdravila ob nje govem povratku iz domovine, kamor se je bil odpeljal pred dobrimi tremi meseci, da na samem kraju, pri me-rodajnih činiteljih v kraljevini, o-sebno poroča o tukajšnjih prilikah in potrebah ter poskrbi za okrepitev vezi med našim izseljenim narodom v atlantiških deželah Amerike ter domovino. POČASTITEV PREDSEDNIKA JUSTA Kmalu bo sedanji predsednik države general Justo predal državne posle svojemu nasledniku dr. Or-tizu. Za to priliko se je sestavila posebna komisija, ki hoče sedanjega predsednika po predaji poslov počastiti v znak priznanja za njegovo delo. Priprave za slavnost so se že začele. RAZGNAN SHOD DELAVSKIH SOCIALISTOV V Godoy Cruz, v pokr. Menduzi, j se je v nedeljo imel vršiti shod de- ¡ lavske socialistične stranke. Voditelji politične organizacije, ki je shod sklicala, so bili obveščeni, da se nekaj pripravlja proti njim, pa so radi tega zaprosili guvernerja, naj poskrbi za varnost. Res je prišla policia in je mogla tako brž intervenirati, ko je res prišlo do incidentov. Komaj je namreč začel govoriti politik Ochos Castro, je počil v dvorani strel, kateremu je sledilo še več drugih. Policija je vrgla med zborovalce male bombe s plinom za solzanje ter je tako shod razgnala. Izvršila je tudi več ari-tacij, vklub temu pa dosédjj baje še ni mogla ugotoviti, kdo je .-prožil strel ter povzročil nered: ali je bif to kak konservativec ali pa socialist iz drugega tabora. Dve osebi sta bili ranjeni, hujšega pa ni bilo, vkljub mnogemu streljanju. ČUDNE IZJAVE SANTIAŠKEGA GUVERNERJA Kakor smo že v zadnji številki poročali, se je v republiki, posebno pa v glavnem mestu začela akcija za nabiranje živil in drugih potrebščin 7,a prebivalstvo pokrajine Santiago del Estero, ki je radi suše izgubila ves pridelek in se radi tega nahaja v skrajno slabem položaju, to pozno ampak tem bolj vneto rodolju- KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Franciško Huspaur Mladeniči/ Vsako pomlad se kri pVenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bb. Air es bno navdušenje so prišle kakor mrzel obliv besede guvernerja prizadete pokrajine, g. Montenegra, ki je v neki izjavi trdil, da santiaško ljudstvo dobro živi in da miloščine od nikogar ne potrebuje, marveč da rabi samo javna dela. Jasno je, da o te izjave kaj čudno zvenele po vseh onih grozovitih slikah, ki jih je o trpljenju tamošnjega prebivalstva prinesel dnevni tisk. Posebno veliko nejevolje so guvernerjeve besede povzročile pri raznih odborih, ki so se bili z vso vnemo lotili dela za pomoč prizadeti pokrajini. Prošnje za podobno pomoč prihajajo tudi iz drugih severnih krajev države, ki jih je suša opustošila. Prilike v Chacu Iz Chaca, kjer je tudi mnogo naših ljudi naseljenih, je prišla v Buenos Aires posebna delegacija tamošnjega prebivalstva, z namenom, da varnemu predsedniku republike potoži svoje gorje, ki izvira iz dnevnega pomanjkana: pomanjkanja vode 'n pomanjkanja policije. Predsednik je v ponedeljek sprejel delegacijo, ki mu je usttmeno obrazložila svoje želje ter predložila tudi poseben memorandum. Predlaga, naj bi vlada investriala 20 do 25 milijonov pesov za preskrbo z vodo onih krajev, ki običajno trpe zaradi suše. V zelo temnih barvah slik i memorandum varnostne in pravne prilike v chakenskem teritoriju. Pravi, da se vsak dan dogajajo ubojstva, roparski napadi; da ni človek varen ne doma ne na ulici ne na polju ne v železnici. Velika večina zločincev je ostala nekaznovana in vse to je ustvarilo v Chacu alarmno stanje, ki zelo škoduje napredku terotorija.» Xa 300,000 prebivalcev, ki žive na ozemlju od približno 100.000 kvadratnih kilometrov površine, pride vsega komaj 500 policijskih uslužbencev, pa radi tega pač ni čudno, če se je zločinstvo tako hudo razpaslo. Prebivalci prosijo za nujno ojačenje varnostne oblasti. NE KUPUJTE LADIJSKIH LISTKOV PRI NEPOZNANIH AGENCIJAH! Federico Bartola, José Balsón in Primo Nonis so pred kratkim kupili ladijske listke v agenciji na ul. Carlos Calvo štev. 17, ki je bila last nekega Torresa. Kmalu so reveži morali ugotoviti, da jih je Torres osle-paril: enega za 300, drugega za 630., tretjega pa za 700 pesov. Šli so Torresa iskat, a ga niso našli; zato jim ni preostalo drugega nego da so se obrnili na policijo. NEMŠKA ŠOLSKA LADJA V OBISKIH V ponedeljek je priplula v Mar del Plata nemška šolska ladja "Schlesien"; ostala bo tu do 27. t. m. UPOR V KAZNILNICAH V Kaznilnici v Rosariu so se jetniki uprli, baje radi prepičle in slabe hrane ter radi prestroge discipline. Morali so priti gasilci, da so kaznjencem ... ohladili kri. Do upora je prišlo tudi v kaznilnici v Floresu, Santa Fe, kjer so jetniki napadli ječarje s palicami, lo patami in drugim orodjem, Ječarji, izmed katerih je bil eden težko ranjen, so na napad odgovorili s streljanjem ter ranili pet kaznjencev. ROJAK SE JE PONESREČIL PRI DELU Ivan Sever, star 34 let, jugoslovanski državljan, zaposlen pri zidarskem delu na Concepción Arenal 2823, je padel šest metrov globoko, ko se je pod njim vdrla "chapa", na kateri je stal. Njegovo stanje je nevarno. NESREČEN SKOK S KAMIJONA • Ko je Carlos Pozze, star 26 let, vozil s kamijonom na Avenidi Gral. Paz, je pri Avenidi del Trabajo ka-mijon zašel s prvim kolesom v obcestni jarek, radi česar se e vozilo močno nagnilo. Poaze, ki je mislil, da se bo kamijon zvrnil, je skočil raz njega, toda tako nesrečno, da mu je šlo zadnje kolo čez prsni koš. V bolnišnici Salaberry, kamor so ga brž prepeljali, je kmalu izdihnil. Prelep med Franco Rosarijski španski nacionalisti in falang'sti so priredili preteklo nedeljo v baru "Cifre", na vogalu"ul. Sarmiento itn Sta Fe, banket, na katerega so povabili tudi italijanske fašiste in hitlerjevce. Po obedu, ki je potekel v popolnem redu, so se začele govorance. Sprva ni kazalo" nič hudega, ko je pa govoril Gonzalo Martín Nieto, mož ki zastopa v Ro-sariju upornega generala Franca, je nastal kraval. Govornik je bil nekaj omenil tujce, ki se borijo na strani španskih nacionalistov, pa so vimi prijatelji tedaj falangisti začeli z medklici dopovedovati, da nočejo tujih zastav na španski zemlji. To je dalo povod za velik pretep, med katerim je bila marsikatera steklenica razbita, marsikateri stol polomljen in marsikatera butica okrašena z bunk mi. Stvar je bila tako huda. da je morala priti konjenica policije ter ener-gifno povleči, vmes., J>redtni .>e fe posrečilo razgnati vročekrvne rosa-rijske prijatelje upornega generala Franca. KRVAV DOGODEK V sredo zgodaj zjutraj so trije streli zbudili iz spanja stanovalce hiše štev. 818 v ulici Cachi, v Parque Patricios. Stanovalci so poklicali stražnika ter skupaj z njim vdrli v sobo, v kateri so počili streli. Tu se jim je nudil grozen prizor. Na postelji je ležala, ranjena od dveh strelov, 29-letna Eulalia Moltedo, nekaj korakov proč od nje pa njen mož Juan Moltedo, star 51 let, ranjen v prsa in hudo krvaveč. Odpeljana sta bila takoj v bolnišnico Penna, kjer je pa mož izdihnil ne da bi bil prišel k zavesti. Žena bo kljub dvema streloma ostala pri življenju. Dejala je, da moževega dejanja ne more razumeti, ker da sta živela v najlepšem soglasju, vendar pa domneva, da je obupni korak morda storil iz obupa zaradi velike revščine, v kateri sta živela zadnje čase. POLICAJ USTRELIL PODKOMI SARJA V Coronel Dorrego je stražnik Claro González po kratkem besed« nem sporu ustrelil podkomisarja Teófila Ocantosa. Morilec in še dva policaja, ki sta prisostvovala krvavemu dogodku, so bili aretirani. — Vzrok je bi! spor zaradi službe imenovanega zavoda, in ki bodo pri" speli v ponedeljek dne 27. t. m. ok 1|2 8 zjutraj v tukajšnjo pristanišče : Klančič Eugenija iz Podgore pri Gorici, Volk Josip iz Ostrožnega, Brda, Zadkoviá Franc in Mariia i* Reke, Zrimšek Angela iz Velike Pristave pri Postojni, Šegota Albina iz Tinjana. Lože j Leopolda in Ostro-uška Alojz iz Tubelj .pri Komnu, Mezg-3c Peter iz Ostrega vrba. Ker-šul Jožef iz Velikega Berguta pri Reki, Ivančič Josip in Malih Lož, »Pipan Albina in Pipan Ema iz Svetega pri Komnu, ČeUna Antonija iz Britofa, Markuža Rožica iz Velicega Dola, Sbaic Bruno in Sbaic Igo iz Krmina, šuc Ema iz Trsta, Kova-čič Franc, Kovačič Ida in Kovačic Milena iz Vremskega Britofa, Sčurk Mirko iz Podgore pri Gorici. Mozetič Amalija iz Bilj, Papič Katica, Perič Ivanka in Perič Josip iz Su-petra na Braču, Smirčič Dragomir iz Premude. Dropulič Manda iz O-ipuzna, Miličevic Jurka, .Miličevič Arodcljko in Miličevič Anica iz Graba pri Vitini, škoda Emilija, škoda Katarina in Škoda Andrej iz Koto-ribe, Mušič Nikola iz Lumbarda na Kcrčuli in Šalinovič Milka iz Velke-ga Prologa. Ali že veste, kje bo najbolj vesel Silvestrov večer, kje se boste v najbolj prijetni družbi poslovili od starega leta? (-e tega še ne veste, Vam povemo in Vas obenem prosimo, da obvestite tudi druge: Najbolj vesel Silvestrov večer bo v dvorani ulica Alsina 2832. Priredita ga TABOR in PROSVETA NOVI PRISELJENCI BANCO GERMANICO de la América. del Sud, Av. L. N. Alem 150, Buenos Aires, naznanja cenjenim naročnikom in čitateljem "Slovenskega lista", da so ukrcali na motom ik "OCEANTA" dne 9. t. m. v Trstu sledeče naše rojakinje in rojake. katerim so bile ladijske pre-voznice preskrbljene potom zgoraj ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO BO VAŠA DRUŽINA DOMA BOLJ VESELA, ČE JI Z VOŠČILI POŠLJETE TUDI DENARNO NAKAZILO POTOM Slovenskega Oddelka BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234; PODRUŽNICA: Corriente* .¿00 ki nakazuje po najnižjih cenah HITROST NIZKE CENE SOLIDNOST IZ UPRAVE IN UREDNIŠTVA M. M., Bs. Aires. — Popolnoma pravilno ste tolmačili pisanje članka rja katoliškega lista "El Social", ki piše o Postojnski jami ter Vas je potvarjanje zgodovine opravičeno razburilo, kajti tako morejo pisati samo bedaki ali pa prefrigani lažnivci, ki smatrajo citate!je za navadne osličke. Pozdrav! A. A. S. María. — Bomo pogledali še enkrat kako je z vašo naročnino. Naslov bomo spremenili. Enako tudi mi Vam želimo vesele praznike in srečno Novo leto! C M. Č. B. Cinco Saltos. — Narof niño sprejeli v redu. Hvala! Pozdrav! E. F. S. Genaro. — Naročnino f prejeli v redu. Srečko d"bite po pošti. Pozdrav! P. A., Córdoba. — Naročnino prejeli v redu. Zamudo radi oprostimo. — Sprejmite naše pozdrave! J. L.. Tucumáu. — Hvala za novo naročnino in plačano naročnino. Srečko pošljemo Vam in vaši stri po pošti. Pozdrav! B. G. V. Madera, — Izgubljene številke bomo dostavili. Se priporočamo za nove naročnike. Hvala za pozdrave. Enako tudi od naše strani!. Oni, ki ste priložili znamke, ste dobili pismen odgovor. Vsi, i ki ste poravnali naročnino osebno na naSem uredništvu ali Pn naših inkasantih in drugih poverjenikih, so Vam izdali tozadevno potrdilo, «ato ne objavljamo potrdila na tem meetu. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od S—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Núm. (Štev.) 51 SLOVENSKI LIST Stran 3 w Potegnimo črto pa j« Član nekega hrvatskega društva nam je dejal ob neki priliki, da njih društvo največ zasluži s* plesi in pijačo in da se zato najbolj splačajo take vrste "prireditve". Kdor hoče videti kulturne predstave še dodal, naj gre v kino. Zgoraj omenjeni je brez dvoma povedal bridko resnico ne samo za Hrvate, marveč v večji ali manjši meri tudi za nas Slovence; zato bi' bilo umestnopotegniti enkrat krepko črto med takimi... plesnimi in pivskimi društvi in ornim,i, ki si resnično prizadevajo gojiti našo kulturo in prispevati pri dviganju splošne izobrazbe. Nobeno res kulturno društvo ne sme propagirati zablod, četudi bi Pri tem zaslužilo, ker je ljudstvo v splošnem bolj dovzetno za trenutne plehke vžitke kot pa za vžitke trajne vrednosti, ki seveda ne pridejo sami od sebe, marveč je treba presneto truda in žrtev, da se pripravo z namenom dvigati splošni ni-v<> ljudske izobrazbe, od katere za-visi vse drugo. Splošna moralna in materialna nnzerja je tam. kjer je ljudstvo nevedno. Ponavadi se strežne in začne misliti za lastno usodo šele tedaj, ko ni več pomoči. V dokaz so nam lahko Abesinija, Španija in Kitajska. Ce bi bile v teli narodih široke ljudske plasti izobražene, b; se znale tudi politično, gospodarsko in obrambno organizirati tako, da bi nikomur ne prišlo na misel, da bi J1'' izrabljal »a svoje osebne namene,, ker bi že v naprej vedel, da ne bo nič opravil. Samo tisti narodi igrajo in bodo igrali hlapčevske vloge, ki stoje kulturno nizko in Se ne pobrigajo, da bi se dvignili. I,1 Prav taka je tudi kar se tiče iz- seljeništva. ¿ato je treba taka društva. ki Se, morda v lastno materialno škodo, predvsem brigajo za kulturo, Podpreti z vsemi močmi ter jim da-I1 javno priznanje, kot ga zasluži-J0- Dolžnost vsakega rojaka in rojakinje, ki se zaveda smisla zgoraj ,lapisanih besed, je, da se vseh kulturnih prireditev udeležuje in .-: tem Pokaže, da ceni veliki trud. s katerim .so pripravljene. In če se morda včasih kaka stvar ne sponese ta-k°. kot bi bilo želeti, to nikakor še "e pomeni, da se je društvo oddaljilo od cilja. Nrauiota pa ni za prireditelje, če Jndstvo njihovega truda ne vpošte-tako kot. razne plehke zabave, marveč nas to ponižuje vse, kot ce-°to, ker si s tem vtiskavamo pečat "«'kulturnega naroda. Nekateri naši ljudje, ki jih boli ugotovitev, očitajo "Slovenske- II,11 listu", da je on največ kriv, da Je tako, ker ne dela dovolj rekla-,n(> «a kulturne prireditve. mnenje pa je, da če katcro-res rosvetno , delujoče društvo '"Vanizira prireditev, mora vsak že ^naprej vedeti, da mu ne bo ško-'•«' jo poseti in da je to prav-aprav tudi njegova dolžnost, če mu J1"J ZH naš skupni napredek. r»di prihodnji petek bo prosvet- "H st« «t rov Mirne vesti lahko pridete vsi r,a to prireditev in povabite s seboj tudi vse svoje prijatelje in znance. Z le-svete, moški zbor Tabora in znani po udeležbo bomo dokazali, da se kvartet Jadran. Vsi ti zbori pa bo- Slovenci zanimamo za našo kulturo do nastopili še skupno z eno pes- tudi ob takšnih prilikah, kakor je mijo. Na programu je potem še ša- Silvestrovo ter da znamo koristno loigra, tudi skrbno pripravljena, združiti z veselim. Iz Dock-Suda SLOVESNA ZAKLJUČITEV PRVE GA ŠOLSKEGA LETA V JUGO SLOVANSKI ŠOLI NA DOCK SUDU Preteklo nedeljo popoldne se je. Velike izgube, ne samo materialna slovesen način zaključilo prvo ne, marveč tudi kulturne in socialne, šcisko leto na duck-sudski šoli, ki je prva srbo-hrvatska šola v Argentini sploh. Slovesnosti so se udeležili člani osrednjega odbora Jugoslovanskega centralnega šolskega u-diuženja, člani vodstva krajsvne šol ]ske občine, starši gojencev s svojimi otroci in lepo število naših izseljencev. V imenu osrednjega šolskega vodstva je imel lep in važsn govor g. ar h. Viktor Sulčič, predsednik Jugoslovanskega, centralnega šolskega udruženja. Spomnil se je uvodoma enih naših krajev, kjer deca ni deležna sriče in veselja, obenem pa tudi pravice, da se uči v jeziku svojih o-Letov, dasi živi na svoji rodni grudi; kot kontrast temu 'žalostnemu stanju na Primorskem, je govornik podčrtal svobodo!jubnost Argentine, ts od naših krajev tako oddaljene dežele, ki narodnim šolam priseljencev ne postavlja nikakih ovir. Naglasil je, kako skrbe drugi narodi za oni "živi kapital, naložen v tujini" — za izseljeništvo — ter poudaril, kako je tudi v interesu — političnem, kulturnem in gospodarskem — našega naroda doma, da skrbi za svoje izseljene sinove. V podkripitev svojih izvajanj je med drugim naglasil, da je v zadnjih deset letih, izmed katerih spadajo mnoga v dobo težke gospodarske kri ze po vsem svetu, jugoslovansko izseljeništvo poslalo domovini okroglih 15 milijard dinarjev. je doslej utrpalo naše izseljeništvo v Argentini, in z njim ves naš narod, radi tega, ker so se že sinovi naših priseljencev popolnoma odtujevali narodu, iz katerega so izšli. Dogajalo se je to, ker nismo imsli svojih šol, kjer bi se deca naših ljudi u-čila našega jezika ter bi s tem osta la ohranjena naši narodni skupnosti. Če ne bo v bodoče v tem pogledu drugače, Č2 ne bomo skrbeli za naše šolstvo, M mora biti temelj za vse druge ustanove naše skupnosti v Argentini, se bo zgodilo, ako kdaj preneha priseljevanje naših ljudi v te kraje, da ne bo ostala nob sna sled za onimi stotisoč Jugoslovani od Ognjene zemlje pa do brazilijanskih pragozdov, razen končnice "ič" pri priimkih, ki jih bodo nosili za naš narod popolnoma izgubljeni "hijos de yugoeslavos". Če noosmo, da se bo naša srbsko-hrvaška in slovenska kri, ta življen-ski element naroda, tudi v bodoče izgubljala v izseljeništvu, — je dejal arh. Sulčič, — moramo ohraniti na VABILO Podpisani društvi vljudno vabita cenj. rojakinje in rojake na VELIKO ZABAVNO PRIREDITEV NA SILVESTROV VEČER ki se bo vršila v petek 31. decembra t. 1. od 9,30 zvečer dalje v znani dvorani "XX SETIEMBRE" Ulica ALSINA 2832 - Blizu Plaza Once - in na kateri sodeluje tudi anani radio-kvartet "JADRAN SPORED 1. KORAČNICA — Svira orkester 2. VOLARIČ: TRETJA SOLZA (moški zbor SPD I) 3. MARIA GREVER: LAMENTO .GITANO (Jadran) 4. VASILIJ M IRK: NA TRG IT (Moški zbor Tabora) 5. BEETHOVEN: BRINDIS (Jadran) (j. VORNIK: MARIJANA (Jadran) 8. DVE NARODNI (Tabor) 7. PERJANCIČ: PLANINARICA (mešani zbor SPD I.) 9. IPAVEC-URŠIC: SOŠKA (mešan zbor SPD I in TABORA', 10. Zabavna igra v enem dejanju, s petjem m godbo: "Gostilna pri zvitem rogu" vesela, burka, polna zdravega humorja, ki bo povzročila, da boste pozabili na vse nevšečnosti starega leta ter boste v najboljšem razpoloženju in z veselim srosm pričakovali novo in mlado lota 1938 11. SLOVO STAREGA IN PRIHOD NOVEGA LETA (Alegorija, izv. Tabor.) \ 12. NOVOLETNI POZDRAV IN VOŠČILO.v Po sporedu. PROSTA ZABAVA s PLESOM DO JUTRA. — BOGATO SREČKANJE IN ZABAVNA PRESENEČENJA — VSTOPNINA: Moški $ 1.50; ženske $ 1.— SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L DRUŠTVO "TABOR" Govornik se je spomnil, kako je sedanji g. poslanik dr. Izidor Cankar dal pobudo za naši prvi dve šoli v Argentini in kako se ni strašil ne truda, ne časa in ne denarja, ko se je šlo za take vzvišen namen. Spomnil se je otvoritve prvega šolskega leta na Dock Sudu in ganot-ja, ki je obvladalo marsikaterega našega izseljenca, posebno starejše naše korenike. ko so vidsli, da se je peščici otrok odprl hram v katerem se bodo učili naše mile govorice. Predsednik Centralnega šolskega še organizacije, dvigniti jih mora- j udruženja se je zahvalil vsem, ki so mo čim bolj in prizadevati si mora mo predvsem, da bomo seznanjali z zgodovino našega naroda, z našo pesmijo, z vsem. kar tvori našo kul turo. Učiti moramo svoje otroke, da morajo biti ponosni, da so sinovi o-nega velikega in legendarnega naroda, ki ga ne Turki, ne Nemci, ne-Madžari, ne Italijani niso mogli uničiti ne odnaroditi." pomogíj, da se je šola ustanovila in se razvila, obsodil je rokovnjaško delo nekaterih nesrečnih intrigan-tov, ki so spletkarijo proti našemu šohtvu, ter zaključil svoj govor s sledečimi besedami: "V šolskih organizacijah, v šoli sami, nočemo nikakih, ne verskih, ne-plemenskih, ne socialnih razlik Pozivamo vse poštene in iskrene naše Ni koli prireditev: Prosveta in Tabor -skrbno pripravila za Silve-večer. Nastopili bodo kar štir-e ),;>ri: moški in mešani zbor Pro- KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERMČ DORREOO 1583, — B«. Aire« 54 — 3588 SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO 2ELI VSEM SVOJIM CENJENIM KLIJENTOM JAN: SVETI VEČER V TUJINI Nocoj je spet sveti večer! Vse misli hitijo domov, kjer glas se razlega zvonov-. Cul lepšega nisem nikjer! Kje lepa si moja mladost? In sreča ti, kam si se skrila, ki v srcu nekdaj si mi bila. ko nisem poznal to bridkost? Zapuščen sem, sam, ves ubog; brez doma sem, brez domovine. — Obujam samó še spomine, ko tavam po svetu okrog. Slovenski oddelek Banco Germánico OE LA AMERICA DEL 5UQ L. M. ALEM 160 BUENOS AIRES izseljence, da nam pomorejo pri delu za našo de-co. Vsi taki naj pristopijo v vrste šolske organizacije, pa bo uspeh našega šolstva vsako leto večji in večji." Za svoja izvajanja je govornik žel burno odobravanje. Prisoten je bil tudi v. d. odpravnika poslov kr. poslaništva, g. dr. Špiro Želalič, ki se j'-! tudi oglasil k besedi, podčrtal važnost šolstva za niše izseljeništvo ter se zahvalil osrednjemu šolskemu vodstvu, krajevni organizaciji, učiteljici, staršem ctrok in šolarjem samim za trud in vztrajnost. Nato pa je nastopila d3ca in v deklama cijah ter kratkih prizorih pokazala, koliko je napredovala v razmeroma kratkem času. Otroci so za svoje nastope želi veliko odobravanje s stran inavzočah. Bila je to lepa slavnost, ki je pokazala lepi dosedanji uspeh šole in zanimanje, ki vlada za to ustanovo med našimi izseljenci na Dock Sudu. Po kratkih počitnicah se bo spet začel pouk in prepričani smemo biti, da se bo v prihodnjem letu ta prva srbsko-hrvatska šola še bolj razmahnila in razcvetela. Morda bo pa ta šola tudi celica, iz katere se bo v bodočem šolskem letu razvilo še nekaj podobnih srbsko-hrvatskih prepotrebnih ustanov. Velika moderna krojačnicai HERMINIO BIDINOST Excortador de el Jokey Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN 1644 Buenos Aires Slovenci doma in po svetu DELAVSKE PLAČE NISO V SKLADU S CENAMI ZA ŽIVLJEN-SKE POTREBŠČINE Na glavni skupščini Delavske zbor niee v Sarajevu je imel zbornični tajnik obširno poročilo, v katerem je dejal, da so delavske plače na ozemlju sarajevske Delavske zbornice letos povečale za 75 o|o. Istočasno pa so tudi poskočile cene za, življenjske potrebščine, in sicer za 21 o|o, tako da nima delavec od povišanja plač posebne koristi. STROGO IZVAJANJE ZAKONA O POBIJANJU DRAGINJE Povišanje cen življenskim potrebščinam, posebno kruhu, mesu in dr-vom je marsikod v Jugoslaviji povzročilo mnogo razburjenja.. Sreslta, načelstva so prejela številne ovadbe. Tako je sreski načelnik iz Som-bora obtožil pri notranjem ministrstvu 29 mesarjev in 15 trgovcev s kurivom, ki so začeli kmalu po napovedi o povišanju uradniških prejemkov dvigati cene. Zdaj objavlja vladno "Vreme", da je notranje ministrstvo naročilo vsem banskim u-pravam, naj strogo izvajajo zakon o pobijanju draginje. Kdor se bo zoper ta zakon, pravi "Vreme", le najmanj pregrešil, bo kaznovan in nadzorstvo nad prodajalci življenjskih potrebščin po poostreno. LEP POGREB PONESREČENEGA ŽELEZNIČARJA Pred dnevi so položili v grob 31-letnega Ivana Laha, železničarja, ki se je pred dnevi smrtno ponesrečil v Postojni, ko se je po naključja dotaknil električne žice. Truplo so pripeljali v pokojnikov domači kraj v Velenje, odkoder se je razvil na pokopališče dolg žalni sprevod. Zastopstvo so poslali tudi italijanski železničarji. Okrog krste je bilo razvrščenih nad 40 vencev, kar je dokaz, pokojnikove priljubljenosti Iz Maribora je prispelo pevsko društvo "Drava". Bodi mu blag spomin! ški čuvaj okoval v težke okove. Kljub okovom pa je Svenšek ponoči prekopal zid v ječi ter je skozi luknjo pobegnil. Na begu so ga okovi na nogah ovirali, pa se je ustavil pri posestniku Klobasi v Ž-enjaku ter ga je naprosil, da mu je okove pre-pilil. Kmalu po begu pa je Svenšek spet padel orožnikom v roke, ki so nato prijavili tudi Klobaso, ki s:e bo* moral zaradi piljenja okovov zagovarjati. NAJSTAREJŠA ŽENSKA V JUGOSLAVIJI JE UMRLA V Podlugovih pri Mrkonjičgradu je umrla kmetica Marija Janjičeva, ki je dosegla izredno visoko starost 123 let. Bila je najstarejša žena v Bosni in bržkone tudi v vsej državi. IZ NEMČIJE IZGNAN, KER NI DAL STERILIZIRATI SE V OKOVIH POBEGNIL ZAPORA IZ V zaporu deškega sodišča, pri Sv. Lenartu v Slov, goricah so doživeli razburljiv dogodek. V zaporu so i-meli zaradi številnih tatvin Jožefa Svenška iz Trtkove. Ker je skušal razbiti vrata na celici, ga je jetni- Veliki zavod "RAMOS MEJIA" l/r»rrnr a «j "¿/pinino. Analize krvi Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav ljenje na podlagi-krvne analize (914) KOtA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izp» danje las. Ultravioletmi ž&rkl. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in holeila. 1 ¡V SPOLNA MBKOST: Hitra regeneracija 'po prof. Cicarelliju. SIVCNE BOLEZNI: Nevrastenja, Izguba spomina in gibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-4kpm načinu. PL.TX76A: Kafielj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raáirjeni, k'sline, tai-' ka prebava, bruhanje, rane. CREVA: colitis, razširjenji, kronična zapeka. ORLO. NOS, USES A. vnetja, polipi: t.rai operacija in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— *■ Plačevanje po $ 5.— m teden. NaS zavod s svojimi modernimi nnnr^a-ml in ž izvrstnimi SPEOCIJAUPTI ]o ' edin: ta vrste v Arffant.ini. — ' zajamčeno. — Ugodno tedensko In rao-' sečno plačevanje. ■ tfclif' » -M * M¡ h 'S jm » Od 9—21 ob nodolinh od «--12 > Rivadavia 3070Plaza Once ■ m ■ .....i u Med novimi zakoni v Nemčiji gotovo najgloblje posega v svobodo človeka zakon o pi-isilni sterilizaciji. Zakon se v Nemčiji neizprosno izvaja. Vsak zdravnik mora prijaviti oblastvom vsak primer, ki pride pri omenjenem zakonu v poštev. Zakon ni zadel samo Nemcev, temveč tudi tuje državljane, ki žive dalje časa v Nemčiji, o čemer nam priča nastopni primer: Iz Nemčije je prispel z rednim potnim listom, vendar po izgonski poti naš državljan Vincenc Longar, po rodu iz Ajdovca pri Novem Mestu. Longar, ki se je rodil 1907. leta, je živel v Nemčiji že od leta 1918. Zapoljen je bil v Porenju in je imel stalno delo. Je pa bolan in sicer ima božjast. ki ni ozdravljiva. Kljub bolezni je svoje delo vršil v popolno zadovoljstvo delodajalca. Ostal bi bil gotovo do svoje smrti v Nemčiji, Če ga ne bi bil zadel zakon o sterilizaciji (spolni onesposobi jenosti.) Če bi bil nemški državljan, ne bi bil mogel uiti odredbam tega zakona.. Tako pa so mu kot jugoslovanskemu državljanu dali na izbiro: ali sterilizacija ali izgon iz Nemčije. Odločil se je za drugo. Dobil je potni list ter so ga poslali preko Avstrije v našo državo. KO JE PROSIL VODO, JO JE NAPADEL S SEKIRO Nedavno je prišel h gospe Avguštini Smerkoljevi v Šiški v Ljubljani 30-letni brezposelni delavec Zdrav ko Karž, po rodu iz Trsta in italijanski državljan. Kariž je večkrat zahajal v hišo, ker je bil z gospo v «vašlvu in je imela zanj zmerom odprt1 roke. Ko je brez dela pohajal okrog, je bil v njeni kuhinji i;e5te-tokrat deležen jedi, hkratu pa gospe ni opustela nobene prilike, da mu Bržkone pa ni bilo krajevnim fašističnim organom po volji, da se ta slovenski list bolj čita kakor njihovo fašistično glasilo "II Popolo di Trieste". TRAMVAJ V ŠIŠKI OSEBE PODRL TRI ne bi dala dobrih na.ukov na pot in ga skušala spreobrniti k poštenemu živijenju. Takšnih naukov pa Kariž ni rad poslušal in v njegovi temni duši se je bržkone že zdavnaj skuhala krivična mržnja. Ko je prišel zdaj h gospe, je pod pazduho nosil sekiro, kakor da. gre za resnimi o-pravki, kakor da je bil namenjen na kakšno dvorišče cepit drva. Poprosil je za malo vode. In o mu je gospa dala skodelico, je stopil do vodovodne pipe na hodniku in se napil. Potem se je obrnil v kuhino, dal skodelico nazaj, še rekel: "Hvala1"— Isti mah pa je že z ušesom sekire dvakrat brezumno treščil svojo do-brotnico po glavi. Gospa je kriknila in se zgrudila v nezavesti, razbojnik pa je planil čez prag in izginil Še istega dne v mraku je prišel Kariž na policijo. Javil se je službujočemu uradniku, ki ga je takoj zaslišal. BOŽIČNA DREVESCA IZ JUGOSLAVIJE V EGIPT Sarajevska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je dobila iz Kaira pismo, v katerem prosi neki trgovec, naj mu sporoče, če bi mogel nakupiti v Jugoslaviji večjo množino božičnih drevesc za, Egipt. V E-giptu živi mnogo evropskih izseljencev, ki bi imeli radi za božične praznike doma božična drevesca. ARGENTINA IŠČE POLJSKE DELAVCE List "Prensa", ki izhaja v Buenos Airesu, priobčuje članek dr. Velupa, ki ga je poslala argentinska, vlada v Evropo, da preuči možnost novega priseljevanja. Dr. Velupa predlaga, naj se italijanski izseljene', zamenjajo in sicer s kmetijskimi de^ lavci iz držav Srednje Evrope. Mislijo, da bi bilo dobro, Če bi se vsako leto priselilo v Argentino 201000 de- ( Rug¡ so ga odpravüi y magteee fín. lavcev s svojimi družinami. Zani-mance, ki bi se morda radi izselili Zavoljo teme in megle je tramvajski voz zadel v tri osebe, ki jih je voznik opazil šele v zadnjem trenutku. Začel je sicer voz zavirati, a ga je mogel usatviti šele 20 m od kraja nesreče. Nato pa je takoj skočil gledat, kaj se je v tem pripetilo. Našel pa je le dva, in sicer vsakega na eni strani proge. Moški ponesrečenec je dobil hude poškodbe in je bil takoj z avtojem prepeljan v bolnišnico, ženska e dobila sicer hude podplutbe po telesu, vendar pa njeno stanje ni bilo nevarno. Voznik pa ni mogel najti tretjega pešca in je zato mislil, da se je ta odstranil. Ko je hotel voz odpeljati dalje proti postajaJišču, se je na vozu nekaj zavrlo, zato so šli še enkrat gledat in so našli tretjo žrtev nesreče v zaščitni pripravi pred vozom. Bila je 42-letna vrtnarica Marija Janežičeva. Bila je že mrtva. Hudo ranjeni moški je bil 42-leten Franc Primožič, lažje ranjena pa Elza Zir-kelbachova. 1 DETOMOR Nedavno je zagrebška pol:cija odkrila detomor, ki ga je zagrešila služkinja Katica Rozmanova iz Metlike. Ubogo dekle je policiji brez o-botavljenja priznalo, da je svojega otročieka stlačilo v zaboj pod papir in drva da se je zadušil. IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA V Maribor je prispel 47-letn: Ve-česlav Turkovič iz Varaždina. Bil je leta 1915 ujet na ruskem bojišču. v Argentino, opozarjamo, naj se obrnejo v tej zadevi na kakšnega znanca, ki biva v Argentini. "JUTRO" ZOPET PREPOVEDANO V ITALIJI Ljublana, nov. 1937. — Ni veliko mesecev od tega, ko je bil na podlagi posebnega sporazuma med našo državo in Italijo zopet dovoljen ljubljanski dnevnik "Jutro" v Julij» ski Krajini. Kot protiuslugo je dovolila naša država uvoz tržaškega lista "II Piccolo". Pred kakimi petnajstimi dnevi pa so italijanske o-blasti kar na lepem zopet zabrnnile uvoz "Jutra", češ da poroča o italijanskih problemih v okrnjeni obliki in po tujih virih. gent ob afganski meji, kjer je živel polnih 22 let. Leta 1926. se je poročil in mu je žena rodila otroka. Tur-koviču se e po večkratni prošnji.po-sreilo, da je dobil dovoljenje za vrnitev v domovino. Turkovič pravi, da je v ujetništvu lepo zaslužil kot krojač. Iz Maribora je bil poslan v svojo občino, kjer žive njegovi svojci. HLAPEC JE UMORIL GOSPO DINJO Na svojem lepem posestvu v Koz jem je živela ga. Ana Vertoškova. vdova po sodnem nadoficijalu Antona Vertoška. Na posestvu je imela uslužbenega hlapca Franca vencev iz Goriške pokrajine) in ki Zalokarja, ki je po rodu iz Košniee pri Prevorju in star 30 let. Predzad- njo nedeljo je, hlapec popival po gostilnah in se je vrnil ob pol 14 h. gospodinji. Gospodinja mu je dala kosilo, katero je Zalokar mirno pojedel. Po kosilu je pa stopil v njeno sobo. Gospa je sedela ob pisalni mizi. Zahteval je, naj mu da nekaj denarja. Ga. Vertoškova mu je odvrnila, da je svojo mesečno plačo že dobil. Na te besede je pa pijani Zalokar hotel nasilno vzeti denar. — Gospa mu je to hotela zabraniti, a jo je Zalokar začel ves divji obdelovati z žepnim nožem. Prizadel je gospe dve rani v vrat, rano v desno roko in rano na levo stran prsi tik srca. Ko je gospa obležala v krvi. je Zalokar ukradel iz predala pisalne mize dva bankovca po 500 din, zaklenil sobo in pobegnil proti Le-sičnemu. Kmalu po tem strašnem dogodku je prišla k gospe Vertroškovi na obisk ga. Marija Volaškova iz Kozjega. Ko je stopila v vežo, se ji je-čudno zdelo, da ni nikogar. Začela je klicati. Na te klice je slišala iz sobe ječanje in besede: "Jaz sem na tleh, pojdite po orožnike!" Volaškova je hitela po orožnike v Kozjem, ki so se takoj napotili na Vertoškev dom. Ko so orožniki vlomili vrata, se jim je nudil grozen prizor. Ga. Vertoškova je ležala pri pisalni mizi na tleh vsa v krvi. — Smrtno ranjena gospa pa je imela še toliko moči, da je povedala, kdo jo je napadel in kako se je dogodek" izvršil. Orožništvo je takoj nato šlo na lov za pobeglim Zalokarjem, ki ga je pri plešivškem gozdu pri Žnzmu zagrabilo. Ga. Vertovškova je že v nedeljo ponoči umrla za poškodbami.' Blfcgá pokojnica je zapustila dva sina. in sicer artiiljerijskega kapettana Antona Vertovška in slušatelja tehnike, poročnika Odona, hčerko Vilmo, poročeno Kladnikovo, učiteljico v Sevnici in hčerko Jano. IZKUŠENA BaBICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse žensko Ixtleznl. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečor LIMA 1217, I. nadstr. IT. T. Hueno Orden 338» Bueno») Aires Kje boš kupil lep slamnik? Kaj ne veš, kje se nahaja? Krojačnica Mozetič OSORIO 6052 La Paternal Bueno« Aires Núm. (Stev.) 51 Stran 5 DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE "~Nogo si je zlomil Viktor Bizjak pravnik iz Divače. Baje je h°tel, da bi se izognil živini, preskočiti zid, P» je pri tem tako nesrečno padel, da s je pri tem zlomil nogo. —V Divači žive trije starčki, ki imajo nad 95 let. In sicer so to stari Umek, ki so ga pred kratkim poklali na občinske stroške v goriško sirotišnico, iz katere pa b° kmalu usel, kot je javil, dalje Reševar in Pa znani Peter, po domače Fifatov*. To je vsekakor izredno redka in častna starost. Vsi trije so še čili m zdravi in se jih stalno vidi po vaških lilicah. —31. oktobra se je vršila v Tržiču na prostem pred cerkvijo sv. Ambroža svečana maša za padle fašiste v svet«vni vojni, dalje za padle fašiste v Abesiniji in za padle fašiste v Španiji. Po maši je bil velik nastop vseh fašistov in svečana povorka. Ves dan so morali fašisti nositi uniforme z vsemi dekoracijami. —1. novembra t. 1. se je vrnila v Sežano zastava 59. kraške legije s katero se je delegacija udeležila pro slave pohoda na Rim. Na kolodv°ru J1 je bil prirejen svečan sprejem. —3. novembra t. 1. so proslavljali v Trstu zmago pri Vittorio Ver.eto. ®aje je ta zmaga odločila usodo svetovne vojne, kot piše tržaški "Popólo". —Zaradi obtožbe umora se je pred goriško poroto zagovarjal Jože Preželj, ker je z nožem smrtno zabodel Jakoba Goloba, 33 let starega, doma iz Cerkljega, ob priliki nekega pretepa. P°leg tega je bila proti Prežlju dvignjena obtožba, da je brez potnih listin potoval v Jugoslavijo, da bi se tako rešil sodnih posledic svojega zločina. Preželi je pred poroto priznal dejanja, izgovarjal se je samo. da je bi! pijan Državni tožilec je za Prežla preJla-gal kazen 20 let zapora, toda porota tega ni sprejela in ga je obsodila na sedem let ječe in na plačilo 2000 lir odškodnine. —V Italiji je izšel dekret o 40 urnem tedniku, ki pa predvideva precej izjem. Tako je za .nduslrijo določenih 42 ur dela na teden, isto za državne službe, dočim je za kmetijstvo dopuščenih 10 ur dela dnevno. —Vinska latina v Italiji je v primeru z lansko nekoliko boljša in predstavlja 58 milijonov kv. pridelka. V primeri s pridelkami v letu 1936, ko je bilo 54 milijonov kv., je' za 4 milijone večji. Vendar pa je kvaliteta letošnjega pridelka nekoliko slabša, vsled stalnega deževja. —Obmejni miličniki so na meji pri Cerknem aretirali 27-letno Fran cko Svetičič, doma iz Cerkna, 21- letno Marico Mikuč in 17-letno Marico Illadnik, obe doma iz Idrije. Vse tri so odpeljali v idrijske zapore. Št. Petar na Krasu. nov. 1937. — Pred nekaj dnevi so finančni stražniki zasačili pod Ostrožnim brdom dva tihotapca in 6 k»nj, izmed katerih je eden jugoslovanski državljan, drugi pa doma iz Šembij. Konje so zaplenili, aretiranca pa oddali v reške zapore, kjer ju čaka i daljna usoda. —Rihemberg. — Mileno Šuligoj iz R iiemberga so zaprli. —Trst. — Pretekli teden je padla po stopnicah 80-letna Eliza Mur.mak iz Ljubljane in si zlomila nogo v kolenu, Njen° stanje je nevarno zaradi visoke starosti. —V prosti luki je padla po ne-j sreči velika bala bombaža na 5981et- ¡ i nega Benčino Ivana iz Trsta. Zado- j bil je težje notranje rane in si zlomil dve rebri. GRANATA GA JE RAZTRGALA Peter Mavric v Gorici je imel od j vojaškega oblastva dovoljenje, da se je bavil s pobiranjem starih izstrelkov. Odhajal je s svojega d°ma v Gorici po več dni skupaj. Včesih ¡ ga je pri delu spremljala tudi njegova žena. Tokrat je šel sam. Ko ga dva dni ni bilo domov, se je odpravila, da ga poišče, ker je slutila ne- srečo. Prehodila je vso goriško o-k°lico in šla na Kal varijo, kjer je po daljšem iskanju našla v duplini razmesarjeno truplo svojega moža. Peter je našel izstrelek v duplini sami ali pa ga je izkopal kje v bližini in ga prinesel v duplino, da mu vzame smodnik. Pri tem pa se je granata razpočila in ga raztrgala. BOJjÜA MOČ V SREDOZEMSKEM MORJU Trst, oktobra 1937. — Italijanska vojna mornarnica šteje danes 6 klopnic — dve veliki sta še v. gradnji — 19 križark. 15 izvidniikih ladij, 44 rusilcev, 6 torpedovk in 98 podmornic. T* številke navaja italijanska revija "Gerarchia", ki pa najbrže niso točne. Angleška vojna mornarnica v Sredozemskem morju pa bo obsegala 9 oklopnic, 2 bojni križarki. 4 kri-karke I. in 8 križark II. razreda, 3 . matične ladje za letala ter več podmornic in lahkih ladij. Skupno 80 edinic, med tem ko znaša italijansko bojno brodovje 218 edinic. V velikih vojnih ladjah je Anglija močnejša, malih pa ima Italija yeč in to je v Sredozemskem morju po-ebno važno, ker je tu Italija tudi v letalstvu močnejša. ZAPLENJENI JUGOSLOVANSKI LISTI Trst, nov. 1937. — V drugi polovici oktobra sta b la ponovno zjple-njciia po Julijski Krajini 'Slovenec' u 'Nov°sti'. Prej najbolj razširjeni li.it, ijubljansko 'Jutro', je že tretji teden prepovedan. PRETEP V BAZOVICI V Bazovici sta se dva Benečana na poti v Obro v ustavila v neki krčmi. Pričela sta izzivati domače fante. Zaradi tega se je vnel prepir. ki se je končal s tem, da sta morala oba Benečana mesto po kupčijah v Istro, v tržaško bolnico v zdravniško oskrbo. P o zo r Zemljišča v Floridi FCGC Pozor prav ob postaji in z 5 kolektivi, na razne strani, po veliki AVENIDI DEL TEJAR Na lepem visokem kraju se oddajajo na 120 mesecev od 14— m$n. do 20— m$n — Kupec dobi na zahtevo tudi opeko in ostale potrebščine za zidanje. 23 minut od Retira in stane $1,85 na teden Nadaljna pojasnila daje: NEMESIO V. MURGUIA ANDREJ ŠKRBEC Avda. San Martín 3801. calle Italia 3467 U T. 84 (Almacén) FLORIDA FCCC Fotografija 'XA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROCENI' Najboljši tn najtrajnejši spomin je lepa lu dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko v sai dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires CON FRIO 0 CON CALOR BEBA QUILMES, LO MEJOR F AU ST A "Prav, gospod," je rekel Guist. "Kot 2vesti podaniki se radi pridružimo razpoloženju vašega mesta." r° rekši je zavihtel svoje pokrivalo, o^ašeno s perjanico in trojno vrsto bi-ser°v. ter z močnim glasom zaklical: "živel kralj!" ^oda izza njegovega hrbta je odgovo-ril° divje kričanje: "2ivel Henrik Sveti.. .!" Cfillon se je že vprašal, ali ne bi bilo >)olje. da potisne te čudne spokornik« iz ^hartri bi esn. Toda premislil se je; nemara mu kedaj očitali, da ge je ustrašil sve-'■enovcev. Znto je z naglim pogledom po-svoje ljudi, naj dobro pazijo na Koste, in je odhajal proti stolnici. Guise s v°jimi plemiči in svoj oprocesifo je kren» «a njim. Meščani, ki so radovedno gledali sko-^ okna, ao s sočutnim mrmranjem po-'dravljai; Jezusa, ki se je potil pod svo-groznim papirnatim križem In vpil "a ves glas: Hire! Kije ste gospod kralj francoski' Ali mar niste več prvorojeni ?in sve-,e ('erkvev Ali boste Se dolgo gledali l'fi'klete hugonote, ko takole ravnajo z THinojf. <> H|nrt krivoverce!" «o navdušeno od-KtHarjaln meščani s svojih oken. »uiae je sijal ¡ toda Crillonovo čelo ** j® temnilo. •^d katedralo je biln množica šo bolj K°N,U 'n nnmlrjnejša; na obrazih vseh 1 vrlih deželauov jo vojvodu čitul živo ^ "x<'dno»t, a katero so gu opazovali. __ el da je mosto Clinrtres sprejelo ^nrika ITT. „irer vljudno, toda brez av ušenja. Kakor po vsem kraljestvu, 'ilo tudi tukaj Guisevo ime priljub- ljeno, kraljevo pa omrženo. Guise je šele zdaj spoznal, kako usodno napako je zagrešil, ker se ni dal takoj po pariškem uporu venčati za kralja. Vsa Francija bi ga bila priznala; On pa je mislil, da se sme zanesti samo na Pariz Dežele se je bal. .. "O Favsta", je zamrmral, "kako prav si imela! Zakaj te nisem poslušali Kdo ve, morda je zdaj že prepozno! Bodalo Jacquesa Clémenta bo kmalu mo jedini up..." Neopredeljeno težke «lutnje so ga obhajale. čim bolj se je približevalo svidenje s kraljem. . ■ Baš ko je spustil oči okoli sebei da bi kje ugledal meiiilin. so se odprla odelu in je pristopil k Jezusu. Ko so ga ljudje zagledali, je nastala globokn tišina. Crillon\vi vojniki so pozdravili z orožjem. Guise pa je skočil s konj?., odkril se in skrivil hrbet v globok priklon. Zakaj mož na pragu cerkve je bil fran roški kralj. Ne meneč se za Guisa, je Henrik III. obstal pred Jezusom, pokleknil in za-klioal sredi občega molčanja: "Klical si me^ gospod Jezus mene, nesrečnega kralja, ki so ga njegovi lastni podaniki pobili na tla, zatajili in pregnali! Kv» me, sladki Jezus! In ker si me klical na pomoč, dovoli, da obrišem dragoceno kri. ki lije iz tvojih ran!" Tako govoreč je Henrik III. vstal, iz- vrata stolnice. Množica plemičev se je vlekel iz žepa rutico in jel brisati laži-usula iz nje in potisnila meščane v oza- \ Jezusa, ki je ves v zadregi jecljal: dje. Orll'onovi vojniki so v tem trenutku "Sire, sire!... To je zame prevelika čast..!" Množica je zmerom nestalna v svojih čustvih. Ko so ljudje zagledali kralja klečečega pred figurnntom, ki je predstavljal Jezusa, so jeli navdušeno vzklikati ln ploskati r. rokami. Kralj pa je mahnil z rokami, češ, naj utihnejo. "Primite ta dva brezsrčnika!" ie za-klical kažoč na prestrašena niučittlja. s spretnim okretom presekali procesijo na dvoje, tako da je ostala okoli Guisa samo še desetorica najbližjih pristašev. "Vidim, da nam ne zaupate!" je rekel vojvoda in nagrbančil obrvi. "Narobe. Visokost! Izkazujemo van* čast, kakršna vam pristoji," se jc odre-zal Orillon. Tudi Jezus, nekaj apostolov in dva mučlitelja so bili ostali v okrogu. "Udrihajta! Udrihajtn!" jo Jezus iz-podbujal krvnika. Mučitelju sta ga jela na vso moč o-pletflti s svojima dozdevnima korobu-čema, "'Sire!" jo zajavkal Jezus. "Gospod kralj francoski, kje stef Glejte, kako ' ljenje!" Je ['«vzel Henrik III. "Po tem delajo z menoj hugenotje! Jaz pa molčim in no črhnem besedice". . Množica je «»rohnela pri teh be«edah. Kričanje "živel Henrik Sveti!" s<> je spet oglasilo. Teda jc i pit se Je | »javil i med vrati katedralo r'ovek v 1 »opatom sovražnik Boga in svete Cerkve! je vik-nil. kralj. Vobče vzklikanje je pozdrvailo te be sede. le da se zdaj ni več glasilo "Živel Henrik Sveti!" ampak "živel kralj!"... Henriku III.. ki je bil malone že pozabil ta klic, so se zasvetile oči. Nato se je obrnil k vojvodi Guiškemu. "Bratranec", je dejal, "pojdiva zahvalit Gospodu za veliko radost, ki nama jo je dodelil današnji dan. Nato hočemo y mestni hiši drage volje poslušati pritožbe katere nam sporočajo naši Parižani. Spusite naše ljube podanike v stolnico." To rekši je obrnil Guisu hrbet, še preden je utegnil ziniti, in je prvi prestopil prag katedrale. "Oh!" je Skrtnil Guise sam pri sebi. "Ta kralj, ki ni kralj, se me drzne izzivati in zasmehovati! Pa sem se še obotavljal!. ' Oh, le počakaj!..." Henrik III. je bil ukazal, naj spuste pariške spokornike v katedralo. Toda cekev je bila tako polna njegovih lastnih plemičev in oborožencev, da je ostalo . prostora jedva Se -za dvajset guisev-I cev, ne za več. Kralj je sedel na prestolu pod balda- "Vr/.ite ju' v ječo. izprebijajte ju. kakor, hinom; telesna straža ga je obdajala z eta onadva bičala Gospoda, in nato ju 1 ™eh strani. Vesoljna truma pariških ro-obestle!" ' marjev in chartrskih meščanov je mo- «Oh. sire!" jo za.jecljal Jezus am. rala ostati prod cerkvijo in se zadovo-"Saj ni bilo zares vaše Veliaustvo. bilo U«« » tem. da ji je zdaj pa zdai pri-¡o sam» tako. . ." ! Plaval do ušea kak košček blagoslova ali "Gospod Jezus vama je izprosil živ- \ odlomek latinske pesmi. K» je bila maša pri kruju, je Henrik takem bosta sam» bičana in zaprti. Od- ITI sredi svojih dvorjanov ostavil ner- i vodite ful..." kev in odšel v mestno liišo, ne da bi se Vojniki so prijeli nesrečneža i" ho ji j zmenil za vojvodo Guiškegn. Niti bese-mutogomti vlekli v zapor, čeprav - ki je bil vzrok vseh teh strahov in morečih skrbi, je o mraku mirno sedel z vojvodo Angoulemskim v majhni krčmi, tešeč si žejo in glad. "Jejte, prijatelj!" je silil Karla. "Pijte! Ne bodite tako potrti in mračni!" "Kako naj bom dobre volje, Pardal-Uanf" je vzdihnli mladi vojvod«. "Kako uaj čutim žejo in glad, ko sva tako daleč od. .." "Od Violette, jelitef" je končal vitez namestu njega. "Potrpite dragec! Rekel sem vam, da sta na svetu samo dva človeka, ki nama lahko pokažeta njeno «led: Favsta in Maurevert. Tema dvema sva za petami. Nemogoče je, da ne bi kmalu dobila enega ali drugega v pesti. Vsekako se nama godi kakor Bogu v nebesih — če mislim na to, da sem bil še pred štirimi dnevi zgolj skromen piškur v vrši njene Svetosti Favste..." Zmrdljaj njegovih ustnic je razločno pokazal, kako prijeten mu je ta spomin. "že nekajkrat slišim iz vaših ust to besedo: ko sem bil v vrši", je rekel vojvoda Angoulčmski. "A kardinai Farne-ški mi ni povedal ničesar razen tega, da naj va« počakam pri ,Vedeievalki'... Dajte, prosim vas, razložite: kakšna vr-ša vam je na umu t Kje ste bili t.. ." "Ali ste že jedli jastoget" je vprašal Pardaillan tako iznenada, da je mladenič. ostrmel. "Jastoget Morske raket Seveda sem jih jedel... A v kakšni zvezi so jasto-gi z -» "Z vršof Love jih vanjo. Saj veste, kaj je vrša: košara, kletka, če hočete, spletena 17 vrbovega protja. Jastog, zapeljan po nastavljeni vabi, kobaca okoli nje_ dokler ne najde odprtine, v kn-tero mora zlesti. Odprtina je prav z« prav zaprtlna: trebn je razmakniti ši-bice. Ko pa aleze skozi nje v vršo, »e ši-bice stisnejo in jastog ne more več ven... Ujet je v vrši — ujet. kakor sem bil jaz!... Da, da! Luknjo, ki je vodila noter, sem bil našel; a ko sem jo hotel popihati, som videl, da ni mogoče. In zdaj premislite še to, da moja vrša ni bila vrbova, ampak železna: uiočnn želez- na mreža, tako gosta, da sem komaj lahko vtaknil roko skozi njo. .. Na srečo je nikoli več. ugledal belega dne. . . Gospa Favsta ima bogme blagoslovljeno domišlja polna mrtvakov, drugače ne bi bil 1 jijo! ..." Mladega vojvodo je streslo. Pardailla-nove besede so mu zadišale po prigodi, kakršnim tudi najbolj kaljena hrabrost ni kos. "Povejte, Sveltiost," jc rekel vitez in privzdignil klobuk, "ali je res. da mi niso lasje prav nič osiveli!" "Niso. ne; še vedno so kostanjevi, kakor so bili." "Pa bi bili lahko! Zakaj okusil sem strah, spozna! sem ga v njegovi najbolj gnusni podobi... Aha!" se je prekinil Pardaillan. "Kvo ga! Pozor!..." Ves čas je prežal z enim očesom skozi okrogla, zelenkasta stekelca oknu, pri katerem je sedel. Opozorjen po njegovem vzkliku, je tudi Karel pogledal, kaj je. Baš toliko da je še videl človeka, ki je prišel po temni ulici, do nosu znho-motan v svoj plašč, ter izginil v čeme-rikavo sivo hišo na oui strani. "Vedel sem. da pride" je zainrmral Pardaillan. "Prav tod jo moral priti, prav semkaj in prav to uro!..." "K-dot" je vprašnl Kare) Angoulčmski. "Kmalu zveste, kdo!" Je rekel Pardaillan in spustil zaveso. "Da atdalju-jeni: povedal sem že, da sem zaspal, komaj vedoč, kje sem in kaj se (»odi z menoj. Ko nem se zbudil, sem jahal med dvema navskrižnlma brunoma. Videl sem, da se zunaj dani, zakaj svetloba jo pro dirala skozi p'd nad mojo glavo !n v tej svetlobi sem razločil okoli sebe polno tramov, pokončnih, počesnih in vodoravnih, kakor v kakem zidarskem odru. Meneč, da ni druge ovire sem »e ¡el vzpenjati z bruna na bruno, da bi prišel k veliki odprtini, skozi katero sta pohajali voda iz reke in dnevna luč. In baš ko sem pomislil: ,Bešen sem!' — sem del ob železno-mrežo. .. Pozabil sem bil» da je Favsta govorila o vrši!..." Karel je izpraznil kozarec, kakor bi SJ hotel okrepiti dušo za vitezovo straž»0 povest. "Ogledal sem si to mišelovko za 1JU' di", je nadaljeval Pardaillan, "in spoznal. da sem izgubljen. Mreža je segala namreč pod vodo! ' Preko nje niše"1 mogel zlesti, ker je šla prav do strop*-Sklenil sem, da poizkusim narobe: če se oprijemal mreže in bi se potapU®' čedalje globlje, bi moral« naposled do»pe" ti tja, kjer se je ueliavala. Ko sem «e spustil k vodii so jeli spet mrliči trk»" vame. A zdaj mi je bilo vse eno: skozi .jezero peklenščkov bi jo bil ubral, sa®« da uidem! Strašna žeja me je peki* T grlu .toda ob misli, da naj si omoči1" usta z vodo, ki s ose vso noč namaka'1 v njej mrtvaki, se mi Je obračal želodec-Nu, ko sem začutil, da zblaznim, ako "e ne rešim iz tega položaja, sem štrbu1"11 nll mednje. In tedajci — 0I1, mislite »' mojo grozo! — tedajci sem zvedel, se trupla ne potope in zakaj jih ne nese voda!... Ko mi je segla do ram®®' sem z nogami začutil j>od seboj nek"-1 trdega: železna mreža Je bila spodaj za' prta kakor steklenica na dnu! Tudi tod ni bilo izhoda!. .. Vzpel sem se nekoli*0 više, da se me vsaj mrliči ne bi dotik»''-Tako sem obvisel na mreži kakor niuÜ ca na oknu in sem jel pobožno pr«"1'* Ijevati svoj položaj. Bilo mi je J*"jeB0 da umrein v tej kletki počasne nnrt>-"Strašno!" se je zgrozil Karel An*«"1 ld 10 do 12 in od 15—20 ur« DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5y - J723 Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires Ne odlašajte z obiskom PRVOVRSTNE KROJAČNICE "PRI ZVEZDI" PRVOMODNE OBLEKE "FIL A FIL" $ 65 — Vsem cenjenim klijentom bom podaril sten-— sir koledar in po eno obtešalo. — Priporoča se STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 2 p 5 9, pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires bi do CARIčIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 69 — Užival? — Kaj si znorel, brat? ~ Mar je bil kdaj boj v Rusiji, da "e bil ti vrhovni poveljnik? — — Ne! — Toda na mojo pobude je Aleksandru Potemkinu zahotelo te časti, — zahotelo se m;i J® imenovanja — tokrat naj bi on °dnesel z bojišča lovoriko! — — Kako, na tvojo pobudo? — Ti Gregor, brat moj? — Ne razumem te! — Razumel me boš. Aleksej! Pokušaj in me ne prekinjaj! — " Ožji odnošaji med menoj in carico »o popolnoma pretrgani — reče Gregor po kratkem molku in P°{?ladi svojemu konju vrat. — O-pazil ®i to, četudi bi bil slep, bi bil mc»al to opaziti. Naša carica Katarina je tudi Sam° žena. toda še kot ženo smo •10 Precenjevali. — ~~ Ali pa podcenjevali — ga pre-n® brat. — Mislili smo, da nam bo vedno služila kot dobro orodje! Prav imaš! — odvrne Gregor. — Domišljal; HI110 ni, da smo mi gospodar, ona pa naše orodje. Toda akor vidiš, nam je žena prekrižala račune! _ — Dragi Aleksej, videl si lahko, s kako strastnimi pogledi je poži-rala tega proklWteg'a Potemkina, ^".lrajše bi ga bila pred vsem sve-tom objela. Ta. Človek me je popol-n°n,a "zrinil. Toda, naj ti priznam r,'*»ico, zakaj bi ti tega ne smel Povedati? — Vedi, da sem še samo senca onega grofa Gregorja Irlo-va, ki ga je poznala nekdaj Rusija — — Saj ti je carica zaupala pri prejšnji vojni vrhovno poveljstvo' ■— Da( toda storila je to samo zato, da bi odšel iz njene bližine, da bi se me iznebila, da bi mogla ostati sama z onim mladičem! — — Grom in peklo, ali nisi mogel odstraniti in se za vedno iznebiti tega mlečnozobneža? — Bog ve, da se v prejšnjih letih ne bi kaj takega pripetilo! Ne bi bil pozabil, da sta strup in bodalo vedno zvestj pomočnik, kadar se hočeš iznebiti nasprotnika! — — Bodalo ali strup? Haha, to so pregroba sredstva, teh se poslužujejo danes samo še norci'- Sicer pa carica ¡tega Potemkina ni nikdan* pustila od sebe, čuvala ga je kakor zenico svojega očesa. Popolnoma nemogoče je bilo približat^ se temu paglavcu! Če bi našli Potemkina nekega dne umorjenega, bi dala carica brez dvoma mene prvega zapreti. — Saj veš, brat moj. da e tisti, ki pride enkrat, med zidove ruskega zapora, za vedno izgubljen. Ne pomaga ti najboljši branilec, izgubljen si za vedno in svet pozabi na te! — .Jaz pa sem dal 1'oteink'nu strup in bodalo ob enem s tem, da sem ga poslal kot vojskovodjo na Pugačeva! — Ti si ga poslal? — Da, jaz, — zakliče Gregor Orlov in se pri tem porogljivo nasme* je, — jaz sem ga poslal, ne pa carica — Že nekaj tednov sem mu pošiljal vsak dan pisma brez podpisov, v katerih sem ga opozarjal, da se ne spodobi Aleksandru Potemkinu sedeti doma in se orevati v žarkih caričine milosti, medtem ko je domovina v nevarnosti. Mlad in lep častnik, kakršen je Potemkin, se mora boriti za Rusijo' — Po malem sem mu nakapljal tega strupa v dušo. Začel se je sramovati svojega brezdelja in je dosegel pri carici, ki ga ljubi nad vse, da ga je poslala kot vojskovodja nad upornike. — Sedaj obstoje dve možnosti: ali bo Pugačev storil svoje in neizkušenega general-ma.jorja zaklal nekega dne kakor piščanca, ali pa — pridi bližje brat — nočem ti glasno povedati, čeprav ni na daleč o-koli žive duše, — ali pa bo.v boju zadela Aleksandra Potemkina smrtonosna krogla in sicer od zadaj, krogla, ki mu bo predrla srce, krogla, ki so jo naredili v ruski tovarni in je bila sproena iz ruske puške, ne pa iz uporniške! — Ha, za vraga, slutim, —- slutim — se vražje zasmeje Aleksej. — To je M — Bodi tiho. niti besede več o tem'. Govoriva kaj drugega! — Na tegH Alek.-andra Potemkina pa le ne morem pozabiti! ~~ zamrmra Aleksej. — Ha, kako ponosno in samozavestno je sedel na svojem belcu. Zares, spretno je glu-mil junaka' — Gregor, če pa se on vrne iz te vojne kot zmagovale«,: ga ne bo nihče nikdar več premagal!'•— — Nasprotno! — mirno odvrne Gregor Orlov in si prižge cigareta. — Aleksauder Potemkin je že premagan! — — Kdo pa ga je premagal? — ti? "T" Ne, jaz ga nisem! Velikan ne more sedaj premagati Aleksandra Potemkina. Toda prorokujem ti, dobro moj Aleksej, da ga bo uničil pritlikavec, ki ga doslej še nihče ne pozna' Pritlikavec bo uničil ponosnega in močnega Potemkina. — Koga misliš s tem prtilikav-cem? — Ha! — Si-li opazil onega poročnika, ki je prinesel carici vesti o padcu trdnjave Orenburg? Mislim namreč onega mladega častnika, ki mu je carica pripela odlikovanje na prsi? — Seveda, sem ga videl. Ta srečnež bo napravil še lepo karijero! — Poslušaj me, Aleksej, dobro si zapomni ime Platon Subov! «— To ime bo svet, imenoval skupno z najinima imenoma.! — Hahaha, brat, poženiva konje' — V kleti imam starega kav-kaškega vina. Pila bova na zdravje Platona Subova, človeka bodočnosti! — 65. POGLAVJE V Moskvi Staro carsko medto so obsevali solnčni žarki. Moskva je bila praznično ozalj-šana. Na ulicah je bilo mnogo ljudi. Cerkvena vrata so bila odprta na stežaj, toda ljudje so se komaj pririnili v notranjost. Staro mesto je bilo podobno vojaškemu taboru. Med meščani se je pojavila marsikatera divja postava, ki jih je na vdala z nekim čudnim strahom. S stolpov starodavnega Kremlja se Katarina ni mudila v Moskvi. Če bi bil kdo izmed gledalcev maso plapolale carske zastave, čeprav lo bolj natančno opazoval množico, ki je napolnjevala ulice bi bil videl, da je veselje, ki je odsevalo vsem iz obrazov, samo navidezno in da so navdušeni klici samo prisiljeni in ne prihajajo iz src. V Moskvo ni prišla carica Katarina, šopiril se je drugi car v carskem dvorcu Kremlju. Množica je pozdravljala drugega carja. Upornik Pugačev je dosegel vse, kar je želel. Prodrl je v Moskvo, jutri pa bo praznoval svečano kronanje in poroko z lepo kozakinjo Livijo. Pugačev je zavzel Moskvo in ni prelil niti kaplje krvi! Če bi bil Pugačev bolj izobražen bi bil vzkliknil kakor nekdaj Julij Cezar: prišel sem, videl in zmagal! Po padcu trdnjave Orenburg se je Pugačeva vojska potrojila. Na-' mišljeni car Peter III. je prodiral z nepregledno vojsko pifcti obzidju starega mesta Moskve. — Pugačev prihaja! — je strašno donelo od vseh strani. Matere so obrati so se ustavili, nihče ni več hotel delati. Kdo naj bi bil tako plašile svoje otroke s to vestjo Vsi neumen in skrbel za jutri, — če se Pugačev. upornik približuje1? General je kar šel Pugačevu s svojim polkom nasproti, da bi ga' kaznoval za strašno prelvianje krvi v Orenburgu. Toda že takoj v začetku je bil prisiljen boriti se z -' mnogimi teškočami. SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOV EGA LISTA" CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Air s Iz Rosaria Silvestrov vt-čer v Rosariu Stara slovenska navada je. Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik Peter Bassanese JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires DOMAČF VESTI ' ŠTORKLJA Preteklo soboto dne 18. decembra je obiskala štorklja naša naročnika Ivana Devetak in njegovo ženo Marijo, ki 'jima je podarila krepkega fantka. Čestitamo! ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Naša naročnica Rafaela Krpan, poročena Gulin, je prejela :z Buko-vice pri Gorici žalostno vest, da je tam preminula njena mati. Naše globoko sožalje! Prva Slovenka profesorica "lasbe v Argentini Dne 16. t. m. je na tukajšnjem sinanem konservatoriju "Williams" z izvrstnim uspehom napravila izpit. v glasbi in petju, naša mlada rojakinja Marica, hčerka narodno-zavednih staršev, Marije in Štefana Mavec, doma iz Lokve pri Divači. Marica Mavčeva, ki je že z njenim 9 letom začela nastopati v naših društvih, je zelo nadarjena ter JB bila vsa. leta vedno prva v šoli. Ko ji je bilo 11 let, je že spremljali! so-kolske proste vaje na klavirju ter se še danes pridno udejstvuje v naših društvih. Sedaj pa, ko je položila izpit ter bo imela nekoliko veé časa na razpolago, smo prepričani, Konec šolskega ista V nedeljo 26. decembra ob 5. popoldne se bo na Paternalu, ul. Paz Soldán 4924, zaključilo letošnje šolsko leto v tamošjni naši šoli. Otroci bodo ob tej priliki pokazali, koliko so napredovali in najmlajši bodo uprizorili tudi čedno igrico, ki bo gotovo deležna najlepšega uspeha. Vstop je prost, šolski odbor vabi vse prijatelje naše šole, da se te slovesnosti udeleže v čim večjem številu in s tem dokažejo, da jim je ta naša osnovna kulturna ustanova res pri srcu. Na svidenje na Štefanovo, ob petih popoldne- v ulici Pas Soldán 4924! da se bo društvenega dela ie bolj oprijela. Marica Mavčeva je bila roj »na v Trstu ter ji je sedaj 17 let. Ob tej priliki ji izrekamo naše čestitke! SLOVENSKI PODJETNIKI IN OBRTNIKI Kot smo že javili, bo izšla za Novo lelo posebna številka Slovenskega lista s samo novolstnimi oglasi, ker ima januar pet sobot in pade Novo leto ravno na prvo soboto. Ti oglasi bodo imeli posebno vrednost in obenem tudi dokaz koliko slovenskih podjetnikov in obrtnikov imamo. — Prijava za te oglase je čas do srede opoldhe. Uredništvo bo napisalo poseben članek za naše podjetnike in obrtnike. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Vesele božične praznike želi Slovensko delavsko društvo v Rosariu vsem rojakom in rojakinjam ter organizacijam širom Južne Amerike. |Vojaki so zelo trpeli radi hude zime. Razen tega pa so se še vojaki in kmetje upirali. General Ribikov je prišel sam na pomoč. Pugačev pa je imel medtem mnogo uspeha. Vse male trdnjave ob Uralu so postale njegova last. Pridobil si je drugo za drugo. Po padcu Orenburga in mesti Samare je Pugačev mnogo pridobil na ugledu, vsi prebivalci teh predelov pa so se mu pridružili. Po vesteh, ki smo jih dobil' iz knjig onega časa vidimo, da v sibirski guberniji ni bilo vasi, ki se ne bi bila pridružila namišlen>mu carju. Na ta način se je Pugačevu posrečilo, da je prodrl do Moskve. Ko so prestrašeni meščani to zvedeli so poslali svoje najulgednejše zastopnike h generalnemu guvernerju s prošnjo naj Re ne upre Pugačevu. Mar naj bi Moskvo doletela ista uvoda kakor trdnjavo Orenburg? Staro mesto Moskva bo utonilo v krvi, če bi začel Pugačev klati i" ubijati, kakor je to delal v ormbur-ški trdnjavi. — Toda to se ir smelo zgoditi! Guverner sam je bil strahopetec, neodločen in omahljivec. Ugodi! je prošnji meščanov. Ko pa je Pugačev prišel s svojo vojsko pod obzidje mesta, «o mu odprli vrata ko še niti zipovedal ni, naj se mu mesto preda 1 Najuglednejši meščani so šli z duhovščino na čelu v veliki povorki Pugačevu naproti. Na baržunasti blazini ko izročili iegli zevstobo. Pugačev se je pripravil na dolgo trajajoče obleganje Moskve. Računal je, da se bo pred mestom srečal z močno Katarinino vojsko. Ta uspeha ga je torej, samo ob sebi umevno, zelo razveselil. — Meščanom je izjavil, da bo do nadaljnega Moskva negova prestolica. Naslednjega dne je prihajal namišljeni car na svojem konju, v spremstvu Livije, svojih tovurišev j in svetovalcev v Moskvo, meščani pa so ga morali sprejeti in navdušeno pozdravljati. Odprli so mu vrata Kremlja in namišljeni car je za-gospodaril v prastarem carskem dvorcu. Čeprav je obljub'] namišljeni car meščanom Moskve najlepši red in pametno življenje vojakov, vendar svoje obljube ni mogel izpolniti. Pugačev je zahteval od svojih vojakov lahko vse, kar je hotel, samo nečesa jim ni mogel zapovedati, da bi ne plenili in ne kradli. Želja, da bi brez trpljenja hitro obogatel1, po končanem uporu pa mirno in udobno živeli, je prignala velikansko množico v Pueačevo vojsko. Javnih poslopij se uporniki sicer niso dotaknili, ker je Pugače,- po> skrbel zanje in jih da' močno za-stražiti, plenili pa so toliko lv>H po drugih meščanskih hišah. Ko y>a «o meščani še morali sprejeti vsak po nekaj nenasitnih vojakov pod svojo streho, so uvideli, da so si svojo usodo samo poslabšali, ker >:o priznali carja Petra III. za svojega tro-spodarja. Ropali in plenili sicer umu v i- menu carja Petra III., toda olenili so le. Najslabše pa je bilo, da se niso smeli niti pritožiti, kajti drugače bi jim še slabša predla. Ko se je meščan pritožil Čiki, "carjevemu tastu", da so mu vzeli vse, kar je imel in mu pustili samo življenje, mu je Čika hladnokrvno odgovoril: -- Zadovoljen bod', da še živiš! — Danes bodo slavili poroko. Skozi odprta vrata Kremlja bo prišel Pugačev z Livijo in svojim spremstvom in v slavnostni povorki odše v cerkev, kjer ju bo metropoli? poročil. Ozaljšana in oblečena kot ueve-sta je stala lepa Livija v dvorani starega Kremlja. Tudi danes je imela na sebi narodno nošo. — Rojena kozakinja jc hotela biti tudi poročena kot kozakinja, čeprav je pOHtala carica. (Nadaljevanje prihodnjič,) Iz Evrope dospejo: KROJAČNICA "GORICA" i Hočete biti dobro in elegantno oblečeni. | . Pridite v kroj"čnico "Gorico", kjer bo.°Jte vedno dobro postrežem. FRANC LEBAN Ul. WARNES 2191 (Nasproti postaje Pa ternal.) 27. Oceania in Pssa. Giovanmt. 28. Monte Rosa. 31. Almanzora. 1. Jan. Formosa. 3. jan. Augustus. V Evropo odplujejo: 31. Oceania in Cap Nor;e. 5. Almanzora. G. P. D. S. V VILLI DEVOTO priredi v društvenih prostorih na ul ci SIMBRON 5148 Silvestrov Večer Začetek ob 9. uri zvečer in 1 'aja do 4. ure zjutraj. Društveni bufet bo kakor vedno dobro založen z domačimi jedili ter evežim pivom. Sviral bo slovenski orkect n" Na dan Novega le*,a 1938 dom^č > zabava. — Začetek cb 5. uri popold Za cbilno udeltVro ss prinovofca ODBOR HRVATSKO TAMBURAŠKO DRUŠTVO ZAGREB priredi veliko SILVESTROVO ZABAVO v gostilni "Pri veselem Štajercu*' na ul. Manuel Estevez '499, pet cua* der od Avenide Mitre. Avellaneda Začetek ob 9. uri zvečer Tem potom pozivamo najvljudneje vse vašo obitelj, da se udeleži te zabave EXPRESO "GORIZIA" Vabilo na Veliko Družinsko Veselico ki »e bo vréi'a DECEMBRA 3937 in 1. JANUARJA 19?3 rv« le»o) "PRI VEPELF** *.TAJET>nTV na ulici Manuel Fit«v'.j 490 Avellaneda F C.£ Začetek vsakikrnt o* P. uri zvečer1 PLES DO ZORE. «vira iovnaki orke. ter "I "DVTK" Vsem cCTij. rojakom «e zi oMl n rbisk najtoplejc priporoča Vlastnik ŠTEFAN C ÍLEO FRANC LOJK (»lit- \ MJ.AKoKl 1470 U. T. 54 Darwln 5172 In 2094 ZcL&gCX, ^IfuTbOU " ¿ [c/IoL cUoSoncy xU&Z&r l&üátqsgn