LETO XXXII., ŠT. 12 Ptuj, 29. marca 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Razprava o stanovanjskem gospodarstvu (str. 2) Njihovo mnenje (stran 4) Izbor najprimernejših sort koruze (stran 5) Predk)g za začasne ukrepe (stran 8) Igre brez meja v Markovcih (stran 10) Zvezna štafeta s spremstvom je s Trga mladinskih delovnih brigad v Ptuju i^renila pruti Majdini in Kidričevemu. Foto: B. Rode Mladim teritorialcem iz Slovenske Bistrice je pozdrave in štafetno palico v imenu mladih iz ptujske občine izročil Jože Goričan, predsednik aktiva mladih Stražgojnca-Šikole. Foto: zk ZVEZNA ŠTAFETA MLADOSTI KRENILA NA POT Povsod slovesno in množično Letošnja zvezna Titova štafeta mladosti — petintrideseta zapovrstjo je z najlepšimi željami ljubljenemu tovarišu Titu za njegov 87. rojstni dan krenila na pot v soboto 24. marca izpred topilne peči ravenske železarne. Ob tej priložnosti je bila osrednja sloves- nost v športnem parku na Ravnah, kjer je več kot 20 tisoč mladim iz vse Slovenije govoril najprej Boris Bavdek, predsednik ZSMS, priključila pa se mu je tudi Svetlana Antolovska, članica predsedstva ZSM,I. Prvo pozdrav- no pismo predsedniku republike je prebral Miran Pravdič, mladinec iz Raven. Zvezna štafeta mladosti je nato nadaljevala pot proti Slovenj Gradcu, Dravogradu in Radljam. V Mariboru so jo slovesno pričakali ob 17. uri. Pozdravno pismo ljubljenemu tovarišu TITU za njegov 87. rojstni dan je v imenu vseh Ptujča- nov prebrala delavka Marica Lenart. Foto: B. Rode V nedeljo zjutraj je štafeta s spremstvom krenila proti Gornji Radgoni, Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru. Povsod so jo sprejeli z navdušenjem in ji pripravili bogat kulturni program. V Ormožu so štafeto sprejeli pri Kerenčičevem spomeniku, kjer je pred tem na slavnostno tribuno prispelo 20 lokalnih štafet iz vseh osnovnih šol in devetih delovnih organizacij. Zvezno štafeto je prinesel na oder mlad delavec Stanko Kos, ki je za tem prebral tudi pozdravno pismo Ormožanov tovarišu Titu. Predsednik SO Mladi zdravstveni delavci Mariborske regije so svojo štafeto popeljali na pot že v sredo 21. marca. Ptujski zdravstveni delavci so jo slovesno sprejeli pred novim zdravstvenim domom. Foto; M. Ozmec Ormož Mirko Novak je nato štafetno palico izročil brigadirju Dragu Fajfarju, ki jo je nekaj minut za tem na mostu čez Pesnico izročil mladim ptujske občine. Zvezna štafeta je nadaljevala pot do Gorišnice, Moškanjc in Dornave. Tudi v teh krajih so jo mladinci, pionirji in številni občani sprejeli z navdušenjem in se pridružili neštetim najlepšim željam ljubljenemu tovarišu Titu. Osrednja slovesnost v ptujski občini ob sprejemu zvezne štafete se je pričela nekaj pred enajsto uro na Trgu mladinskih delovnih brigad. Zbranim je najprej govorila Dragica Voda, V športnem parku v Ravnah se je ob slovesnem startu Zvezne Štafete mladosti zbralo prek 20.000 mladih iz vse Slovenije, med njimi je bilo tudi okoli 500 mladih iz občine Ptuj. Foto: D. Škofič predsednica občinske konference ZSMS Ptuj. Med izvajanjem kulturnega programa pa so na slavnostno tribuno začele prihajati lokalne štafete mladosti. Pozdrav- no pismo konference mladih iz KS je prebral Marjan Horvat iz Markovec, za tem je delavka Marija Muzek iz TGA Kidričevo prinesla pozdrave mladih delavcev, v imenu mladih v vzgoji in izobraževanju je štafetno palico prinesla dijakinja Dijana Bohak, štafeto oboroženih sil SFRJ pa je prinesel starešina Dragan Rašeta in končno, kmetovalec Milan Tacin- ger je prebral pozdravno pismo mladih v kmetijstvu. Vsi pa so navdušeno pozdravili prihod zvezne štafete mladosti. Na slavnostno tribuno jo je prinesla Marica Lenart, delavka SO Ptuj in predsednica aktiva mladih v Rogoznici, ki je za tem prebrala pozdravno pismo tovarišu Titu. Kolona z zvezno štafeto je nato krenila proti Hajdini in Kidričeve- mu, kjer se je za krajši čas ustavila ob spomeniku Borisa Kidriča. Zadnji v ptujski pa so štafetno palico nosili mladi iz Cirkovc, ki so jo zatem na občinski meji predali mladim teritorialcem iz Slovenske Bistrice. Dragi tovariš Tito! I SCI domovina praznuje s ichoj. Vsak bi. ti rad povedal nekaj lepei^a. ti stisnil roko. kot se ponavadi stori za rojstni dem. A lo ni dovolj za praznik mladosti, saj je v nas toliko moči in volje, da hi spreminjali svet. S čestitkami ti sporo- čamo, da smo v naši občini zgradili novo elektrarno, most, Nič nas ne sme presenetiti« ter nalogam na področju planiranja. Nič manj pomembne pa tudi niso ostale naloge s področja delovanja SZDL kot najmnožičncjše organizacije vseh delovnih ljudi in fronte vseh organiziranih socialističnih sil tako na področju organiziranosti, metod dela in kadnnskih vprašanj kot delovanja krajevne samouprave in drugih nalog v krajevnih skupnostih. Precejšen delež k uspešnemu delovnemu dogovoru so dali tudi tisti, ki so imeli u\c)dnc obrazložitve, med njimi Ivan Gradišek. Ivo Ztirčič in Gorazd Mazej ter vrsta najodgovornejših družbenopolitičnih delavcev na posameznih področjih v občini. »Najbt>ljšo oceno temu. kako je seminar uspel bo dala uspešnost dela pri uresniče\anju naših skupnih nalog« je v sklepni besedi poudaril Franc Zadravcc. predsednik OK SZDL Ptuj in opozoril na skupne naloge, ki jih imamo v krajevnih skupnostih, saj si bomo z njihovim urcsniče\ anjcm \ zastavljenem obsegu in dogovorjenih rokih, uredili življenje \ našem bivalnem okolju tako. da bomo lahko še bolj zadovolj- ni. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 29. marec 1979 - TEDNIK PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ Delegati bodo zasedali na ločenih sejah Delegati družbenopolitičnega zbora SO Ptuj se bodo sestali že v sredo, 4. aprila in obravnavali dokaj kratek dnevni red. Najprej bodo razpravljali o poročilih o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Ormož in Ptuj za preteklo leto in o delu SodiSča združenega dela v Mariboru za pretekli dve leti. Zatem bodo odločali o sprejemu predlogov družbenih dogovorov o uresničevanju kadrovske politike v SR v Sloveniji in o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji, poslušali bodo tudi informacijo o poročilu komisije skupščine občine Ptuj /a ugotovitev stanja v TOZD Petovia Ptuj, o predlogu začasnih ukrepov družbenega Varstva v TOZD in o imenovanju začasnega organa v TOZD Petovia. Na dnevnem redu so tudi volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti se bodo sestali v četrtek, 5. aprila. Delegati zbora združenega dela bodo poleg omenjenih točk dnevnega reda odločali še o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD Petovia in o sprejemu odloka o začasnih ukrepih, o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov in o dopolnitvi odloka o odpravi izven proračunskih sredstev občine Ptuj. Nadalje bodo razpravljali o osnutkih odlokov o dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence NOB in drugih vojn ter za njihove družinske člane in o ustanovitvi, organizaciji in nalogah občinskega centra za obveščanje in alarmiranje. Poleg tega bodo sprejemali predlog sklepa o izvzemu zemljišč iz javnega dobra. Delegati zbora krajevnih skupnosti imajo poleg točk dnevnega reda družbenopolitičnega zbora in nekaterih vprašanj, o katerih se bodo odločali delegati zbora združenega dela še obravnavo osnutka odloka o razširitvi obveznosti plačevanja krajevnega samoprispevka, uvedenega na območju krajevne skupnosti Podlehnik. N. D. Haloški biser ubira nove poti Precej več kot v preteklih letih so ptujski gostinci naredili na področju izboljšanja ponudbe, odnosa do gostov in tudi v notranji ureditvi lokalov. Posebno pozornost pa so v istem času namenili izpopolnitvi kadrovske zasedbe v določenih obratih. Skoraj povsod so že v kratkem obdobju ugotovili, da so bili sprejeti ukrepi dobrodošli. Malo jih tare v tem trenutku še problem dela zunanjih obratov, kjer se pojavljajo od časa do časa določene nepravilnosti, s katerimi se spoprijema samoupravna delavska kontrola in jih bodo združno poskušali kar najuspešneje reševati. Časovno se zaostaja tudi pri registraciji ekonomskih cen v ponudbi, saj naglo višanje cen določenih artiklov, stroške le zvišuje, medtem ko cena ostaja enaka kot doslej. Sicer pa je tudi to vprašanje v razreševanju pri ustreznih organih občine. Med deli, ki jih bodo opravljali v letošnjem letu, je brez dvoma med pomembnimi, naloga preureditve določenih lokalov. Tako so v grajski restavraciji že pričeli z deli; upajo pa, da bodo le-ta kljub obilici raznih opravil, zaključena do 1. maja. Na programu je več preureditev, ki so še vprašljiva, ker ni zadostnih sredstev. Tudi na področju delitve po delu in razultatih dela nadaljujejo s prizadevanji, da bi v celoti uresničili določila zakona o združenem delu. Sprejem izpopolnjenih aktov s tega področja bo nedvomno prispeval k še boljšemu delu; sprejeli pa bi jih naj do 1. maja. V zadnjem času so goste že večkrat presenetili s ponudbo izbranih jedi drugih kuhinj. Med obiskovalci so za te odločitve želi popolen uspeh. Od včerajšnjega dneva dalje pa v ptujskem hotelu ponujajo specialitete madžarske kuhinje, ki jih bosta pripravljala mednarodna kuharska mojstra Kalman Serec in Lajos Benko. Vse do sobote jih bo mogoče dobiti; v tem času pa bo hotelske goste zabaval priznani ansambel Baranja. Da bi si pridobili čim več gostov, so natisnili posebne reklamne lističe, ki jih ponujajo v vseh obratih haloškega biserja, poslali so jih tudi vsem poslovnim partnerjem; poleg tega so uporabili še druge poti, kako v lokale v teh dneh privabiti še več gostov. Posebne programe imajo tudi na področju izpopolnjevanja ob delu in za delo. Tako se bo več vodstvenih delavcev v kratkem udeležilo seminarja, ki ga organizira gospodarska zbornica Slovenije in na katerem bodo v celoti obravnavali razne vidike gostinske ponudbe in druga vprašanja, ki so v tesni povezavi s to dejavnostjo. Več prizadevanj je v zadnjem času tudi glede gradnje novega hotela za prehodne goste, ki bi po zadnjih pogovorih imel prednost pri gradnji, ostaja pa odprta še lokacija. MG Medobčinski svet zveze sindikatov v Ptuju v torek popoldan so v Ptuju zasedali člani medobčinskega sveta ZSS Podravske regije. Za tokratno 3. sejo so pripravili pomembno razpravo, v kateri se je predstavila delovna usmeritev medobčinskega sveta za prvo polletje 1979. Posebej kritično so obravnavali akcijo zaključni račun in podali oceno za celotno regijo. Osnova je zgrajena, akcija je nasplošno uspela, kljub temu, da obstoje še nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno sprotno odpravljati, predvsem pa je treba z akcijo nadaljevati in o doseženih gospodarskih rezultatih razpravljati vsake tri mesece ali po potrebi tudi v krajšem razdobju. Ob tem so izrecno poudarili, da se je potrebno v sindikatih odločno boriti za nagrajevanje po delu, kar je ludf temeljna sindikalna naloga v tem mandatnem obdobju. Ob koncu seje so analizirali še pripombe iz javne razprave o stališčih republiškega sveta ZS Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela. Stališč oziroma pripomb je iz javne razprave precej, kljub temu, da je na začetku kazalo, da bodo v temeljnih sindikalnih sredinah ta stališča površno obravnavali. Ker so le-ta na mnogih mestih nedorečena, povsod niso naletela za željeni odziv!; vendar je bilo zlasti dosti pripomb glede pogojev pridobivanja dohodka, ki so p.emč v'p;'Jc^M "i, :.:cdtem ko je razporeditev le-tega dobro zastavljena. MG RAZPRAVA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V tem mesecu smo v ptujski občini, čeprav z zamudo, pričeli s široko javno razpravo o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Do 10. aprila morajo vse OO ZKS v združenem delu in v krajevnih skupnostih zaključiti razpravo, obe- nem pa so komunisti odgovorni za razpravo v vseh sredinah, ki mora biti končana do 20. aprila. Obširno gradivo za javno razpravo je pripravil izvršni odbor samoupravne stano- vanjske skupnosti Ptuj, člani komiteja OK ZKS pa so na zadnji seji sprejeli tudi stališča in jih hkrati z gradivom posredovali delovnim ljudem in občanom. Ce omenimo le nekatera stališča, o katerih bo potrebno konkretno spregovoriti v razpravi, bi najprej zapisali misli o delegatskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu. Zavzeti se je za aktivno delo delegacij oziroma delegatov v zbo- ru uporabnikov, ki so doslej sodelovali bolj kot opazovalci in pri sprejeinanju delovnih planov samoupravne stanovanjske skupnosti niso sode- lovali kot soustvarjalci. Ob tem pa je opozoriti na delo hišnih svetov — hišne samouprave — zbora stanovalcev, saj se vse te strukture pre- malo aktivno vključujejo v delegatski sistem odločanja o stanovanjskih vprašanjih. Tudi o delu zbora izvajalcev bi bilo prav široko sprego- voriti, saj bi morali bolj sodelovati pri poglabljanju samoupravnih družbenoekonom-' skih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Tako se morajo pri oblikovanju tez za teme- lje plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj angažirati uporabniki in izvajalci in jih obdelati na podlagi ugotovljenih potreb ter možnosti. Le tako bomo izoblikovali samo- upravno dogovorjeno osnovo za planiranje v naslednjih petih letih, ki bo sestavni del progra- mov združenega dela in krajevnih skupnosti. Zato morajo razvojni programi organizacij združenega dela in drugih samoupravnih orga- nizacij vsebovati ovrednoten program reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev. Velik korak naprej pa je potrebno storiti pri izdelavi in sprejemanju prostorskih in urbanisti- čnih dokumentov. Le-ti morajo biti pripravljeni tako, da bo možno izvajati takojšnji postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato je potrebno_oJcrepiti gtrokovn^ .službg. ki^ izdelu- jejo urbanistično dokumentacijo in jih tudi ustrezno organizirati. Obenem je potrebno v delovnih organizacijah, ki izvajajo urbanistično in projektivno dokumentacijo, izvesti sistem nagrajevanja po delu in odpraviti dosedanji način obračunavanja storitev na osnovi predra- čunske vrednosti investicije. V družbenopolitični skupnosti moramo dati večji povdarek pripravi celovitih dokumentov. Tako bomo omogočili, da bo v okviru samou- pravne komunalne skupnosti moč doreči vse- bino in organiz.acijo te dejavnosti v občinskem prostoru. Komunalno urejeno in opremljeno zemljišče je pogoj za uresničitev planov stanovanjske izgradnje, zato moramo omogočiti ali bolje zagotoviti sočasnost pristopa vseh odgovornih dejavnikov pri uresničevanju teh nalog. Izvršni svet SO Ptuj mora v sodelovanju z upravnimi organi oceniti pravočasnost priprave ustrezne dokumentacije za gradnjo in ukrepati, da vsi zainteresirani čim hitreje pridobijo lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Za ilustracijo naj povemo, da je sedanji rok za pridobitev vseh ustreznih dokumentov za grad- njo skorajda tako dolg kot gradnja sama. V javni razpravi bo najbrže največ zanima- nja za uvedbo ekonomske stanarine. Ekonom- ska stanarina bo omogočila tako gospodarjenje s stanovanji v družbeni lasti, da bo ohranjena njihova vrednost in uporabnost. Zato se morajo v razpravo aktivno vključiti vsi delovni ljudje in občani, izoblikovati stališča in predloge o prehodu na ekonomske stanarine na osnovi elementov,značilnih za ptujsko občino. Pri tem je potrebno upoštevati zlasti osnovne elemente predvidenega družbenega dogovora o prehodu na ekonomske stanarine v SR Sloveniji in seda- nji nivo dosežene stanarine — torej osebne in družinske dohodke stanovalcev v družbenih stanovanjih. Uvajanje ekonomskih stanarin pa mora spremljati sistem subvencioniranja — delno pokrivanje stanarine. Merila za subven- cioniranje morajo biti del ustreznih aktov samoupravne stanovanjske skupnosti in družbenopolitične skupnosti. V razpravi je potrebno opredeliti tudi lastno udeležbo in namensko varčevanje kot pogoj za pridobitev pravic na družbenem stanovanju. Tu seveda ne pridejo v poštev solidarnostna stanovanja, ki jih dobe pričakovalci z nizkimi osebnimi dohodki, kar je potrebno določiti v samoupravnih sporazumih samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih TOZD in drugih samoupravnih organizacij. Zasebno stanovanjsko gradnjo je potrebno v čim večji meri vključiti v družbeno usmerjeno gradnjo z gradnjo tipskih individualnih hiš v zaokroženih soseskah. Nosilec gradnje individualnih hiš mora biti stanovanjska skup- nost ali ustrezno organizirana stanovanjska zadruga v okviru skupnosti. Za racionalno izkoriščenost prostora pa je potrebno ustvariti boljše pogoje za nakup zasebnega stanovanja v etažni lastnini, kar je moč zagotoviti z boljšimi kreditniini pogoji. Tako bi naj imelo kreditira- nje nakupa stanovanja v etažni lastnini prednost pred kreditiranjem individualne grad- nje. V razpravi ni pozabiti na široko družbeno akcijo glede zaščitenih kulturno-zgodovinskih spomenikov, saj je staro mestno jedro potrebno krepke obnove. Obnova pa je vezana na ogromna sredstva, prav tako kot arheološke raziskave, ki so postale ptujskim investitorjem gradnje pravi ,,trn v peti". Zato je v stališčih komiteja OK ZKS Ptuj zapisano, da se naj sistemske raziskave gradbenega terena opravljajo šele potem, ko bodo opravljene sondažne raziskave. V sistemu financiranja arheoloških raziskav je potrebno doseči dokaj- šnje spremembe. To pa bo moč uresničiti le s korenitimi vsebinskimi spremembami zakona o naravni in kulturni dediščini. O zaključkih, stališčih in predlogih, izo- blikovanih v javni razpravi, bodo razpravljali tudi člani OK ZKS, ki se bodo sestali do 25. aprila in sprejeli dokončne zaključke. Časa za razpravo je res malo, zato bo potrebno krepko poprijeti za delo, preštudirati gradivo in, dokler je še čas, izkoristiti samoupravne možnosti, ki jih ponujajo delegatski odnosi, da bomo s skupnimi močmi uresničevali družbenoekonom- ske odnose v stanovanjski gradnji danes, pred- vsem pa v prihodnje. N.D„ POSVETOVANJE OB DNEVU INOVATORJEV Ne zanemarjajmo lastne pameti - ene od največjih notranjih rezerv število izumov, iznajdb in tehničnih izboljšav ter drugih dosežkov s področja inventivne dejavnosti raste iz leta v leto, vendar tistih željenih ciljev, ki no- sijo boljši poslovni rezultat, dvig produktivnosti še ni. Raziskave kažejo, da je v vsakem dvigu pro- duktivnosti inovacija prisotna z krog 75 odstotki. Vztrajno in dosledno delovanje na tem področju lahko prinese bistvene premike. Vsakoletne analize o delu inovacijskih komisij dajejo boljše in vzpodbudnejše rezultate, še in Se bi lahko zapisali; potrebno pa se je zavedati, da moramo vztrajati na začrtani poti, za to nas obvezujejo sprejeti dokumenti in tudi zakon o združenem delu. Inovacija ni sama sebi namen, je pot v boljše poslovanje, hitrejši razvoj in hkratno izkoriščanje da- nih pogojev. Zal pa se hitrejši razvoj inventivne dejavnosti po- gosto bije z določenimi ovirami. Premalo je vključevanja sa- moupravnih struktur, poslovodnih organov in tudi ostalih, predvsem pa strokovnjakov, ki bi lahko s svojim delom pripomogli, da bi ta dejavnost bolj živela. Vse to bo prisotno in še marsikaj na jutrišnjem posveto- vanju ob dnevu inovatorjev ptujske občine, ki bo v Kidričevem. Geslo posvetovanja je: ,,Ne zanemarjajmo lastne pameti, ene od največjih notranjih rezerv". Naslov ni iz trte zvit, saj se sami zavedamo, da je teh rezerv v sleherni delovni sredini izredno veliko, pa žal zaradi takih ali dru- Stanko Debeljak — javna tribuna — dogovor za boljše delo, gačnih vzrokov ostajajo neizko- riščena. Javna tribuna, kakršna bo jutri in v prihodnje še več, je mesto do- govora za akcijo na tem področju. Vsi pa se moramo zavedati, da je na tem področju potrebno orga- nizirano delovanje, sprotno spremljanje vseh dosežkov inova- cijske dejavnosti v svetu, spremljanje oziroma sprejemanje Vojo Veličkovič — Inovacija je temeljna sestavina našega dela in razvoja določenih aktov, ki bodo vodili v vzpodbujanje te dejavnosti in še kaj. Posebej pomembno in /;tnimivo bo prisluhniti dosežkom in izkušnjam te dejavnosti v ptujski občini, v katerih bodo predstavlje- ni konkretni rezultati določenih sredin. Morda bo navdih za boljše inovatorstvo strokovno predavanje Branislava S. Popova, diplomiranega pravnika o industrijski lastnini v združe- nemdelu. Prizadevni inovatorji bodo pre- jeli posebne nagrade in priznanja za dosežke na tem področju v preteklem letu, knjižne nagrade bodo prejeli tudi delavci TGA za prijavljene inovacije v mesecu marcu, ki je obenem mesec inova cij v tej delovni organizaciji. Čeprav tarnamo vptujski občini, da dosežki na področju inventivne dejavnosti niso najboljši, pa moramo poudariti, da dosegamo v regiji boljše rezultate. To pa ne pomeni, da lahko spi- mo na lovorikah, ampak moramo to dejavnost v skladu z aktivnostmi in sprejetimi zaključki posvetovanja, še razširjati. Tako bo potrebno v vseh organizacijah združenega dela oziroma temeljnih organizacijah ustanoviti komisije za inventivno dejavnost, to ima v svojem programu tudi komisija za inventivno dejavnost pri občinskem svetu ZS Ptuj. MG CERTUS - TEMEUNA ORGANIZACIJA POTNIŠKI PRONIET PTUJ Lani prevozili 3 milijone kilometrov Certusovi avtobusi, vseh je 40, dnevno prevozijo veliko km in vozijo na linijah občin Ptuj in Ormož. Ze letos imajo v načrtu nakup petih novih avtobusov in sicer 4 za primestne linije in enega za turistična potovanja. Posebno mesto pa v investicijskem programu zavzema načrt ureditve turističnega lokala v Ptuju, kate- rega predračunska vrednost znaša 700.000 dinar- jev. Ze pri obravnavi zaključnega računa za leto 1977 so ugotovili, da celotni prihodek še dosega predvidevanja, medlem ko porabljena sredstva rastejo iz leta v leto. Samo 73. postojnine avtobu- sov na ptujski avtobusni postaji letno namenijo 5 odstotkov celotnega prihodka. Vsa slovenska avtobusna podjetja so podpisala samoupravni sporazum o medsebojni kompenzaciji oziroma nezaračunavanju teh stroškov, razen komunalnega podjetja Ptuj. Plan dela in razvoja teineljne organizacije je zelo realno postavljen, vendar je velik problem pri cenah oziroma podražitvah, na katere delavci ne morejo vplivati in zato je nujno, da se cena vozovnicam poviša za 7 odstotkov, tako so tudi predvideli s planom. Zavedajo se, da bodo le s trdnim in vestnim delom dosegli predvidena načrtovanja. Pri tem so upoštevali tudi značilno- sti položaja cestnega prometa v SR Sloveniji. Največ problemov jim povzroča vprašanje nagrajevanja po delu. Potrebno bo torej uvelja- viti v praksi sprejete dogovore in sporazume ter ostale akte. To ne velja samo za temeljno organi- zacijo, ampak za celotno cestno dejavnost, saj je treba v okviru priprav na sporazum dejavnosti dati prednost ugotavljanja delovnega časa šoferjev. Poudariti je potrebno, da je v razreševanje tega problema nujno vključiti še režijske prevoznike po raznih delovnih organiza- cijah in ob tem zastaviti tudi vprašanje organizi- ranosti. V kratkem bodo v temeljni organizaciji pripravili tudi več turističnih potovanj, prvo žc ob prazniku dela, ko bodo organizirali izlet v Španijo. Do sedaj so zbrali že 26 prijav; spreje- mali jih bodo k do zasedbe avtobusa. MG TEDNIK - 29. marec 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 KONFERENCA OOS ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ Odločno za uveljavitev delitve po delu Pred kratkim je bila ustanovlje- na konferenca osnovnih organizacij sindikata nove delovne organizacije Zdravstveni center Ptuj—Ormož. Zato smo zaprosili predsednico konference, Tončko Meškovo, da nam obrazloži naloge sindikata v tej družbeno posebno pomembni delovni organizaciji: ,,Vzporedno z začetkom dela nove delovne organizacije Zdravstveni center Ptuj—Ormož je bila 5. marca 1979 ustanovljena tudi konferenca osnovnih organi- zacij sindikata Zdravstveni center Ptuj—Ormož. V okviru konferen- ce je 6 osnovnih organizacij sindikata, ki so organizirane po TOZD v sestavi ZC. V kratkem bo ustanovljena 7., ki bo združevala delavce v skupnih službah ZC. Konferenca šteje 21 delegatov, s tem, da je vsaka OOS zastopana z enim delegatom na 50 zaposlenih. Ena izmed prvih nalog konference bodo prav gotovo kadrovske priprave na volitve organov upravljanja na nivoju DO ZC in izvedba le teh. Nadaljnja osnovna aktivnost konference v obdobju konstituiranj ZC bo aktivno sodelovanje pri pripravah na sprejem temeljnih splošnih samoupravnih aktov na nivoju ZC, koordinacija politične in samoupravne dejavnosti TOZD in DSSS, soodločanje pri osnovnih izhodiščih za svobodno menjavo dela v tckočerri letu med ZC in uporabniki zdravstvenih storitev. S tem v zvezi bodo delavci prek sindikalne organizacije morali biti prisotni pri sestavljanju in sprejemanju delovnih programov in finančnih načrtov. Nadaljna naloga je nenehna skrb za ažurno spremljanje delov- nih in poslovnih rezultatov po periodičnih obračunih oziroma zaključnih računih. Nadalje bo sindikalno delo moralo biti usmerjeno k pripravam in sprejem noveliranih samoupravnih sporazumov in pravilnikov v smis- lu najnovejših smernic oziroma stališč Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka ter uveljavljanjem načel delitve po delu in rezultatih dela. Konferenca OOS se bo odločno zavzemala za uveljavitev načela delitve ' po delu v samoupravni praksi nove delovne organizacije, vendar pa je osnova za. uveljavitev tega načela predhodna uveljavitev dejanske svobodne m.enjave dela med izvajalci in uporabniki zdravstvenih storitev. To pomeni, da mora biti vsako opravljeno delo zdravstvenega delavca tudi ustrez- no družbeno priznano in ovrednoteno. Dosedanja praksa odmerjanja sredstev za zdravstve- no dejavnost pa neživljenjskih izhodišč je podaljševala prej velja- ven proračunski sistem, nikakor pa ne ustvarja pogojev resnične svobodne menjave dela. Pred nami je še nadaljnja reorganizacija TOZD, kajti delavci Tončka Meškova TOZD Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj prihajajo do spoznanja, da je TOZD v taki sestavi preobsežna, zato so že v teku razprave o novi organizirano- sti. Priznati je treba, da je doslej večkrat prišlo do medsebojnih nesoglasij med uporabniki zdravstvenih storitev in nosilci te dejavnosti. Zlasti na račun nepravilnega odnosa zdravstvenih delavcev do bolnikov smo slišali mnogo očitkov bodisi na skupšči- nah zdravstvene skupnosti ali pa preko sredstev javnega obveščanja. Zavzemali se bomo za to, da so odnosi med bolniki in zdravstveni- mi delavci popravijo. Ob tem pa je potrebno pripomniti, da za načete odnose niso vedno krivi zdravstve- ni delavci, mnogo krat so nestrpni tudi bolniki. Vedno znova mora- mo ob tem upoštevati veliko pomanjkanje zdravnikov v splošni ambulantni službi in medicini dela, kar navzlic požrtvovalnosti in prizadevnosti večine zdravnikov podaljšuje čakalno dobo. Ravno čakalna doba pa je najpogostejši vzrok za negodovanje bolnikov. Konferenca namerava posvetiti posebno skrb notranjim odnosom med delavci bivših DO — Združeni zdravstveni dom Ptuj in Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj z željo, da bi v najkrajšem času odstranili še obstoječe navidezne pregrade in da bi delavci zdravstvenega centra ne glede na TOZD-e v katerih delajo kmalu postali enoten delovni kolektiv, zavedajoč se skupnih ciljev nadalj- njega razvoja zdravstvenega varstva na našem območju." Pripravila: MG K nalogam pristopiti že jutri IZOBRAŽEVANJE AKTIVISTOV KS Prejšnji teden, v petek in soboto, je občinska konferenca SZDL Ptuj za vodstva socialistič- ne zveze in krajevne samouprave organizirala seminar, na katerem so udeleženci poslušali informa- cijo o pripravan in izvedbi akcije »Nič nas ne sme presenetiti«, obravnavali temo o planiranju in se dogovorili o nalogah, ki so pred socialistično zvezo in krajev- no samoupravo. Ivan Gradišek, komandant po- krajinskega štaba TO, je uvodo- ma razložil koncept te akcije in pri tem dejal, da ima akcija, ki bo vrhunec dosegla 29. in 30. sep- tembra, politično mobilizacijsKi pomen. Nlosilec vseh aktivnosti je SZDL, ki mora skupno z drugirni krajevnimi dejavniki k akciji pri- stopiti že jutri. Akcija ni akcija enega dne, je dejal Ivan Gradi- šek, temveč je zastavljena prek celega leta. K nalogam družbene samozaščite, ljudske obrambe in varnosti je potrebno vključiti vse občane K.SK.S ter delovne ljudi v temeljnih organizacijah združe- nega dela. Pri pripravah na akcijo ne smemo pozabiti na obveščanje občanov. Ljudi v KS in delavce v tozdih moramo pripravit; na akcijo, to je tudi glavni cilj, je dejal Ivan GradišcK. Vsaka te- meljna organizacija in krajevna skupnost naj pripravi svojo akci- jo, ki pa mora zajeti vso strukturo prebivalstva in vse komponente ljudske obrambe. V nadaljevanju seminarja je bila beseda o planiranju. Glavne misli, smernice in elemente za izdelavo srednjeročnih načrtov krajevnih skupnosti sta .podala Franjo Gnilšek in Jožica Čarman. Roki za izdelavo planov .so sicer še dolgi, vendar je že v nasled- njem mesecu potrebno analizirati razvojne možnosti v KS. Tema je bila za udeležence seminarja zelo zanimiva, vendar premalo kon- kretna. Ob tej priložnosti je beseda tekla o razvoju elektrifi- kacije in telefonije. V občini bi se morali dogovoriti, da s sredstvi za manjrazvite KS zgradimo elek- troenergetske objekte v KS Pod- lehnik. Med aktualne naloge sociali- stične zveze sodi v tem obdobju razprava o usmerjenem izobraze- V dvorani na Borlu se je seminarja udeležilo okrog 150 funkcionarjev KS foto: zk vaniu in stanovanjski problemati- ki. V soboto so udeleženci semi- narja še obravnavali temo o organiziranosti SZDL. Ivo Zor- čic, član izvršnega odbora pred- sedstva republiške konference SZDL, je dejal, da so sekcije najmočnejša oblika delovanja socialistične zveze m so prva oblika širokega delovanja in so- delovanja. V razpravi je sodeloval tudi Gorazd Mazej. predsednik medobčinskega sveta SZDL Ma- ribor, ki je odgovarjal na vpraša- nja o sklepčnosti zborov občanov, o informiranju in povezovanju aktivistov SZDL z delegati skup- ščine KS in delegacij za samou- pravne interesne skupnosti. Treba je reči, da je seminar uspel. Licfeleženci seminarja so bili mnenja, da bi taki seminarji morali biti ob vsakih večjin akcijah, ki so pred organizirano fronto SZDL in krajevno samou- pravo. Franc Zadravec. predsed- nik OK SZDL Ptuj. pa je dejal, da je k nalogam in akciji potreb- no pristopiti že jutri, kaiti le tako bomo v krajevnih skupnostih dosegli željene rezultate. zk Samoupravljanje naj izhaja iz človeka Poročali smo že. da je sloves- nosti ob začetku letalske sezone in prireditev ob 25-letnici Aero- kluba Ptuj, ki je bila v soboto 17. marca na letali.šču v Moškanjcih, prisostvoval tudi FRANC ŠE- TINC, sekretar predsedstva CK ZKS. Ob tem je Franc Šetinc spregovoril tudi o pomenu šport- nega letalstva in o samoupravlja- Franc Šetinc: »Ko se človek vzpenja pod nebo, se sreča s pristnim elementom narave...« Foto: M. Ozmec nju v društvih. Oldomek iz njego- vega govora objavljamo: »S tem pridobivajo mladi lju- dje tehnično kulturo, postajajo patrioti in to pravi patrioti, pridobivajo si ljubezen do domo vine, športni duh, tovarištvo, razvija se čut za odgovornost in za solidarnost. Vse to pa so vrednote, ki veliko štejejo v naši socialistični samoupravni družbi. Mislim, da je tudi to tisto, kar dviga vaše društvi), vaš aeroklub med najpomembnej.še dejavnike splošne ljudske obrambe in druž- bene samozaščite. To velja, ne samo za vaš aeroklub, temveč tudi za vse druge aeroklube v Sloveniji, kajti v Sloveniji smo razvili letalstvo do velikih razsež- nosti in na to smo lahko ponosni. Zdi se mi. da pri nas še v^dno premalo cenimo prispevek, ki ga dajejo društva, letalci, motorni in jadralni letalci, padalci kot ama- terji-ljubitelji, da premalo upo- števamo dejstvo, da je to tisti prvinski temelj, na katerem bi morala sloneti naša ljudska ob- ramba. Nobena vojašnica, nobe- na vojaška šola ne more dati tega, kar lahko da delo v takem klubu, ki se začne resnično kot ljubitelj- sko odgovoren odnos. Mislim, da bomo morali tudi mi kot odgovorni v predsedstvu CK ZKS. v naših republiških organih posvetiti temu večjo pozornost, da bi letalstvo dobilo v ljudski obrambi takšno mesto, kakršno Reportaža: mu gre. Društvo je pomembno tudi zato. ker je to prvinsko samou- pravljanje. V društvu kakršno je vaše ne gre za oblast, tu odnosi ne temeljijo v boju za oblast, ampak temeljijo na resničnem samoupra- vljanju. Samoupravljanje, kakrš- nega razvijate v vašem društvu je pravzaprav vzgled, kakršno mora biti samoupravljanje v naši druž- bi. Kajtti samoupravljanje ni ne- kaj, kar se vsiljuje človeku, kar bi človek moral sprejemati kot ne- kakšno breme, samoupravljanje je tisto, kar pride iz človeka kot njegov prostovoljni odnos, kot nekaj plemenitejšega in tako anprej. in v tem smislu moramo ceniti prispevek naših drudštev k razvoju novih, bolj človeških, bolj plemenitih odnosov.« AKCIJA NIČ NAS NE SME PRESENETITI Preverjanje dosežkov na področju obrambe in družbene samozaščite Akcija nič nas ne sme presenetiti mora zajeti najširši krog delovnih | ljudi in občanov in ob danih situacijah pokazati, kje so hibe v obramb- nih in samozaščitnih načrtih, so poudarili na seji k(X)rdinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu i i)bčinskc konference socialistične zveze Ptuj. Priprave na akcijo bodo potekale skozi vse leto. vrhunec bo v jeseni. Ob tej priložnosti je bilo rečeno, da v tem trenutku potekajo priprave po sprejetem rokovniku. Že v načrtu priprave akcije bomo morali zagotoviti usklajeno delova- nje med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela v določenih skupnostih; na vseh šolah pa bodo v tem času pripravili obrambne dneve, N(.)silci akcije so organizacije socialistične zveze, ostale družbeno- politične organizacije ter dejavniki s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. V okviru akcije pa se bodo izvajale najrazličnej- še obrambno-varnostne naloge. Organizacije socialistične zveze bodo vodile politično akcijo priprav. Pomembno je, da se vanjo vključijo vsi dejavniki s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. MG i ZAKAJ VALORIZACIJA PARTICIPACIJE? Odi. aprila višji prispevki uporabnikov že nekaj let je znan prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvencr ga varstva, takozvana participacija o kateri je bilo veliko govora predvsem pri razpravi in sprejemu samoupravnega sporazuma o pravi- cah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v letu 1978, ki je pričel veljati I. maja lani. Po 80. členu tega sporazuma o pravicah in obvezno- stih iz zdravstvenega varstva se prispevki uporabnikov k stroškom po listi, ki je sestavni del sporazuma, usklajujejo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva. Po ocenah bi se naj stroški zdravstvenega varstva v Zdravstveni skupnosti podravske regije v letu 1978 v primer- javi z letom 1977 povečali za 22 odstotkov. Na podlagi tega je bil izoblikovan enotni predlog v SR Sloveniji, da se prisevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva povečajo za 20 odstotkov. Pri tem izračunu posameznih zneskov pa na.j bi uporabili sistem zaokroževanja na 5 din. s tem. da se bi pri naslednji valorizaciji uporabili nezaokroženi zneski in bi potem dobili nekako povprečne zneske. Te — nove participacije naj bi veljale od 1. aprila 1979 dalje, če bodo sprejete v vsej Sloveniji, predvsem pa v naši regiji. O tem je razpravljala ■ tudi skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj 15. februarja letos. Soglasno je bila izgla.sovana valorizacija prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva, vendar s pogojem, da začane veljati šele takrat, ko bo izglasovana v vseh podravskih občinah in jasno tudi v SRS. Ker vse to ni bilo izvedeno do 1. marca, kot je bilo prvotno mišljeno, bo ta prispevek začel veljati šele s 1. aprilom 1979. Veliko komentarjev je bilo na ta račun. Ali je participacija — prispe- vek potreben ali ne? Menimo, daje sedaj treba upoštevati 80. člen tega sporazuma, hkrati pa nas občine na manj razvitem območju, še predv- sem pa občine, ki dobivamo sredstva solidarnosti to toliko bolj veže zaradi tega, ker nas sporazum o enotnem programu ki je financiran iz sredstev solidarnosti republike zavezuje, da smo dolžni upoštevati vsaj minimalno participacijo, ki je v Sloveniji sprejeta. To je logično že z ozirom na to. da ne morejo imeti občine tega prispevka k stroškom uporabnikov in hkrati dajati dotacije manj razvitim območjem; tiste pa ne bi upoštevale tega minimalnega zneska prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva. Jasno pa sporazum tudi izvzema določene kategorije pri teh partici- pacijah, to so predvsem mladina, tiste obvezne oblike, kijih imamo tudi po enotnem programu financiranih solidarnosti, potem participacija za rakasta oboljenja. za živčno mišična obolenja, za nalezljive bolezni, hkrati pa so tu zajete tudi določene kategorije starosti nad 70 let, pa tudi določene st)cialne kategorije, tako. da bi zavarovali takšne zavaro- vance z nizkimi dohodki, da ne bi bila ravno participacija vzrok temu, da se ne bi mogel poslužiti zdravstvenega varstva. Zato tudi ta spora- zum določa, da so listi upokojenci z varstvenim dodatkom oproščeni participacij, ravno tako pa tudi vsi tisti nezaposleni delavci, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in vsi listi, ki dobivajo s ocialno pomoč ali podporo. ^ _,____S. G. RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL PTUJ O MATERIALNEM IN SOCIALNEM POLOŽAJU BORCEV NOV Uresničevanje akcijskega dogovora o izvajanju nadaljnjih nalog na področju družbe- no-ekonomskega položaja borcev NOV ter drugih borcev in vojaških invalidov v občini Ptuj je bila osrednja točka dnevnega reda razširjene seje predsedstva občinske konference 27. marca 1979 v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju. Gradivo za sejo sta pripravili komisija za vprašanja borcev NOV pri skupščini občine Ptuj in komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov NOV pri .sa- moupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj. Delo obeh komisij je v skladu s sklepi skupščine SRS, s stališči republiške konference SZDL, z usmeritvami, ki izhajajo iz resolucij kongresov ZKS in ZKJ, 8. kongresa ZZB NOV Jugoslavije in skupščine ZZB NOV Slovenije. Komisija za vprašanja borcev NOV pri SO Ptuj j je skrbela predvsem za zagotavljanje so- cialne in materialne varnosti borcev. Iz njenega poročila izhaja, da je na dan 31. decembra 1978 prejemalo v ptujski občini priznavalnino 196 upravičencev, od tega 52 borcev za severno mejo. Za priznavalnine je bilo porabljeno 1,266.761 din, poprečna priznavalnina je znašala 600 din, najvišja pa 1.300 din mesečno. Skupno pa je bilo podeljenih tudi 117 enkratnih priznavalnin. V lanskem letu je bilo 20 upravičencem odobreno klimatsko zdravljenje, ki je tudi po- gojeno od pristojne zdravstvene organizacije. Tudi v letošnjem letu je v občinskem proračunu zagotovljenih 80.000 din za te vrste zdravljenja. Komisija je ocenjevala tudi mate- rialno stanje borcev, dajala pobude, smernice za urejanje socialnega varstva borcev. Pri tem .se ptujska občina še stalno spopada s proble- mom, kako zagotoviti uresničevanje družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV. Menijo da je zakonodaja za invalide nekoliko bolje urejena kot pa za borce. V ptujski občini je bilo ob koncu lenskega leta 173 osebnih invalidov in 154 družinskih, invalidski dodatek prejema 132 upravičencev, ortopedskega pa 32 upravičencev. Za invalidske prejemke in zdravstveno varstvo je bilo po- rabljeno 8,122.545 din. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj deluje pod okriljem samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Razpravljala je predvsem o stanovanjskih vpra- šanjih borcev in invalidov NOV ter v mejah razpoložljivih sredstev odobravala stanovanjske kredite. Iz priliva letnih anuitet se zbere le 250 do 300.000 din, zato je komisije ta sredstva usmerjala preedvsem za dodelitev stanovanjskih kreditov kmctom-borcem tako za popravila kot za novogradnje. Ker je stalno več prosilcev kot pa razpoložljivih sredstev, komisija s pomočjo samoupravne stanovanjske skupnosti vsako leto veže razpoložljiva finančna sredstva pri KB Ma- ribor, PE Ptuj. V zadnjih treh letih je komisija ugodno reši- la stanovanjske probleme 12 borcev, od tega sa- mo v lanskem letu pet. Nerešenih je ostalo lani še 9 prošenj borcev, letos pa je na novo vložilo prošnje še 12 borcev, vendar glede upravičenosti komisija še ni pregledala stanja na kraju sa- mem. Vsi prosilci prav gotovo ne bodo mogli dobiti stanovanj iz solidarnostnega sklada, zato si bo komisija prizadevala nekatere probleme rešiti s preselitvami. V letošnjem letu je zaprosilo za stano- vanjske kredite že 14 borcev v skupnem znesku 1,032.000 din, komisija pa bo imela na razpolago le pol milijona dinarjev, vendar upajo, da bodo z vezavo pri banki lahko v glavnem zadovoljili vse prosilce. S stanovanjsko skupnostjo so se tudi dogovorili, da bodo z nje- no pomočjo v letošnjem in prihodnjem letu re- šili vse stanovanjske probleme borcev NOV na območju mesta Ptuj. Obe komisiji tudi uspešno medsebojno sodelujeta, prav tako z drugimi pristojnimi organi, koordinacijska in druga telesa pa še žal ne delujejo tako kot bi lahko. FF. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 29. marec 1979 — TEDNIK GLASOVI IZ PELEGATSKE BAZE Kako je S Stanarinami v Ptuju? Delo je objavilo v zadnjem času dva zanimiva članka, ki obravnavata: ceno kvadratnega metra stanovanjske površine v posameznih občinah za' leto 1978. Zal ni bilo podatkov za ptujsko občino, iz katerih bi lahko; ugotovili, ali so bila tu na novo zgrajena stanovanja draga ali poceni.; Naslednja primerjava pa kaže, da so bila relativno poceni v primerjavi si stanovanji, zgrajenimi prejšnja leta. j Okrog Ziherlove ploščadi je nastal od leta 1977 do sedaj celi kompleks stanovanjskih blokov. Ni kaj reči, lepi so! Okolje je urejeno ali j pa ga urejajo, okrog blokov so trate, okrasni grmički, bori in breze soj dobili celo kole, da bodo rastli kot je treba. Stanovalci imajo pred bloki; klopi za počitek in betonska korita za cvetlice. Trisobno stanovanje z 78: kv. m., površine stane z zemljiškim prispevkom 860.- din. Stopnišča in: hodniki imajo teraco tlak, stanovalci pa v bivalnih prostorih tapete,! lakirana tla, v kopalnici ploščice do stropa in velik, prostoren balkon. predsobi je velika vzidana omara. Izolacija je v redu. Sredi mesta je blok, ki je bil vseljen 1970. leta in je poslovno stano-; vanjska zgradba. Dvosobno stanovanje, natanko za polovico manjše od! prejšnjega, ker meri 39 kv. m., stane z zemljiškim prispevkom nekaj čez410, din. Pa poglejmo, kaj imajo za io ceno ti stanovalci! Zidove, ki so kmalu; po vselitvi razpokah, so si morali sami oblepiti s tapetami, parkete so sij lakirali za svoj denar, v kopalnici, ki je tako majhna, da morajo imeti; stanovalci pralne stroje v kuhinji, so ploščige do polovice in še to naj-i cenejše, balkona ni, prav tako pa ni v predsobi, če se taka luknja sploh ^ tako imenuje, nobene vzidane omare, saj je komaj prostora za omarico za ; čevlje in garderobno steno. Na hodnikih in stopniščih so vinas ploščice in] zaščitni trakovi že drugič odstopili. Za vzroke ne vedo, ne strokovnjaki in i še manj stanovalci. Pač pa imajo ti stanovalci druge ugodnosti! Iz kleti prihaja ropot; treh velikih kompresorjev hladilnika, pod okni na eni strani ropočej ventilator, skozi prezračevalnike kopalnic vdira voni do oraženi čebuli, i cigaretah in pečenih piščancih. Najbrž za boljšo prebavo? Podi okni na drugi strani pa ropotajo ves dan avtomobili na ilegalnem parki-; rišču. ! Primerjava je drastična, a zelo nazorna, saj kaže, da je morala bitij cena kvadratnega metra stanovanjske površine pred nekaj leti znatno j višja, kot je sedaj. Pripominjamo še, da centralno ogrevanje ni všteto v\ nobenem primeru pri ceni. Zato bi radi vedeli, kaj je tako pocenilo; gradnjo novih blokov, saj plačujejo stanovalci starejših blokov očitno i višje stanarine, kot v novejših blokih in to brez konforta. Zato bi i prizadeti stanovalci radi vedeli, kaj vse plačujemo pri toliko manjšem | udobju sredi asfaltne džungle, pa še za asfalt na dvorišču smo se cela tri leta : prerekali, dokler nismo ugotovili, če gre za dvorišče, saj parkirajo na njem I vsevprek tuji lastniki avtomobilov. j Prosimo Samoupravno stanovanjsko skupnost v Ptuju, da nam j pojasni kako je v Ptuju s stanarinami in da ne bo preveč nejasnosti; gre: seveda za dobro znano stavbo Miklošičeve 8 v Ptuju. M. U. ; Odgovor stanovalcu Stanarina za posamezno stanovanje v stanovanjski hiši, kije družbe- \ na lastnina se določi na osnovi zakona o stanarini (Uradni list SRS št.; 50/72) in je odvisna od vrednosti stanovanja. Vrednost stanovanja sej ugotovi po določbah zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in- stanovanj (Uradni list SRS št. 50/72). Občinska skupščina pa z odlokom | predpiše merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj,! ki se dajejo v najem. j Skupščina občine Ptuj je sprejela odlok o ugotovitvi vrednosti stano- ] vanjskih hiš in stanovanj v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in^l Ptuj št 6/73) in odlok o spremembi in ugotovitvi odloka o ugotovitvi] vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Ptuj (Uradni vestnik > občin Ormož in Ptuj št. 2/79) in tako določila način določanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter odlok o najvišjih stanarinah v občini: Ptuj (Uradni vestni občin Ormož in Ptuj št. 6/76) in dolok o zvišanju' stanarin v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/77 in št.: 9/78) na osnovi katerih se določa višina stanarine v posameznem stano- i vanju v družbeni lastnini v občini. Na osnovi navedenih zakonskihj določil in odlokov občinske skupščine je izračunana višina stanarine zaš vsa stanovanja v družbeni lastnini v občini, ki se dajejo v najem. j Gradbena cena m^ neto stanovanjske površine in končna prodajna! cena m^ neto stanovanjske površine v posameznem stanovanjskem! objektu se formira na osnovi družbenega dogovora o oblikovanju cen v' stanovanjski graditvi SRS (Uradni list SRS št. 8/78) ter na osnovi tega. družbenega dogovora sklenjenih samoupravnih sporazumov in pogodb z izvajalci gradbenih del ter ne vpliva na ugotovitev vrednosti stanovanj- skih hiš in stanovanj v skladu s prej navedenimi zakonskimi normami in, odloku občinske skupščine. ; S sprehodom na ekonomske stanarine bo odpravljena ta neskladnost,! kajti eden od elementov na osnovi katerih se izračunava ekonomska! stanarina je tudi povprečna cena m^ neto stanovanjske površine v občini; v letu 1977. Razveseljivo je, da tudi občani ugotavljajo, daje med letomj 1970 in letom 1977 dosežen določen napredek pri kvaliteti gradnje; stanovanj v ptujski občini, kar je prav gotovo odraz splošnega napredka; v družbi in boljše samoupravne organiziranosti stanovanjskega gospo-,; darstva in gradbene operative ter posledica spremembe pogojev za'; gradnjo standardnega stanovanja. j Urejeno okolje stanovanjskega objekta je odraz prizadevanj za i kulturno bivanje delovnih ljudi v urejenih urbanih sredinah in je odvisno i od lokacije stanovanjskega objekta, ki pogojuje ureditev okolja, od' aktivnosti hišnega sveta, kot osnovne celice hišne samoupravne in od. stanovalcev samih. \ V poslovno-stanovanjski stavbi v Miklošičevi ul. 8 v Ptuju je organizi-; ran hišni svet, v njem imajo svoje delegate delovne organizacije, ki so; uporabniki poslovnih prostorov in stanovalci, pravice in dolžnosti^ hišnega sveta pa so opredeljene v 12. členu zakona o gospodarjenju s' stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 37/74) in- v odloku v hišnem redu v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj; št. 13/77), predvsem od hišnega sveta pa je odvisno, kako se ti predpisi' izvajajo. Samoupravna stanovanjska skupnost ; občine Ptuj \ Priznanja zaslužnim člani koordinacijskega odbora pri krajevni konferenci SZDL v Kidričevem so na zadnji seji razpravljali tudi o tem. da bi ob letošnjem praznovanju krajevnega praznika K S Kidričevo, ki bo potekalo skozi ves mesec april, med drugim na svečani seji podelili tudi značke OF in druga priznanja tistim občanom, ki ,so v minulem obdobju aktivno: delovali na raznih področjih v krajevni skupnosti. ; Velja poudariti, da bo letošnje praznovanje praznika K S Kidričevo^ imelo predvsem delovni značaj. Organizirali bodo vrsto delovnih akcij ini tekmovanj, kar bo tudi najlepši prispevek k prazniku, saj bomo uredilij svoja bivalna okolja in druge naloge na območju krajevne skupnosti. i ________________________.....„....................__________ H^hAsikt^ KONKRETNE IN NE SPLOŠNE INFORMACIJE NJIHOVO MNENJE Prejšnji teden je občinske konferenca SZDL Ptuj za vodstva krajevnih organizacij SZDL in krajevne samouprave organizirala dvodnevni seminar. Treba je reči, da je izobraževanje uspelo. Izbrane teme so ustrezale trenutnim aktualnim nalogam SZDL in KS, udeleženci seminarja so poslušali teme s področja dela in nalog socialistične zveze v krajevni skupnosti, planiranja in se seznanili s pripravami in akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Kaj o seminarju menijo udeleženci? Zanimala nas je njihova ocena izobraževanja, katera tema je bila najzanimivejša in kakšne so bile pomanjkljivosti pri dvodnevnem izobraževanju? Alfonz Kodrič, predsednik skupščine KS Leskovec: ,,Način in metode izobraževanja za vodstva SZDL in KS ocenjujem pozitivno. Take oblike usposabljanja so nepogrešljivi del akcijskega in usklajenega delovanja v krajevni skupnosti. Najzanimivejša tema je vsekakor bilo področje ljudske obrambe in priprava krajevnih dejavnikov na akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti". Predavatelj nam je sugeriral veliko praktičnih in konkretnih napotkov ter tako razčistil mnogo nejasnih vprašanj v zvezi s to akcijo. Zanimiva je bila tudi tema o planiranju, vendar je ob tem treba reči, da bi se morali v prihodnje izogibati splošnih informacij in tem, za aktiviste v krajevni skupnosti so potrebne konkretne reči. Tudi predavatelji bi morali biti konkretnejši, izogibati se morajo splošnih informacij, te so tako in tako zapisane v tisku in brošurah." Milan Munda, predsednik skupščine KS Cirkovce: ,.Seminar je prav gotovo bil primerna oblika izobraževanje funkcionarjev in aktivistov v različnih strukturah samoupravljanja. Poleg znanja, ki je potrebno pri delu v krajevni samoupravi, seminar nudi tudi izmenjavo izku- šenj. Pomeni tudi sodelovanje s predstavniki KS in spoznavanje njihovih problemov. Glede na naloge, ki nas čakajo v tem letu, bi dejal, da je najzanimivejša tema bila ljudska obramba, družbena samozaščita in varnost in v zvezi s tem izvedba akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti". Tudi tema o planiranju je bila zanimiva, vendar moram ob tem poudariti, da so podobni seminarji več ali manj še vedno poročevalski in premalo delovni. Predavatelji bi morali biti konkretnejši, dajati napotke, nakazovati na napake ter opozarjati, in ne formalno poročati. V mislih imam predvsem planiranje, kajti tak- šno planiranje je v marsikateri KS novost." Sonja Purgaj, predsednik KK SZDL v KS ,,01ga Meglic" Ptuj: ,,Seminarji takšni in drugačni so potrebni, saj marsikateri funkcio- nar ne pozna konkretnega dela v SZDL in KS. Pri izobraževanju dobimo dovolj navodil za delo v krajevnih organizacijah SZDL. Mislim, da pa imamo premalo seminarjev, na katerih bi se seznanili z družbenopolitično ureditvijo naše družbe. Primer takšnega izobraževanja je v Zvezi komunistov. Seveda je bila zame najzanimivejša tema tista, kjer smo se dogovorili o nalogah, ki so pred SZDL. Poudariti moram, da sem z izbranimi temami zadovoljna, v.se so več ali manj zadele bistvo samoupravnega dogajanja v krajevni skupnosti. Ker sem učiteljica, mi seminarji v času pouka nikakor ne ustrezajo. Dogovoriti bi se morali, da so ob sobotah ali v popoldanskem času." Alojz Jurgec, predsednik KK SZDL Cirkula- ne: ,,Izobraževanje je bilo kvalitetno. Aktivisti nas čakajo nove družbenopolitične CK^govorno- sti. Takšnih seminarjev je potrebno še več, morali bi biti ob vsakih večjih akcijah. Najzanimivejša je bila tema o ljudski obrambi. Veliko napotkov in osnovnih navodil smo dobili. Mislim, da bomo na osnovi razprave, aktivisti socialistične zveze znali zastaviti akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti". Pri izobraževanju sem zelo pogrešal konkretnih primerov in prikazov. Pri planiranju je bila beseda nedorečena. Predavanje je bilo splošno in zato preveč oddaljeno od aktualnih problemov v krajevni skupnosti." Ivan Kelhar, predsednik KK SZDL Polenšak: ,,Seminar je bil zelo dobro pripravljen. Predavanja živa, predavatelji konkretni, skrat- ka taka izobraževanja so nam zelo potrebna in koristna. Zelo me je pritegnila ljudske obramba in priprava na akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti". Ko je tekla beseda o manj razvitih krajevnih skupnostih v ptujski občini, smo ostali nedorečeni. Nič kaj konkretno nismo zastavili poti iz manjrazvitosti. Tudi o sodelovanju interesnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela (tozd Elektro Ptuj in PTT Ptuj) z manjrazvitimi KS smo ostali nedorečeni. Sodeč po vseh problemih, ki so v krajevnih skupnostih, so nam seminarji zelo dobrodošli. Ne samo zato, da bi reševali probleme finansiranja delegatskega sistema, temveč zato, da si med seboj izmenjamo izkušnje." zk Alfonz Kodrič, Milan Munda, Sonja Purgaj, Alojz Jurgec, Ivan Kelhar VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD PTUJ Ekonomska cenaje nespremenjena v tem mesecu so se mnogi starši presenečeno vprašali, zakaj morajo plačati nekoliko višjo oskrbnino za varstvo otroka v VVZ Ptuj. Da bi pojasnili, zakaj je oskrbnina tre- nutno višja, smo zaprosili za razgo- vor Sonjo Veličkovič, vršilko dolžnosti ravnateljice VVZ Ptuj: ,,Želela bi povedati, da je ta akcija potekala že od 10. do 20. ja- nuarja. Takrat so starši prejeli obrazce, s katerimi dokazujejo, koliko skupnega dohodka so imeli v preteklem letu od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1978. Potrdila so morali vrniti na upravo do 15. 2. 1979. Žal smo ugotovili, da smo do danes zbrali 2000 potrdil, nekaj staršev pa še do danes ni prineslo zahtevanih podatkov. Na podlagi predloženih potrdil smo izračunali dohodek na družinskega člana, ki je osnova za določitev cenzusne skupine. Glede na višji dohodek v preteklem letu so nekateri starši prestopili cenzus- ne lestvice. Ta sprememba pa velja od 1. januarja letos." To pomeni, da je bilo potrebno v tem mesecu pokriti razliko od 1. 1. 1979 do tega meseca, naprej pa bodo starši plačevali oskrbnino v višini, ki je določena po cenzusni lestvici. ,,Tako je, saj se ekonomska cena ni spremenila. Najnižja in najvišja cena je ostala nespremenjena. Ostala je takšna, kot so jo delegati skupščine skupnosti otroškega var- stva občine Ptuj sprejeli s samo- upravnim sporazumom." Ali že pripravljate spremembo ekonomske cene, saj jo bo potreb- no, glede na rast življenjskih stroš- kov, povišati? ,,To že pripravljamo. Računa- mo, da bi tako kot smo lansko leto, pristopili k novim cenam s 1. juli- jem. Nova cena bo višja le za porast življenjskih stroškov, torej za okoli 14 odstotkov. Nova cena pa bo sprejeta z dogovarjanjem uporabnikov in izvajalcev na skup- ščini SOV, kjer bomo skupno potrdili ceno oziroma višino oskrb- nine." N. D. POROČILOi Komisije za inventivno dejavnost pri 08 ZSS Ptuj Podatki, ki smo jih sprejeli na osnovi vprašabiika, zajemajo obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1978. Anketo smo poslali 78 TOZD, vrnjenih smo dobili 23 anket, vendar to ni realna slika aktivnosti TOZD. saj imajo nekatere delovne organizacije centralno komisijo, oziroma profesionalnega refe- renta za inventivno dejavnost, ki zbira in ureja podatke za vse TOZD. Od 23 vrnjenih anket je pozitivno odgovorilo le 6 delovnih organizacij in to: TGA )>Boris Kidrič<(, Kidričevo. AGIS Ptuj. proizvodno podjetje OLGA MEGLIC. GRADIŠ TOZD »Gradnje« in STAV- BARTOZD »Drava<( Ptuj. Razlika med letom 1977 in 1978 je očitna in hkrati razveseljiva, saj vidimo iz omenjene primer- jalne tabele, da seje stanje v letu 1978 povečalo kar za 55 %. Primerjava dosežene čiste gospodarske koristi med letom 1977 in 1978 je pokazala, daje bil za 55 % zvečan % vseh prihrankov iz realiziranih predkv gov. Rezultat bi bil brez dvoma še višji, če bi bili realizirani še ostali predlogi, iz tega sledi, da je nujno potrebno vsak dober predlog čim hitreje uvajati v proizvodnjo, saj se na ta način obnašamo v skladu s stabilizacijskimi ukrepi v organizacijah združenega dela. Izobrazbena struktura predlagateljev inventivnih predlogov VIS VIŠ SR VKV KV PK-l-NlČ 5 4 58 17 51 33 Iz tabele vidimo, da so dobro zastopane vse' kvalifikacijske strukture, nekoliko manj morda z Ugotavljamo torej porazno dejstvo, da velika - večina delovnih organizacij ali posameznih TOZD akta. ki bi urejal inventivno dejavnost sploh nima. Nad to ugotovitvijo se morajo zamisliti predvsem samoupravni organi in DPO, saj je dejstvo, da so delavci brez omenjenega akta brez pravic, da bi lahko nekaj dosegli, če bi uveljavljali zahtevo za nagrado oziroma odškodnino. Iz tega sledi, da je v nekaterih organizacijah združenega dela še vedno neenakopraven položaj delavca. V naslednjih tabelah so zajeti podatki, ki smo jih dobili iz omenjenih delovnih organizacij. Prijavljeni ali realizirani predlogi: visoko in višjo izobrazbo, kar je po vsej verjetnosti posledica miselnosti, da ni vsaka rešitev oziroma predlog službena dolžnost. Tudi doba trajanja obdelave predloga (doba od datuma prijave do prenosa v proizvodnjo) je različna in znaša nekje med I mesecem do 6 mese- cev). To je bil kratek pregled skozi anketo in istočasno prikaz inventivne dejavnosti v ptujski občini. Z ozirom na to. ker je le malo število OZD oz. TOZD, ki imajo napisane akte o inventivni dejavnosti, seje komisija za inventivno dejavnost pri OS ZSS Ptuj odk)čila. oziroma to je tudi začrtana naloga, da bodo odslej vse seje oziroma posvetovanja v omenjenih delovnih organizacijah. S tem nepo- srednim kontaktom pa želimo, organizacijam združenega dela še bolj približati miselnosti oziroma začrtano pot, ki jo je sprejel IX. kongres ZSS. Za komisijo predsednik: Avgust Ivartnik TEDNIK - 29. marec 1979 NASE KMETIJSTVO - 5 IZBOR NAJPRIMERNEJŠIH SORT KORUZE ZA PODRAVSKO REGIJO Znano je. da v SR Sloveniji porabimo vsaj dvakrat toliko koruze kot je sami pridelamo. Nič boljše stanje ni tudi na območju podravske regije. V srednjeročni plan naše republike smo zapisali, da bomo manjkajoče količine poskušali delno nadoknaditi s povečanjem posejanih površin in s povečanjem pridelka. Tako z enim kot z drugim nismo najbolj uspešni. Površine sicer res pove- čujemo približno 2000 hektarjev na leto, to je sicer še kar zado- voljivo povečanje, z doseženimi pridelki pa ,,capljamo" krepko za pridelki, ki nam jih omogočajo klima, tla in sodobna tehnologija. Med pomembnimi vzroki, da smo s proizvodnjo koruze manj uspešni, je ta, da z ozirom na agroekološke prilike ne izbiramo najprimernejše hibride. Pomembno je torej, da vskladimo podnebne razmere pridelovalnega območja z ranostjo sort. Osnovno pravilo, ki ga pri izboru sort moramo upoštevati, je to, da od pridelovanih sort želimo in pričakujemo solidno rodnost in zrelost do prvih jesenskih mrazov. Zaradi izredne pestrosti podnebnih razmer na našem pridelovalnem območju je potrebna izbira sort od najranejših, ranih do tudi nekoliko poznih. Splošna ugotovitev za naše pridelovalno območje je, da imamo v času rasti koruze dovolj padavin, ki pa sicer niso vsako leto najbolj idealno razporejene, in vsaj 500 stopinj primanjkljaja toplote med vegetacijo, ki nas omejuje v pogledu širšega izbora sort. Čeprav je vsem znano in neštetokrat preverjeno, da so ustrezne hibridne sorte vsaj za tretjino rodnejše od domačih sort ali pa F 2 in nadaljnih razmoževanj, se kljub temu na vseh njivskih površinah, ki so pod koruzo, ne prideluje originalno hibridno seme, temveč se vsaj 30 odstotkov površin zaseje z manjkvalilctnimi semeni. V zadnjih letih so jugoslovanski scickcionarji vzgojili nekaj izredno dobrih hibridnih sort, ki so precej kvalitetnejše od starejših hibridnih sort. Mnogi pridelovalci pa se trdovratno oklepajo slabših- starejših sort. Da je temu tako nam povedo lanski podatki o pro- danih količinah semenske koruze. Iz njih je možno zaključiti, da je od celotne količine prodanega se- mena le slaba tretjina novejših sort, ki so bile zadnja štiri leta vpi- sane v jugoslovansko sortno listo. Naša praksa kaže, da prihajajo ti hibridi v uporabo šle čez nekaj let, ko imamo na razpolago zopet no- vejše in kvalitetnejše hibride. Pri izboru sorte moramo zraven namena setve ali pridelujemo koruzo za zrnje ali za silažo, upoštevati tudi, da bo dovolj rana, čimbolj rodovitna, odporna proti poleganju ter boleznim in škodljivcem. Merilo pri izboru sorte je lahko tudi oblika zrnja; trdinke in poltrdinke imajo veči- noma bolj kakovostno zrnje, so bolj prilagojene manj ugodnim hladnim in vlažnim rastnim razme- ram po setvi, so pa cesto nekoliko manj rodne kot zobanke. Ce imamo opravka s težkimi in mokrejšimi zemljami, ki se spomladi počasneje ogrevajo, imajo pri nekoliko ranejši setvi prednost sorte tipa poltrdinke ali trdinke. V pogledu odločitve katero vzgojno stopnjo semena ustreznih hibridnih sort koruze bomo kupili, pa je odvisno predvsem od tega, na kakšno njivo pride koruza. Na dobre njive in če bomo uporabljali sodobno tehnologijo, ki nam omogoča pridelek nad 70 stotov suhega zrnja na hektar, imajo prednost najvišje vzgojne stopnje, to je uporaba dvolinijskega hibridnega semena (single cross ali SK). Na slabše njive in tam, kjer spomladi niso najugodnejše vre- menske prilike za dobro rast koruze in kjer so slabše pripravlje- ne zemlje za setev, so uspešnejši tri in štirilinijski hibridi. V ravninskem predelu podravske regije so rastne in podnevne razmere dokaj ugodne ne le za pri- delovanje ranih in srednjeranih sort iz razredov 200 in 300, temveč na lažjih tleh v najtoplejših področjih tudi še sorte iz razreda 400. V gričevnatem območju (Slovenske gorice, Haloze, Pohorje) pa bomo pridelovali le rane hibride razred 200 in najranejše razred 100 ter le izjemoma srednjerane razred 300. Izbor sort je napravljen na podlagi preiskušanj v ekoloških in makrosortnih poskusih. Od pride- lovanih sort pričakujemo dobro prilagojenost podnebnim in rastnim razmeram in kar največji in kvalitetni pridelek, ki bo skužil za zrnje ali silažo. V primeru, da pridelujemo koruzo samo za silažo in vemo, da se spravlja v voščeni zrelosti, ki pa je vsaj 10 do 14 dni pred polno zrelostjo, lahko pridelujemo tudi z.a en razred poznejšo sorto koruze kot za zrnje. Običajno pa za si- lažno proizvodnjo uporabljamo iste hibridne sorte kot za zrnje. Razlika je le v tem, da se lahko si- lažna koruza seje 10 do 15 odstotkov gosteje in da brez škode prenese tudi približno 20 kilo- gramov čistega dušika več po hektarju kot posevki za zrnje. Kvaliteta silaže pa bo brez dvoma z ranejšim hibridnim semenom boljša kot pa z razredom kasnejše- ga hibrida. IZBOR SORT Gričevnato področje Slov. gorice, Haloze, Pohorje — razred 100: Lg7T3, Bc 191 T3, Bc 183 T3; raz. 200: Bc 28-11 T3, OSTK 290 T4, Bc 290 T4, IJ 280 T4, Bc 264 Z2, OSSK 247 Z2, Zp 235 Z4, Lg 11 T3, PFZg 252 Z2, OSSK 272 Z2; raz. 300: ZpSK 37 T, dvolinijski, OSSK 305 Z2. Nižinski predel, Dravsko- ptujsko polje, isto kot pri gričevnatem: ZpSK 37 t T2, OSSK 305 Z2, Bc 384 Z2, PFZg 349 Z3, Zp 370 Z4. V najugodnejših legah samo za silažo pa še sorte: razred 400: Bc 418 Z2, OSSK 440 T2, Bc 488 Z2, Bc 66-25 Z2. Dobro hibridno seme mora imeti tudi čimvi.šjo kalivost in energijo kalivosti. Ta lastnost nam omogo- ča dosego dobrega sklopa, ki tudi močno vpliva na zadovoljiv uspeh pridelovanja koruze. Pospeševalna služba Kmetijski zavod Maribor POSVET V PTUJU O kmetijskih prostorsko- ureditvenih operacijah v Ptuju je bil pred nedav- nim pogovor o tekočih proble- mih, ki .se pojavljajo pri kme- tijskih prostorsko-ureditvenih operacijah in pri proizvodnji sladkorne pese v občini. Ude- ležil se gaje tudi Ivo Marenk. republiški sekretar za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano. Bese d a je tekla o programih in izvajanju melioracij po druž- benem planu občine, progra- mih in izvajanju komasacij in odkupa kmetijskih zemljišč ter programu .proizvodnje sladkorne pese v letu 1979. Pri obravnavi programa in izvajanje melioracij so se predstavniki kmetijskih de- lovnih organizacij in kmetij- ske zemljiške skupnosti zave- zali, da takoj pristopijo k sestavi akcijskega programa izvajanja melioracij v Pesniški dolini in območju Polskave ob tem, da proučijo možnosti pocenitve projektiranih melio- racijskih del z izboljšanjem kvalitete zemljišč samo z regulacijo in odprtimi odvod- nimi jarki. Stroškom meliora- cij, ki so na ramenih kmetoval- cev, je potrebno posvetiti vso pozornost in proučiti možnost za manjše obveznosti. Kmetijska zemljiška skup- nost občine Ptuj je dala pobu- do za ustanovitev samouprav- ne interesne skupnosti za melioracije na celotnem ob- močju Pesniške doline. V primeru, da do podpisa sa- moupravnega sporazuma ne bi prišlo, bo skupščina občine pripravila odlok o izvedbi melioracijskih del. Namen ustanovitve interesne skupno- sti je zlasti v tem, da predvi- dena dela časovno omejimo, saj odlašanja zelo povečujejo stroške izvedbe. Ko je beseda tekla o koma- sacijah, so se dogovorili, da kmetijske organizacije in Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj izdelajo vsklajeni program izvajanja komasacij. Ob tem pa zemljiška skupnost in obe zadrugi pripravijo predlog izvajanja komasacij izven melioracijskih območij. Odkupno ceno kmetijskih zemljišč je potrebno vskladiti na svetu podravskih občin. V okviru kmetijske zemljiške skupnosti je potrebno rešili vprašanje cen kmetijskih zem- ljišč, ko melioracija prehiteva odkup. Prav tako bo Kmetij- ski kombinat Ptuj nadaljeval z akcijo odkupa zemljišč v okviru zastavljenega progra- ma, j. kotar - ŽE VSAKA PETA SLOVENSKA DRUŽI- NA JE NAROČENA NA REVIJO NAŠA OBRAM- BA. ODLOČITE SE — NAROČITE JO TUDI VI! Manj za plemensko živino - več za prirejo žive teže Dosedanja oblika vzpodbujanja reje plemenske živine se v letošnjem letu spreminja. Živinorejska poslovna skupnost Slove- nije je z letošnjim načrtom stimulacij močno zaostrila pogoje za uveljavitev premij pri plemenskih telicah. Dosedanji razmeroma ohlapni pogoji so omogočali, daje veliko število rejcev uveljavilo premijo za svoje plemenske telice. Tako so kmetje z območja Ormoža v preteklem letu uvelja- vili premije za 182 lelic, Ptujčani za 884 telic in kmetje z območ- ja Slovenske Bistrice za 189 telic, skupaj torej za 1255 plemen- skih lelic. Denarni priliv za le namene je znašal okoli 1,4 milijona dinarjev. V letu 1979 bo zaradi zaostrenih pogojev za uveljavitev premije i/padel določen delež telic. Program stimulacij Živinorejske poslovne skupnosti bo namreč zajel le lisle plemenske telice, ki so hčere krav z znano mlečnostjo. To pa pomeni, da bodo prišle v poštev samo potom- ke krav, ki so vključene v kontrolo mlečnosti po načinu A ali B; oziroma v aktivno selekcijo. Tudi višina premije se bo razlikovala od dosedanje. Tako bodo telice. ki .so hčere krav z mlečnostjo več kakor 4.600 kg po zadnji telilvi. deležne premije v znesku 1.900.00 din. Tiste, ki so potomke krav (A kontrola) z mlečnostjo od 3.500 kg — 4599 kg bodo dobile 1.400.00 din. Telice. katerih matere so dale najmanj 2.500 kg mleka pa bodo prejele premijo v znesku 900.00 din. Odpadle bodo torej vse tiste živali, katerih matere nimajo znane mlečnosti, ali pa je mlečnost manjša kakor 2.500 kg mleka. Teh živali gotovo ne bo majhno število, zlasti še lam. kjer so kontroli mlečnosti krav oziroma delu na selekciji goved v prete- klosti posvečali premajhno skrb. Ob letošnjem pomladanskem premiranju se bo torej število lelic gotovo zmanjšalo, ker bodo premijo tlobile le najkvalitetnejše živali. Ob lem pa velja omeniti, da je do zmanjšanja sredstev za vzpodbujanje reje plemenske živine prišlo na račun premiranja organizirane reje telet. Predvideva se namreč precejšnja denarna stimulacija za teleta, ki bodo namenjena za pitanje — oziroma prirejo žive teže. Kmetovalci, ki bodo teleta privezali za pitanje bodo torej uveljavili lo obliko premije. Takšen ukrep je bilo tudi pričakovati, saj določen del denar- ja, ki je bil uporabljen za premiranje lelic. ni imel učinka na število spilanih telel. Letošnji ukrepi usmerjajo sredstva v vzrejo lelet za pitanje. K.L. IZ POROČILA VODNOGOSPODARSKEGA PODJETJA O delu na območju občine Ormož ()bm<.)čje hidrosistema Ormož sestavljajo vsi potoki na levem bregu Drave, ki se neposredno izlivajo v Dravo. Ti so: Tmava, Črnec, Libanja. Pušcnski potok, Lešnica in Sejanca. Na vseh teh potokih jc vodno gospodarstvo opravilo v lanskem letu vzdrževalna dela. zlasti na vseh tistih odsekih, ki so bili že regulirani in to: Na Scjanskem polotoku v Savcih v dolžini 1300 m. prav tako na melioracijskem jarku v Savcih v dolžini 500 m. na potoku C^mcu v dolžini 700 m in na potoku Libanji v dolžini 460 metrov. Stroški za košnje in čiščenje teh potokov so - ' >li 115.367 din. Poleg teh del pa so opravili tudi večja vzdrževalna dela z namenom, da se izboljša odtok visokih vod in s tem zmanjša pogos- tnost poplav. Ta dela so bila opravljena na potoku Tmava v dolžini 1074 m. na Pušenskem potoku v dolžini 237 m in na Sejanskem potoku v dolžini 285 metrov. Stroški za ta delaso znašali 1.965.227 din. Stroški vseh del. ki jih je vodnogospodarsko podjetje opravilo na tem območju znašajo skupno 2.080.594 din. K temu je prispevala le KS Tomaž pri Ormožu znesek v višini 25.000 din in sicer za novi ploščati propust na potoku Sejanca. f. OH, TE GRAMOZNICE . . . Kje in koliko jih potrebujemo? 250 gramoznic v 35 krajevnih skupnostih ptujske občine ni mala reč. V teh gramoznicah se je v preteklem obdobju zgodilo tudi več delovnih nezgod, nekatere so se žal končale s smrtnim izidom. Tudi to ni mala reč. Gramoznice so torej po naših poljih tako goste, da je ena gramoznica na 2060 prebivalcev in še en presenetljiv podatek:gramoznice so uničile najmanj 150 hektarjev kakovostnih njivskih površin. To bi bilo dovolj za uvod k razmišljanju o gramozu in gramoznicah. Skrajni čas je, da o gramoznicah v občini Ptuj spregovorimo kritično, odgovorno in širše na zborih občinske skupščine. K temu nas namreč silijo trenutne razmere. Pomlad je čas, ko o gramozu največ raz- pravljamo, nastaja pa tudi vprašanje, če že nismo zamudili vlaka. Prav je, da je Kmetijska zemljiška skupnost začela o tej problematiki prva razmišljati in tudi resno ter ostro ukrepati. Ni iz trte zvita ugotovitev, da so gramoznice na Dravskem polju podtalni vodi grozeč in uničujoč sovražnik. Druga ugotovitev je, z odpiranjem novih gramoznic bi uničili še več hektarjev rodovitnih polj. Takšno početje je danes nesmiselno, sploh v času, ko vsa domovina in ves svet teži za tem, da proizvede čimveč hrane. Slovenci, še posebej pa občani ptujske občine seveda hrane pridelamo dovolj in zato lahko na vsakem hektarju rodovitne zemlje odpremo gramoznico in pridno izkoriščamo gramoz za potrebne in nepotrebne reči zasebnega in družbenega sektorja! V občini Ptuj je nujno, da začnemo sanirati gramoznice in odpirati takšne, ki bodo imele dovolj gramoza, urejen transport, nakladanje, skratka imeti moramo takšno gramoznico, kjer ne bo treba čakati, fizično delati in za gramoz plačevati visokih cen. Na Kmetijski zemljiški skupnosti smo zvedeli, da bi takšna gramoz- nica, ki bi zadostovala za potrebe zasebnega in družbenega sektorja bila v Šturmovcu pri Ptuju, kjer je gramoza najmanj za 20 let. V tej veliki gramoznici bi zgradili tudi betonarno, seveda pa bi se pred tem morale delovne organizacije s področja gradbeništva organizirati in določiti stalnega odjemalca in organizatorja proizvodnje gramoza in betona. Takšna organizacija je nujno potrebna, kajti neljubih dohodkov imamo že prek glave. Podobne deponije gramoza so tudi ob reki Dravi in sicer ob hidro- elektrarnah SD I in SD II, kjer je na voljo prek milijon kubičnih metrov kvalitetnega gramoza. Tudi odcepi stare struge reke so uporabni za izkop gramoza. Treba bi se bilo dogovoriti z Vodnogospodarskim podjetjem TOZD Drava Ptuj in upoštevati njihova mnenja in raziskave tal. Naslednja skladišča gramoza oziroma peščenjakov so v > Slovenskih goricah, v bližini Vurbeka. Material od tu bi lahko uporabljali za gramoziranje krajevnih cest in podobno. Naslednje večje skladišče gramoza je tudi pri farmi prašičev v Dražencih, kjer bi na 50 hektarjih znižali obstoječo teraso in jo po izkoriščanju spet humozirali. V prihod- nosti bi morali v občini razmišljati tudi o kamnolomih in o uporabi kamenin. Takšni kamnolomi bi lahko bili v Stopercah, Zavrču in Zetalah. Torej možnosti je precej. Gramoznice, ki smo jih našteli, bi zadoščale za vse potrebe gradbeništva v občini in regiji ter za modernizacijo cest. Deset ali petnajst kilometrov razdalje pa ne bi smela biti ovira, da bi občani in delovni ljudje še naprej skeptično in lokalistično gledali na uporabo novih gramoznic. Torej neopravičena je misel, da vsaka vas potrebuje svojo gramoznico. zk Kako poceniti prirejo govejega mesa? Reja telet z mlečnim nadomestkom! Mlečni nadomestek je pripravek, ki ga pridobijo s sušenjem posnetega kravjega mleka. S posebnim postopkom pa mu dodajo ma.ščobo — praviloma cenejšo, kakor je mlečna maščoba. Razen tega pa mu dodajo potrebne količine vitaminov, rudnin in še nekaterih snovi, ki jih sicer vsebuje sveže mleko. Kvaliteten mlečni nadomestek mora v suhi snovi vsebovati najmanj 24 % surovih beljakovin, 17 % maščobe, največ 1 % vlaknine in okoli 7 % rudnin. Mora se dobro topiti. Neraztopljenih delov ne sme vsebovati več kakor 2 %. Priprava napoja: Določena količina prahu mlečnega nadomestka se zmeša z enako količino vode segrete na 60 stop. C — 70 stop. C. Tako nastane gosta kaša, ki jo je potrebno razredčiti z vodo na razredčitev, kakor jo navaja proizvajalec in na temperaturo 39 — 40 stop. C. Toploto napoja pa je potrebno preverjati s toplomerom. Začetek napajanja z mlečnim nadomestkom: Teleta lahko začnejo piti mlečni nadomestek že sedmi dan po telitvi. Torej takoj potem ko so izkoristila vso mlezivo. Prehod od mleziva na napoj iz mlečnega nadomestka mora biti postopen. Teleta se ga zlahka navadijo. Izkušnje pa kažejo, da se starejša teleta težje privadijo. Najmanj težav je z živalmi, ki so se napajanju prilagodile do 14-tega dneva starosti. Starejše (in težje) živali se je težje prilagajajo. Količina in gostota napoja na dan: Količino in gostoto napoja iz mlečnega nadomestka je potrebno prilagajati starosti — (teži) telet in njihovi namembnosti. Pri prehodu z mleziva ga naj ne dobijo več kakor 2—3 litre dnevno v najmanj dveh obrokih. Postopoma se količina nadomestka povečuje na račun zmanjšane količine mleka. Vendar naj tudi kasneje ne preseže 8 litrov na dan. Za domač mlečni nadomestek (MLEKOVIT) predpisuje proizvajalec razredčitev 1:8. To, da .se razredči pomeni 1 kg prahu v 8 litrih tople vode. V začetku napajanja je priporočljiva nekoliko večja razredčitev 1:9. Kasneje v petem ali šestem tednu starosti pa se lahko gostota tudi poveča na 1:7, če kaže račun tako. Kako dolgo napajati z nadomestkom? Teleta morajo dobivati mlečni nadomestek vse dotlej, dokler ne požrejo na dan vsaj 2 kg krmila TL starter. Na krmilo in seno pa je potrebno teleta navajati, ko so stara 14 dni. Izkušnje kažejo, da so teleta z dvema mesecema (60 dni) starosti že toliko razvita, da jih je mogoče odstaviti. Ponekod dosežejo, to že s sedmimi tedni. Res je, da takšna teleta, ne rastejo tako bujno, kakor tista, ki dobivajo kravje m.Ieko. Vendar pa je treba upoštevati, da ob odstavitvi (prehod na trdo krmo) ne shujšajo. Oprema za pripravo napoja in za napajanje: Za napajanje telet iz lastne črede ni potrebna velika in druga oprema. Veliko število hlevov ima električni bojlcr, tako da jc tople vode dovolj. Ce tega ni, si lahko pomagamo s primernim potopnim grelcem. Za pripravo napoja pa je potrebna dovolj velika (glede na število telet) nerjaveča posoda. Za napajanje telet pa nerjaveča vedra, ki jih je mogoče dobro čistili in občasno razkuževati. Zaradi lažjega in učinkovitega dela naj ima vsaka žival svoje vedro za napajanje. Kako kaže račun? Reja telet z mlečnim nadomestkom ima predvsem ekonomske prednosti, saj je nadomestek cenejši od kravjega mleka. Liter napoja (ML FKOVIT) stane uporabnika ob upoštevanju stroškov za gretje vode okoli 2,60 din, ker znaša cena /a 1 kg mlečnega nadomestka 20 dinarjev. V poprečju se za vzrejo enega teleta porabi okrog 40 ' kg nadomestka in 20 kg TL starter. S tem pa se prihrani približno 400 litrov mleka. Prireja žive teže pri teletih je torej lahko cenejša, kakor sedaj. Uporabiti je treba le sodobnejši tehnološki postopek, ki zmanjšuje uporabo kravjega mleka. 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 29. marec 1979 - TEDNIK DOBRI STARI CASI... Po opravkih kot včasih Bilo je prejšnji ponedeljek, ko se je vo/nik koleslja po opravkih v Ptuju vračal domov na Polskavo. Starejši se radi spominjajo furmanskih časov, ko so takole kar z lincarskim vozom bili po opravkih v mestu ali kje drugje na deželi. Ponavadi v sredo, petek in nedeljo. Danes sta leseni koleselj zamenjala pločevina in štiritaktni motor. Z avtomobili smo vsak dan po opravkih, včasih smo bili samo enkrat v tednu in prav zaradi tega se nam je stožilo po starih in lepih časih: želimo, si mir, lepo okolje, zelenje, svež in čist zrak. In tale konjska vprega nas je spomnila na preteklost, na svež in dišeč dan, na mir itd. fotozapis: zk Kurirčkova pošta na poti k tovarišu Titu v največji manifestaciji pionirjev, kurirčkovi pošti, je sodelovalo veliko pionirjev ptujske občine. Po skrivnih poteh, z največjo mero iznajdljivosti in poguma jo je nosil mladi rod, nosil jo je za tovariša Tita z najlepšimi željami za njegov praznik. Pionirji soji ob celi poti skozi občino pripravili prisrčne sprejeme,' mitinge in priložnostne pogovore z nekdanjimi borci in skojevci ter] skupaj z njimi obujali spomine na revolucionarne dni. j^oj Množičen pozdrav kurirčkovi pošti foto: JOS KS HEROJA LACKA ROGOZNICA Nova krajevna konferenca SZDL pričela z delom v Opekami Ptuj v Žabjaku seje sestala novoizvo- ljena K.K SZDL Heroja Lacka Rogoznica. Na seji so ocenili opravljeno delo v minulem mandatnem obdobju, izvolili nove organe konference in sprejeli programsko usmeritev za delo v prihodnje. Težišče razprave je bilo o nalogah nadaljnje krepitve delegatskega sistema in uveljavljanja delegatskih odnosov; utrjevanje vloge in samostoj- nega delovanja vaških organizacij SZDL in odboro- vov vaške samouprave, ki morajo zagotoviti nepo- srednost odločanja krajanov. V razpravi so se zavzeli za vsestransko sodelovanje krajevnih skup- nosti in družbenopolitičnih organizacij na območju Slovenskih goric ter sprejeli slep o soglasju, da se ustanovi odbor za razvijanje tradicij NOB in sociali- stične revolucije v Slovenskih goricah. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo izvedbo medkrajevne konferen- ce SZDL. na kateri bi obravnavali aktualne naloge nadaljnjega razvoja Slovenskih goric in naloge na področju samoupravnega planiranja. Delegati ZSMS so v razpravi poudarili, da se mora vrednotiti tudi delo mladine v društvih, kjer ima mladina pomembno vlogo, a se ji te vloge in opravljenega dela ne prizna. Poudarili so tudi. daje nujno potrebno, da ostale družbenopolitične organi- zacije sodelujejo in pomagajo pri delu organizacij ZSMS. rešiti pa je tudi potrebno financiranje dejavnosti organizacij ZSMS v krajevni skupnosti. Na konferenci so spregovorili tudi o vlogi društev. Delegat TVD Partizan Rogoznica se je zavzel za zgraditev večnamenskega športnega igri.šča. športno aktivnost pa bi morali razvijati v vseh vaseh. Po- udarjena je bila vloga gasilskih društev v krajevni skupnosti in predlogov, da se ustanovi koordinacij- ski odbor gasilskih društev krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica ki bo usmerjal in koordini- ral delo in razvoj gasilskih društev ter zagotavljal načrtnost ukrepov za požarno varnost na celotnem območju krajevne skupnosti. Zanimiva je ugotovitev, da se seje K K SZDL ni udeležil niti en predsednik gasilskega društva. Delegati so v razpravi poudarili, da morajo vsi delegati in vsa društva aktivno delovali v krajevni organizaciji SZDL. V razpravi je bil podan tudi predlog o ustanovitvi odbora prijateljev mladine in o načrtnem delu s pionirji. V oceni o opravljenem delu v minulem mandat- nem obdobju so v razpravi poudarili, da so doseženi uspehi rezultat enotnosti družbenopolitičnih orga- nizacij in samoupravnih organov krajevne skupnosti ter .se zavzeli za krepitev enotnosti akcije tudi v prihodnje. V novo vodstvo K K SZDL Heroja Lacka Rogoz- nica so bili izvoljeni: Anton Purg ml. za predsedni- ka; Ivan Ozimek za podpredsednika; Karel Vršič za sekretarja in Boris Žlender za blagajnika. V novi izvršni odbor KK SZDL so izvolili 17 tovarišic in tovarišev, za predsednika pa je bil izvoljen Karel Vršič. Konferenca je hkrati pcHiblastila novoizvolje- ni izvršni odbor, da opravlja hkrati tudi funkcijo delegacije za pošiljanje delegatov krajevne organi- zacije SZDL v OK SZDL Ptuj. Za predsednike k(X)rdinacijskih odborov pri KK SZDL so bili izvoljeni: Anton Purg ml. za kadrovsko politiko; Ivan Ozimek za ljudsko obrambo in druž- beno samozaščito; Marija Šumandl za kulturo, izobraževanje in družabno življenje krajanov; Ignac Kekec za razvoj kmetijstva; Anica Čuš za družbeno aktivnost žensk. Konferenca je imenovala tudi 20 članski štab slovenskogoriške čete krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. Za komandirja čete je imenovan Marko PottKnik. za komisarja čete pa Marica Lenart. Ob tej priliki je pomembno poudariti, da Slovenskogoriška četa organizira že deseti pohod »Po poteh revolucije v Mostje«. Prvi pohod je bil organiziran na dan OF slovenskega naroda leta 1970 po sklepu takratnega krajevnega odbora SZDL Rogoznica in ob aktivnem .sodelovanju ZSMS »Franc Kramberger« in krajevne organizacije ZZB NOV Rogoznica. r- ii r, Feliks Bagar ZA GOSTE IN DOMAČINE Temeljitega restavriranja je potreben predvsem desni del stare bastije Na Titovem trgu v Ptuju, kjer so prostori Kmetijske zadruge Ptuj ter Kluba mladih, te dni potekajo obnovitvena dela na stari zgrad- bi, ki se povezuje v kompleks stare bastije. Ta zgodovinska stavba je sestavni del srednjeve- škega obrambnega zidu in bi zato bilo prav, če bi že sedaj, ko potekajo obnovitvena dela, razmišljali o pripravi zidu za restavracijo in predstavitev domačemu in tujemu gostu. Tako bi nastal večji turistično in zgodovinsko zanimiv kompleks, ki bi ga lahko povezali tudi z letnim prostorom gostišča pri Roziki. foto: zk Ves obnovljeni kompleks bi lahko v prihod- nosti še povezali z bodočim parkom, ki bo med zgradbami Kmetijske zadruge, blagovnice in SDK. Morda bo ta del tudi v okviru turistične poti po Ptuju, namreč takšno turistično »transverzalo« v Ptuju zelo potrebujemo, zk V KS CIRKULANE PRED REFERENDUMOM S skupnimi močmi do napredka Območje KS Cirkulane zajema dela spodnjih Haloz in obsega 13 katastralnih občin. Na tem ob- močju živi in dela 2600 prebival- cev, natančneje 1379 žensk in 1221 moških. Pred leti so družine imele tudi po 12 in več članov, sedaj pa je stanje bistveno dru- gačno. Vse močneje je čutiti odhod mladih v mesto, zato ni čudno, da je starostna struktura krajanov zelo vi.soka. Starejši se pač ne morejo ločiti od doma in zaradi tega nastajajo včasih tudi težki socialni problemi. Hitrejši razvoj Haloz nasploh močno ovira rastresenost hiš po gričih. K razgovoru smo povabili Mirka Šobo. predsednika skup- ščine KS Cirkulane. je o sedanjem stanju na tem območju povedal: »Velik napredek je za naš kraj pomenila modernizacija cest v dolžini 10 km. Veliko kmetov ima danes že traktorje, največja prido- bitev pa je za celotno območje nova tovarna hidropnevmatske opreme v Dolanah. Ta bo gotovo zajezila odhod mladih iz našega območja, znano je tudi. da se na haloškem območju rojeva vse manj otrok, zato je to toliko bolj pomembno. Je pa še veliko drugih problemov, z njimi se sproti soočamo, zavedamo pa se, da jih bomo uspešno reševali le s po- močjo širše družbene skupnosti.« In kaj je v vaši KS trenutno najaktualnejše? »Trenutno je najaktualnejša pripava na referendum in gradnja vodovoda Dolane — Cirkulane. Problem vode v Halozah je znan že dalj časa. Vsi vemo, kaj pomeni zdrava pitna voda. zato sm se gradnje vodovoda lotili z veliko resnostjo. V vseh vaseh poteka akcija za zbiranje dopolnilnega samoprispevka krajanov. Moram reči. da ljudje čutijo potrebo po pitni vodi in upam. da bomo s to akcijo zbrali potrebnih 15 tisoč din. kar je seveda le soudeležba KS Cirkulane pri tej investiciji.« V kratkem boste izvedli refe- rendum za samoprispevek, kdaj bo to in kako boste koristili zbrana sredstva? »Priprave na referendum, ki bo 8. aprila so že v polnem teku. Zrana sredstva iz samoprispevka pa bomo uporabili za sledeča dela: vzdrževanje in modernizaci- jo krajevnih cest. modernizacijo lokalnih cest. gradnjo kulturnega domav Cirkulanah, gradnjo raz- delilnega vodovoda, gradnjo trafo postaj in ojačitev omrežja ter seveda urreditev pokopališča, javne razsvetljave in financiranje civilne zaščite.« Poudarili ste vzdrževanje in modernizacijo krajevnih cest, je to največji probem pri vas? »Vsekakor .so krajevne ceste — mislim na makadamske, ki jih je kar 140 km — največji problem v naši KS. Vzdrževanje teh naj- večkrat blatnih haloških cest pa zahteva veliko sredstev. Seveda še enkrat povdarjam, da imajo krajani do K S veliko razumeva- nja, sa poleg samoprispevka zbe- rejo še večino potrebnih sredstev za vzdrževanje cest. Seveda je razen tega zelo pomembna naša akcija vodovod v vsako vas. Zaradi pomanjkanja vode namreč najbolj trpi naš kmet. Ob telitvi namreč mnoga teleta poginejo, zaradi tega ker krave pijejo deževnico iz cistern, ta voda pa je revna na mineralih. Za naše kme- tijstvo pa je pomembna tudi regulacija potokov. Na travnikih bo tako-rasla kvalitetna krma, živina pa bo ostala zdrava.« Verjetno se boste lotili še nekaterih drugih akcij? »Prav gotovo. Kritično je tudi električno omrežje, luči mnogokje »brlijo«, da ne omenjam škode, ki pri tem nastaja na električnih aparatih. Zgraditev- trafo postaj je torej nujna. Druga zelo po- Mirko Šoba, predsednik skupšči- ne KS Cirkulane. Foto: M. Ozmec membna potreba in stara želja naših krajanov je kulturni dom v Cirkulanah. kjer bi naj imela svoj sedež tudi KS. Tudi pri gradnji tega objekta bomo rabili pomoč in razumevanje širše družbene skupnsti. Tudi gradnje nove trgo- vine se bomo lotili. Lokacija je že nekje določena, upamo, da bo MIP Ptuj začel kmalu s pripra- vljalnimi deli in da bo naša želja čim prej uresničena.« Prepričani smo, da je v KS Cirkulane še veliko drugih pro- blemov, ki težijo krajane. O njih bi lahko pisali še veliko, pa zaključimo z željo, da bi referen- dum 8. aprila v celoti uspel. M. Ozmec Dve varstveni družini v Ptuju V preteklem letu je bila v Vzgojnovarstvenem zavodu Ptuj organizirana varstvena družina in to v Budini. V delovno razmerje je bila sprejeta varuhinja, ki je sprejela šest otrok starih od 2 do 3 leta. Da bi zvedeli kaj več o delu varstvene družine, smo povprašali v Vzgojnovarstvenem zavodu o načinu organiziranja in sodelova- nja z zavodom. Odgovarjala je Sonja Veličkovič. vršilka dolžno- sti ravnateljice zavoda. »Varstveno družino smo opre- mili z vso potrebno opremo in vzgojnim gradivom, tako da se lahko delo odvija nemoteno. Tudi hrano vozimo tja vsak dan iz naše centralne kuhinje. Otroci se v varstveni družini zelo dobro po- čutijo. Delo je bolj domače, prisrčno. Ni toliko vzgojnih pose- gov, kot če bi bili otroci vključeni v VVZ. vendar varuhinji pomaga- mo z razmi pedagoškimi nasveti,- da bi tudi ta varuhinja pridobila del znanja in izkušenj s pedago- škega področja.« Najbrž je glede na število otrok delo lažje v tem smislu, da se lahko varuhinja bolj posveti vsa- kemu posameznemu otroku? »Res je. da so otroci stari od dveh do treh let in jih bomo morali čimprej vključiti v VVZ. ako otroci »čakalno obdobje«, to najnežnejše obdobje preživijo v varstveni družini, s tremi leti pa jih obvezno vključujemo v vzgojno varstvo. To je prehodna oblika varstva, ki nam je v sedanji situa- ciji v ptusjki občini zelo potrebna. Ugotavljamo, da je število otrok te starosti, pa tudi mlajših pre- cejšnje in zanje ni dovolj prostora v jaslih. Zato je tudi v srednjeroč- nem planskem obdobju planirana gradnja vrtca z jasliškimi skupi- nami. Morda takrat take oblike varstva ne bomo več potrebovali, danes pa jo moramo še azširiti. Zato predvidevamo, da bo ob koncu aprila pričela delovati še ena varstvena družina in bi prosili, da starši ne gledajo te oblike varstva z nezaupanjem, otroci niso nič prikrajšani, morda z delčkom obveznega vzgojnega programa. Varuhinja, ki dela v varstveni družini ima sicer priro- jene vzgojne posege, ni pa izučena kot vzgojiteljica. Mislim pa, daje taka rešitev da je taka rešitev varstva prava in dobra, saj tako omogočimo varstvo vsaj za najnuj- nejše primere, ko starši res nimajo nobene druge možnosti. Povedati moram, daje varuhinja razbreme- njena vsega ostalega dela, ker je zato tudi število otrok toliko majSe. da ji dejansko lahko zaupamo šest otrok, ker vemo. da pri šestih otrocih zmore osnovna dela in posege. To pomeni da jih ljubkuje, popestuje. da jim nudi varnost, dobro počutje.« Kakšen je način sprejemanja otrok v varstveno družino? »Način sprejemanja otrok je enak kot za vse ostale otroke, ki jih sprejemamo v vzgojnovarstve- ni zavod. Nismo pa uspeli organi- zirati rednih zdravniških pregle- dov, saj je bo sedanji kadrovski zasedbi ZZD Ptuj to izredno težko,« Kako pa je s stroški? »lina taka varstvena družina veliko več troSi kot ena organizi- rana jasliška skupina v zavodu. To je odvisno že od števila otrok, hrano je potrebno dovažati. varu- hinja je zaposlena osem in več ur, mi ji pokrivamo materialne stro^ ške — obrabnino stanovanja, gretje, elektriko. To so vse dodat- ni stroški, ki se tu v vzgojnovar- stvenem zavodu masovno delijo, v varstveni družini pa se delijo le na .šest otrok. Ne glede na to. pa je cena enaka kot v jasliških oddele- kih v VVZ.« Je varstveni čas enak kot v vrtcu oziroma v jaslih? »Cas varstva v varstvenih dru- žinah je enak kot v vseh vzgojno- varstvenih enotah.« Tako bo kc^ncem aprila možno sprejeti v organizirano varstvo .še •šest otrok v starosti od dve do treh let. Varstvena družina pa bo organizirana na Vičavi. v lepem okolju in nedaleč od sredi.šča mesta. Otroci se v varstveni družini dobro počutijo, saj so zdravi in videti so prav zadovoljni. Foto: OM TEDNIK — 29. marec 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 7 DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA ZA OBČINI PTUJ IN ORMOŽ flH Poročilo o delu v letu 1978 Iz obširnega poročila, predloženega delegatom vseh treh zborov skup§či»e občine Ormož in skupščine občiie Ptuj. povzemamo le nekaj najznačil- nejših poglavij. Družbeni pravobranilec samoupra- vljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge, z zakonom določeno pravico in dolžnosti, ta uresničevanje družbenega varstva sa- moupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Delovno podrodje družbenega pravobranilca je oprede- ljeno z Zakonom o družbenem pra- vobranilcu samoupravljanja, z Zako- nom o sodiščih združenega dela, z zakonom o združenem delu, drugimi zakoni in predpisi. Dejavnost družbenega pravobranil- ca samoupravljanja je spremljaiye samoupravnih odnosov in družbenih pojavov, ki so pomembni za uresniče- vanje družbenega varstva samouprav- nih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Zato uporablja oblike posre- dovanj, opozoril, pobud, predlogov, tudi sklicevanja sej samoupravnih organov, sproža postopka in uporablja druga pravna sredstva pred sodišči združenega dela ter rednimi sodišči v okviru zakonskih pristojnosti. Z zakonom o združenem delu so se pristojnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja še razširile, saj med drugim pričenja spore pred sodiščem združenega dela za usklajevanje sa- moupravnih splošnih aktov temeljnih organizacij združenega dela z drugimi samoupravnimi splošnimi akti v TOZD oziroma delovni organizaciji; podaja zahteve za uvedbo postopkov zaradi kršitve delovnih obveznosti, vlaga zahteve za vrnitev stvari, ki so bile družbena sredstva, vlaga odškod- ninske tožbe po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, daje po- budo za organiziranje temeljnih orga- nizacij, daje pobude za razporeditev sredstev med temeljnimi organizacija- mi, začenja postopke pred sodiščem združenega dela zoper sklepe o imeno- vanju individualnega poslovodnega organa, daje pobudo za začetek po- stopka za razrešitev poslovodnega organa temeljne organizacije. Nave- dene so le osnovne naloge in pristoj- nosti, kijih določa Zakon o združenem pravobranilcu samoupravljanja. Za- kon o združenem delu ter drugi zakoni in predpisi. Dokumenti družbenopolitičnih or- ganizacij tudi opredeljujejo naloge družbenih pravobranilcev samoupra- vljanja. V resoluciji VII. kongresa ZK Slovenije v 62. točki, ko obravnava naloge pri utrjevanju ustanovnosti in zakonitosti za hitrejši razvoj sociali- stičnega samoupravljanja med dru- gim določa. . . »Družbeno varstvo bomo krepili z delovanjem in spodbu- janjem za dosledno uresničevanje nalog družbenega pravobranilca sa- moupravljanja, organov družbenopo- litičnih skupnosti in družbenopolitič- nih organizacij, opredeljenih v ustavi, njihovega medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s samoupravnimi organi.« Na IX. kongresu Zveze sindikatov Slovenije so med sprejetimi nalogami za sindikate, opredeljene med drugimi tudi naslednje: »Tesno in vzajemno sodelovanje z družbenim pravobranil- cem samoupravljanja na vseh ravneh in njegovo uveljavljanje bo še naprej naloga sindikatov. V sodelovanju z njim bomo dajali pobude za reševanje posameznih samoupravnih sporov in skladno s svojo družbeno funkcijo tudi izražali stališča o sporih ter uresniče- vali varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Občinski sveti in republiški svet zveze sindikatov Slove- nije bodo krepili položaj družbenih pravobranilcev samoupravljanja ter sodelovali pri reševanju njihovih ka- drovskih in drugih potreb.« Organizacija družbenega pravobranilca samoupravljanja z odlokom o organizaciji in financi- ranju družbenega pravobranilca sa- moupravljanja občine Ptuj je sprejela skupščina občine Ptuj. 30. junija 1977 odločitev, da družbeni pravobranilec samoupravljanja opravlja funkcijo samo za občino Ptuj. Na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbo- ra je skupščina občine Ptuj, 28. decembra 1977 sprejela sklep o imeno- vanju Franca Tetičkoviča. diplomira- nega sociloga. za družbenega pravo- branilca samoupravljanja občine Ptuj in sicer s 1. januarjem 1978 in hkrati razrešila Jožeta Kalingerja. diplomi- ranega pravnika, družbenega pravo- branilca samoupravljanja Maribor, ki je opravljal to funkcijo do 31. decem- bra 1977 tudi za občmo Ptuj. Družbeni pravobranilec samoupra- vljanja Ptuj je prevzel dolžnost s 1. januarjem 1978; opravljal pa jo jc do 15. aprila 1978 neprofesionalno in sicer dvakrat tedensko (ob sredah in petkih). S 16. aprilom 1978 je pričel opravljati dolžnost redno. Do tega časa so bili tudi urejeni poslovni prostori v stavbi skupščine občine Ptuj. Trg MDB l/I. V skladu s sprejetimi stališči v SkupiSčini SR Slovenije, da naj bi praviloma v vsaki občini bil družbeni pravobranilec samoupravljanja, je bila izdelana organizacijska shema in predlog kadrovske zasedbe po obči- nah. Zaradi izredno velikega območja in pripada zadev za družbenega pravobranilca samoupravljanja Mari- bor, je ta predlagal, da se dogovorita občini Ormož in Ptuj za skupno opravljanje funkcije družbenega pra- vobranilca samoupravljanja. Namreč to funkcijo je za občino Ormož poleg drugih občin v podravskih regiji opravljal družbeni pravobranilec sa- moupravljanja Maribor. Skupščini občin Omiož in Ptuj sta sprejeli novi odlok o organizaciji in financiranju družbenega pravobranil- ca samoupravljanja občin Ptuj in Ormož in sicer skupščina Ormt)ž na sejah posameznih zborov 19. julija 1978; skupščina občine Ptuj pa 20. julija 1978. Skupščina občine Ormož je sprejela tudi sklep o imenovanju Franca Tetičkoviča za družbenega pravobranilca samoupravljanja za občino Ormož. Za uspešno opravljanje funkcije družbenega pravobranilca samoupra- vljanja občin Ormož in Ptuj, je bilo dogovorjeno, na osnovi odloka o organizaciji in financiranju družbene- ga pravobranilca samoupravljanja, da se kadrovsko izpopolni še z namestni- kom. V kadrovskem postopku sta skupščini občin Ormož in Ptuj s sklepom imenovali za namestnika Ivico Čas. diplomirano pravnico, ki je pričela opravljati funkcijo 15. oktobra 1978. Organiziranost združenega dela, samoupravne interesne in krajevne skupnosti - Občina Ptuj Gospodarske dejavnosti: Delovnih organizacij s temeljnimi organizacijami je 7. ki združujejo 43 temeljnih organizacij združenega dela Zadeve, ki jih je obravnaval družbe- ni pravobranilec samoupravljanja s področja pravic delavcev do samou- pravnega organiziranja, so izhajale največ iz organizacij združenega dela gospodarskih dejavnosti in sicer 49,2 %. organizacij združenega dela druž- benih dejavnosti 39.4 %, ostalo pa predstavljajo kmetijske zadruge sa- moupravne interesne skupnosti in drugi. Pobudniki za obravnavanje zadev pa so bili: na lastno pobudo družbene- ga pravobranilca samoupravljanja v 28.2 % primerih; organov organizacij združenega dela 38 %; delavcev pa 25.3 %: ostalo predstavljajo delavska kontrola 1.4 %; delavci in sicer skupine delavcev 2.8 % drugi preostali del. Sodišče združenega dela ni obrav- navalo nobenega primera, ker ni prihajalo do sporov v sami organizira- nosti, oziroma do kršitev samouprav- nih pravic (namreč iz navednih za- dev), ki bi predstavljale kršitev ali problem, ki bi se ne dal urediti bodisi v sami organizaciji združenega dela ali s pomočjo družbenega pravobra- nilca samoupravljanja. Pridobivanje in delitev dohodka To poglavje poročila bi naj zajema- lo celoten splet odnosov v organizaci- jah združenega dela. samoupravnih skupnostih, ki jih zajema zakon o združenem delu v prvem in drugem poglavju. V prvem poglavju gre za odnose pri pridobivanju dohodka, in sicer za družbeno-ekonomsko vsebino dohodka m podlago za pridobivanje dohodka. Pri drugem poglavju pa gre za odnose pri razporejanju dohodka in čistega dohodka, torej ugotavljanje, razporejanje dohodka, razporejanje čistega dohodka. Delitev sredstev za osebne dohodke delavcev spada v naslednjo skupino zadev oziroma poglavje. V skladu s 662. členom zakona o združenem delu je bil do konca leta 1977 določen rok za uskladitev vseh aktov o ugotavljanju celotnega pri- hodka, razporejanju dohodka in čiste- ga dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. V akcijo za pravočasno uskladitev aktov s tega podrtKJa so bili vključeni tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. Niti v ptujski občini, niti v ormoški občini ni bilo primera, kjer bi aktov pravočasno ne sprejeli in 8 delovnih skupnosti skupnih služb (od tega 1 delovna skupnost komercia- le); Delovnih organizacij brez temelj- nih organizacij (enovite) je 12 (od tega 2 kmetijski zadrugi); Temeljnih organizacij, katerih se- dež delovnih organizacij je izven občine, je 16; Samoupravne interesne skupno- sti s področja gospodarstva so 4; 2) Negospodarske dejavnosti: Delovne organizacije s TOZD so 3, ki združujejo 8 temeljnih organiza- cij in tri delovne skupnosti skupnih služb; Delovnih organizacij brez temelj- ne organizacije je 34; Samoupravnih interesnih skup- nosti s področja negospodarskih de-' javnosti je 10. V občini je 35 krajevnih skupno- sti, 243 društev in več kot 40 dislocira- nih enot. Zaposlenost: v gospodarstvu 13.549. v družbenih dejavnostih 2542 delavcev. Skupaj 16.091 delavcev. - Občina Ormož 1. Gospodarske dejavnosti; Delovni organizaciji s TOZD sta 2 s 6 temeljnimi organizacijami in dvema delovnima skupnostima; Delovne organizacije brez te- meljnih organizacij združenega dela (enovite), so tri; Temeljne organizacije združene- ga dela, katerih sedež DO je izven občine, so 4. 2. Negospodarske dejavnosti: Delovnih organizacij brez TOZD je 8; Temeljnih organizacij združene- ga dela. katerih sedež DO je izven občine sta 2. V občini Ormož je 8 krajevnih skupnosti, 10samoupravnih skupnosti, 75 društev in čez 20 dislociranih enot. Delovna organizacija v izgradnji je Sladkorna tovama Ormož. Zaposlenost: v gospodarstvu 2.555. družbenih dejavnostih 577 delavcev. Skupaj 3.132 delavcev. OBRAVNAVANE ZADEVE Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ptuj je v letu 1978 obravnaval skupno 390 zadev. Struktura obravnavanih zadev oziroma sprejeli sklepa po samouprav- nih organih, da imajo to urejeno že v veljavnih aktih. Drugo področje pridobivanja do- hodka so dohodkovni odnosi in sicer na osnovi 63. člena ZZD. po katerem se temeljne organizacije dogovarjajo za medsebojne odnose pri prodaji proizvodov drugi temeljni organizaciji na osnovi cen; na osnovi 68. člena ZZD. kjer medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka urejajo delavci s samoupravnim sporazu- mom; na osnovi 72. člena ZZD. po katerem urejajo medsebojne odnose organizacije združenega dela. ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na debelo, kar urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom; na os- novi 81. člena ZZD po katerem urejajo medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega dohodka prav tako s samoupravnim sporazumom. V obravnavanju smo imeli v letu 1978 le dva primera. V prvem primeru gre za izdelavo kriterijev oziroma kakšni naj bodo kriteriji za razporeja- nje dohodka oziroma skupnega pri- hodka med proizvodnimi organizaci- jami in organizacijami blagovnega prometa. V drugem primeru pa smo bili organizatorji posvetovanje o do- hodkovnih odnosih znotraj delovne organizacije Kmetijski kombinat Ptuj, kjer so bili opredeljeni principi nadalj- nje izdelave osnov in meril za samou- pravni sporazum o medsebojnih raz- merjih pri ustvarjanju skupnega pri- hodka med temeljnimi organizacija- mi. Kolikor imajo urejena ta razmerja v organizacijah združenega dela. bomo lahko več razbrali v poročilu o samoupravnih splošnih aktih. Delitev osebnih dohodkov Zajema del drugega poglavja zako- na o združenem delu. Že prej smo omenili, da so do roka 21. decembra 1977 bile dolžne organizacije združe- nega dela in druge samoupravne skupnosti sprejeti osnove in merila razporejanja čistega dohodka (115. člen ZZD). Istočasno so bili dolžni sprejeti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke (127. člen ZZD). v nasprotnem slučaju prejema- jo delavci le z zakonom zajamčeni osebni dohodek. Samoupravni splošni akt. ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, zajema načela delitve po delu. načela .solidarnosti, rezultate dela. osebni prispevek z živim delom, upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sred- stvi, minulim delom in prispevek k večji in bt)ljSi produktivnosti z inovaci- jami. Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke so sprejeli s samoupravnim sporazumom v glav- nem v vseh organizacijah združenega dela. Tako je v ptujski občini po podatkih iz OZD bilo čez 80 % organizacij, kMO,te sporazume spreje- le; v ormoški c^ni pravtako čez 80 %. Podatki se nanašajo na stanje maja 1978. dočim je odstotek koncem leta 1978 nekoliko večji. Iz zadev, ki jih je družbeni pravo- branilec samoupravljanja obravnaval, izhajajo problemi, ki so vezani na neustrezne rešitve v samoupravnih aktih. Zadeve s tega področja predsta- vljajo 13,85 %. Med predlagatelji, ki so .se obmili na družbenega pravobranil- ca, pa je največ delavcev — posamez- nikov in sicer 46,3 % in če še prišteje- mo število tistih, ki .so se obmili neposredno na sodišče združenega dela (44.4 %) — (pri katerih je sodelo- val družbeni pravobranilec kot udele- ženec), pa predstavljajo le-ti veliko večino. Gre za naslednja vprašanja oziro- ma spore: — neizdelani kriteriji in osnove v samoupravnih aktih za delitev po delu. kar ima za posledico kršitev samoupravnih pravic; — različno uporabljeni kriteriji, na primer za izobrazbo v šolstvu. Tako smo imeli spore v občini, ko je skupina šol upoštevala kriterij izobrazbo, dru- ga ni; čeprav le-ta ni merilo, temveč le pogoj za opravljanje del in nalog; — sistem obračuna osebnih dohod- kov je ponekod (običajno) dokaj zahte- ven, tako da delavci ne morejo sproti spremljati višine OD. oziroma si izračunavati sami; — številni prigovori na konkretno vrednotenje posameznih del in nalog v organizacijah združenega dela. ko so delavci uveljavljali pravico, sprožili postopek za varstvo pravic, bodisi v samoupravnih organih v organizaci- jah združenega dela ali preko družbe- nega pravobranilca samoupravljanja oziroma sodišča združenega dela. Več primerov je bilo, ko so dela in naloge bile nižje ovrednotene kot so bile doslej. Več zadev je bilo tudi v primerih, ko se je obseg del in nalog povečal, osebni dohodki pa se niso ustrezno povečali. Precejšen del zadev je bil v zvezi z obračunavanjem in izplačevanjem nadomestil OD. Največ vprašanj je bilo kakšne so osnove in merila, ker ponekod teh nimajo podrobneje ureje- nih v samoupravnih aktih, gre za dopuste, bolniški stalež in drugo. Posebej omenjamo izplačevanje do- datkov za delo ob državnih praznikih. Skupina delavcev iz TGA »Boris Kidrič« Kidričevo je sprožila spor pred sodiščem združenega dela. ki se je nadaljeval na sodišču združenega dela SR Slovenije in končno ponovno obravnavan na sodišču zdraženega dela prve stopnje. V nekaterih organizacijah združe- nega dela se pojavljajo problemi v zvezi z izplačevanjem dodatkov za delo več kot polni delovni čas. Dosti- krat delavci zahtevajo pomoč, ker ne dobijo izplačanih nadur oziroma dostikrat dobivajo izplačilo kot redne ure. Opozoriti moramo tudi na problem odtegljajev od OD delavcem za povz- ročeno škodo. To je sicer možno, vendar odškodninsko odgovomost de- lavca mora ugotavljati le za to ustrez-" ni organ. Njegove pristojnosti pa se določijo v ustreznem samoupravnem aktu (pravilnik o delovnih razmerjih). Osnova za ta akt je podana v 158. členu ZDR. Ne more pa o povzročeni škodi odločati posameznik. Delavci, zaposleni pri občiuuh. ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom (obrtniki) se v čedalje večjem obsegu zatekajo po pomoč. Tako tudi zaradi delitve po zaključ- nem računu in raznih nadomestil. To ureja kolektivna pogodba (193.—200. člen ZDR), oziroma pogodba o delo- vnem razmerju. Na sodišču združenega dela je bilo obravnavanih 31.2 % zadev s področja delitve OD in nadomestil OD, vseh zadev iz ptujske občine in ormoške občine. Torej skoraj tretjina, kar po- meni, da je nujno posvetiti več pozomosti v organizacijah združene- ga dela preprečevanju vzrokov sporov. To bomo dosegli z dosledno izdelani- mi osnovami in kriterji delitve OD. Stanovanjska razmerja Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS štev. 18/74) v 37. členu določa, da je stanodajalec dolžan sprejeti splošni akt o odajanju stano- vanj (zakon govori o samoupravnem sporazumu). V njem določijo merila za oddjanje stanovanj. Omenjeni člen vsebuje nekatere kriterije /aoddajanje stanovanj kot na primer število dm- žinskih članov, socialno in premoženj- sko stanje, kadrovske potrebe stanoda- jalcev in druga merila. Na osnovi meril določajo tudi prednostni red. Stanovanjska razmerja v organizaci- jah združenega dela so različno ureje- na. Ponekod imajo to vključeno v samostojne splošne akte. drugod pa skupno z drugimi vprašanji urejajo v skupnih aktih. Čeprav s tega področja ni dosti zadev, pa ne pomeni.da so samou- pravni akti o stanovanjskih razmerjih urejeni oziroma usklajeni tudi z Zako- nom o združenem delu. Predvsem se vprašanja nanašajo na kriterije za delitev stanovanj, kot tudi na delitev oziroma odobravanje kreditov za individualno stanovanjsko izgradnjo. Nekaj zadev se nanaša na kršitev prioritetnega reda dodeljevanja stano- vanj. Nujno pa bo pripraviti posebno analizo ureditve stanovanjskih razme- rij v samoupravnih aktih v vseh organizacijah združenega dela in skupnostih, zlasti glede kriterijev in kako so urejeni odnosi med temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji in kdo dejansko odk)ča o sredstvih namenjenih za stanovanjsko izgrad- njo. Namreč odločanje o tem je v pristojnosti TOZD. Delovna razmerja Delovna razmerja v temeljni orga- nizaciji združenega dela. delovnih skupnosti, kijih delavci pri uveljavlja- nju pravice do dela z družbenimi sredstvi vzpostavljajo pri skupnem delu z družbenimi sredstvi, urejajt) s samoupravnimi splošnimi akti. Te akte sprejemajo v skladu s temeljnima zakonoma, to je Zakon o združenem delu in Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o delovnih razmerjih je bil sprejet 27. decembra 1977. V prehod- nih določbah in končnih določbah je določilo, ki je obvezno za vse organi- zacije združenega dela in skupnosti, da uskladijo samoupravne splošne akte o delovnih razmerjih do 11. decembra 1978. Podatke (31. decem- bra 1978) o sprejetih samoupravnih aktih o delovnih razmerjih kažejo, da so ti akti sprejeti v približno 75 % organizacijah združenega dela. Zadeve s področja delovnih razme- rij predstavljajo v skupnem številu (ki jih je obravnaval družbeni pravobra- nilec), 205 zadev ali 52.6 %. torej čez polovico. Med predlagatelji zadev oziroma postopkov, s področja delovnih raz- merij, je največ delavcev in sicer 117 ali 57 %; nato so spori, ki so jih predlagali neposredno sami delavci ali s pomočjo družbenega pravobra- nilca, pred sodiščem združenega dela, ki predstavljajo 22,4 % (46 delavcev); samoupravni ali poslovodni organi organizacij združenega dela. so pred- lagali postopek v 23. ali 11.2 % primerih, ostalo so skupine delavcev (6.3 %). organi družbenopolitičnih skupnosti in organi delavske kontrole. Ob izgradnji tovarne lesne embala- že in furnirja pri LES Ptuj je bil med LES-om PTUJ in TGA »Boris Kidrič« Kidričevo sklenjen samoupravni spo- razum o kreditiranju tovarne z ustrez- nim deležem, ki ga je namenila TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. S tem je želela pričeti radikalneje reševati za- poslovanje delavcev — invalidov. Namreč glede na pogoje dela v novi tovarni, ki bi se delavci lahko zaposlili po svojih delovnih sposobnostih. S samoupravnim sporazumom so se dogovorili za zaposHtev 50 delavcev. Ob pričetku proizvodnje v novi tovar- ni — TOZD Lesni industriji se je zaposlilo le 25. Do zaposlitve druge skujiine 25 — sploh ni prišlo. Čeprav je bil samoupravni spora- zum sklenjen v skladu s predpisi, zlasti z zakonom o zaposlovanju invalidnih oseb. pa so se pojavljala vpiašanja, ki so se pojavljala nekatera rešljiva, druga ne. — prekvalifikacija za dela in naloge; — drugačni delovni pogoji, glede na proizvodni program: — drugačna materialna osnova TOZD Lesna industrija, ko je bila v poskusni proizvodnji lesne ambalaže, namreč tržišče teh proizvodov ni absorbiralo; — nižji osebni dohodki kot v TGA; — v začetku neurejena razlika v OD zaradi invalidnosti: — zaradi slabšega finančnega sta- nja ni bilo mogoče urediti regresov za dopuste, povračila za prevoz na dela; regres za prehrano in drugo; — drugo socialno okolje, ker niso čutili socialne vamosti; Kljub pripravljenosti reševati pro- bleme tudi s strani TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in skupnosti inva- lidskega in pokojninskega zavarovanja, seje rešitev dostikrat zavlekla. To pa je še bolj zaostrovalo pogoje in odnose med prizadetimi delavci. Problem je sedaj rešen. Po ukinitvi proizvodnje v TOZD LI Ptuj. so se delavci vmili v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Najbrž pa moramo iz tega primera potegniti izkušnje, da so organizacije združenega dela dolžne reševati zapo- slovanje delavcev invalidov, zlasti še, če so postali invalidi v lastni organiza- ciji, z ustvarjanjem pogojev za zaposli- tev v lastni organizaciji združenega dela. Podrobna primerjava po posamez- nih zadevah in predlagateljih s prejšnjimi leti ni možna, ker v poroči- lih družbenega pravobranilca samou- pravljanja Maribor niso bile prikazane zadeve po posameznih občinah, am- pak skupno za vse občine. Možno je primerjati na osnovi podatkov le trende po posameznih zadevah, bodi- si da upadajo ali nara.ščajo. Ce primerjamo samo tri komplekse zadev in to: — pravice delavcev do samouprav- nega organiziranja, ki so predstavljale v letu 1977 le 4.5 % vseh obravnavanih zadev, potem predstavljajo v letu 1978 18.25 % — torej več kot štirikratni porast; — delovna razmerja so v strukturi zadev v letu 1977 zajeta z več kot 50 %. ne predstavljajo bistvene razlike med 1977 in 1978 letom, oziroma bi lahko ocenili, da ne padajo, ampak narašča- jo. Sploh v strukturi obravnavanih zadev pa predstavljajo več kot polovi- co: — razne denarne terjatve, ki jih uveljavljajo delavci bodisi pred sodi- ščem združenega dela ali v organizaci- ji združenega dela so v letu 1977 zajeto 23 %. v letu 1978 s 13.8 %. Kje so vzroki za takšna gibanja zadev? Porast zadev oziroma obravnava- nih vprašanj v zvezi s samoupravnim organiziranjem je nedvomno v porasti samoupravne zavesti delavcev v zdru- ženem delu. na osnovi pravic in dolžnosti kijih določa zakon o združe- nem delu. Kot je razvidno iz poročila, so v letu 1978 potekale intenzivne akcije za uveljavljanje Zakona o zdru- ženem delu, zato je porast zadev tudi večji. Zadeve s področja delovnih razme- rij so povezane z večjo osveščenostjo, saj si medsebojna delovna razmerja delavci urejajo sami in so ne samo seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, ampak tudi toliko bolj občutljivi, če gre za nameme kršitve dogovorjenih norm v odnosih. Kažejo pa se tudi nekatere tendence zavestnega kršenja pravic delavcev iz delovnih razmerij in to predvsem tam, kjer se posamezni obnašajo birokratsko-tehnokratsko, ki imajo oporo v premalo dosledni ureditvi odnosov v tovrstnih samou- pravnih splošnih aktih. Podobni razlogi so tudi za razne denarne terjatve delavcev, ker niso dovolj precizno urejene pravice in dolžnosti v samoupravnih aktih ali pa tudi zaradi enostranskega tolmačenja sprejetih določil. Med predlagatelji zadev je čedalje več delavcev, kar je nedvomno pozi- tivno. Toda kljub temu nakazuje ta podatek tudi na drugačno zaključeva- nje. Predvsem to, da znotraj organiza- cij združenega dela organi, ki so za te odnose odgovorni, niso vedno dovolj pozorni do problemov in jih sproti ne rešujejo. Zlasti bi morali angažirati samoupravno delavsko kontrolo v temeljnih organizacijah. Tudi uspo- sabljanje delavske kontrole za njeno funkcijo bi morali prevzeti zlasti še sindikati. Med predlagatelji je tudi še vedno premalo predstavnikov samou- pravnih organov, poslovodnih orga- nov ali ustreznih strokovnih služb. Niso redki slučaji, ko delavci, ki se obmejo na družbenega pravobranilca samoupravljanja, želijo ostati v ano- nimnosti. Torej je sklepati, da v organizacijah združenega dela še marsikje ne želijo, da bi se »negativno- sti« prenašale izven. Organiziranost delavcev v združe- nem delu ni enkrat za vselej končana, pač pa je to proces, v katerem je organiziranost treba dopolnjevati in spreminjati. Ce se vse dislocirane enote še niso odločile za TOZD, to ne pomeni, da bi akcije ne nadaljevali. Zaenkrat so se odločili še za dosedanjo organiziranost, največkrat zaradi tega, ker je še vedno vpliv različnih dejavni- kov tudi od »znotraj« v delovnih organizacijah. Zato je toliko bolj pomembno politično delo znotraj takih kolektivov. Isto velja tudi za druge organizacije združenega dela, kjer .so potrebni drugačni organizacij- ski premiki. Samoupravni splošni akti so sicer v glavnem sprejeti v vseh organizacijah združenega dela, razen nekaj izjem, kjer bo potrebno ukrepati v okviru pristojnosti, ker se očitno kaže, da ni bilo preveč angažirano, da bi to uredili. Torej formalno smo zakon- skim določilom Zakona o združenem delu zadostili. Za družbenega pravo- branilca samoupravljanja in tudi za subjektivni dejavnik se pa prične delo pri aktih na vsebini in sicer ali so v aktih odnosi tako postavljeni, kot jih vsebinsko Zakon o združenem delu zahteva. Tudi tu bo nujno ukrepanje za doseganje take samoupravne zako- nodaje, v kateri bo delavec imel vpliv na ustvarjanje in razporejanje dohod- ka kot tudi na ustvarjanje pogojev dela. Posebne naloge izhajajo tudi za družbenega pravobranilca pri ureja- nju planskih samoupravnih aktov. Vse preveč je samoupravnih subjektov, ki nimajo urejenih teh odnosov in aktov. Dohodkovni odnosi, na osnovi skupnega prihodka, skupnega dohodka ali dogovorjenih cen niso le zakonska pravica, pač pa tudi dolžnost. Vse preveč je še oklevanj in tudi argumen- tiranj, češ da še nimajo pogojev za ureditev, pa na drugi strani odnosi med TOZD kažejo, da je to ne le zakonska možnost, pač pa nujnost za enakopravne medsebojne odnose. Razporejanje dohodka, čistega do- hodka in delitev sredstev na osebne dohodke sloni na izdelanih in spreje- tih osnovah in merilih, ki so jih sprejeli delavci. Toda pri merilih za nagraje- vanje po vloženem delu — živem in minulem delu pa še niso v marsikateri OZD dosegli najoptimalnejših rešitev. Metode nagrajevanja po deluje nujno dopolnjevati. Stanovanjska razmerja tudi niso povsod ustrezno urejena v samou- pravnih aktih. Zato je potrebna poseb- na analiza teh aktov in usmerjanje sprejetje osnov in meril, ki bodo skladna z zakonom o združenem delu, zakonom o stanovanjskih razmerjih ter ustreznimi določili resolucij skupščin družbenopolitičnih skupnosti in druž- benopolitičnih organizacij. Pri delovnih razmerjih se kažeta dva pojava — prvič, da v aktih niso vsa vprašanja vključena in podrobno obdelana, da ne bi prihajalo do različnih tolmačenj, in drugič, ko so akti sicer bili sprejeti, pa se kaže neinformiranost delavcev ali pa tudi nepoznavanje določil teh aktov. Zato je nujni> tudi posvetiti več skrbi splošno-kadrovskim službam, ki bodo strokovno in družbenopolitično uspo- sobljene za pripravo aktov in tudi za usposabljanje delavcev. Kot je razvidno iz poročila o delu družbenega pravobranilca samoupra- vljanja. JC kljub začetku opravljanja funkcije v t)bčinah Ormož in Ptuj ta funkcija bila sprejeta pri vseh družbe- nopolitičnih dejavnikih, skupščinah in pri delavcih. Razvila se je vrsta aktivnosti z osnovnim namenom var- stva samoupravnih pravic in družbe- ne lastnine. DRt ŽBENI PRAVOBRANILEC samoupravljanja Franc TFTICKOVIC. dipl. soc. 8 - DELEGATSKA SPOROČILA 29. marec 1979 - XEDNIK Poročilo o delu sodišča združenega dela Zborom skupštine občine Ptuj je bilo za sejo. ki ho 4. in 5. aprila, predloženo tudi podrobno poročilo o delu sodišča združe- nega dela v Mariboru za leti 1977 in 1978. Ker so podatki iz tega poročila pomembni in zanimivi tudi za širšo javnost, smo povzeli nekaj izvlečkov iz tega poročila. Organizacijska problematika Sodišče združenega dela v Mariboru obsega območje deve- tih občin, kjer je po nepopolnih podatkih v gospodarstvu in ne- gospodarstii zaposlenih okoli 129.000 delavcev v 78 dcUnnih organizacijah s 399 temeljnimi organizacijami in 403 enovitih delovnih organizacijah. Odlok o določitvi števila sodnikov iz leta 1975 je določal dela in naloge predsednika, dveh profesionalnih in štirideset neprofesionalnih sodnikov. Ta je bil v mesecu februaiju 1977 spremenjen in dopolnjen tako, da sedaj določa 104 sodnike, od tega predsednika in tri profesionalne ter sto nepro- fesionalnih sodnikov. Pri odločanju sodišča združe- nega dela je od ustanovitve dalje sodelovalo 40 delovnih ljudi in občanov v funkciji sodnikov (ne- profesionalni sodniki). V mesecu maju 1978 je bilo njihovo število povečano na 100 neprofesional- nih sodnikov. Med njimi je 30 diplomiranih pravnikov, 20 z drugimi fakultetami, 31 VKV delavcev, 12 KV delavcev, en PKV delavec ter 5 ostalih. Med- tem ko je med prvimi 40 nepro- fesionalnimi sodniki od 21 diplo- miranih pravnikov imelo kar 14 pravosodni izpit, je med devetimi diplomiranimi pravniki izmed nadaljnjih 59 neprofesionalnih sodnikov le eden s pravosodnim izpitom. Dejstvo je, da mora sodi.šče združenega dela, če hoče v celoti uresničiti svojo funkcijo, poleg interventne dejavnosti, opraviti tudi svojo preventivno poslan- stvo, sem pa je treba prišteti tudi spremljanje in proučevanje druž- benih odnosov in pojavov in dajanje organizacijam združene- ga dela, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom ter skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti in družbeno- političnim skupnostim predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organi- zacij in skupnosti, za uresničeva- nje samoupravnih pravic delo- vnih ljudi ter druge predloge za ugotavljanje ustavnosti in zakoni- tosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Ob nakazani funkciji sodišča združenega dela je treba posebej opozorili, daje v letu 1977 znašal )ripad 553 spornih zadev in daje Dilo rešenih 395 spornih zadev. Zaradi zaostankov iz prejšnjih obdobij je v letu 1977 ostalo 291 nerešenih spornih zadev. V letu 1978 pa je znašal pripad 610 spornih zadev. V tem letu je bilo rešenih 589 spornih zadev. Zara- di zaostankov iz prejšnjih obdobij pa je v tem letu ostalo 312 nerešenih spornih zadev. Po svojem obsegu pomeni ta zaosta- nek delo dveh profesionalnih sodnikov skozi vse leto. Pripad v letu 1978 je v primer- javi s pripadom v letu 1977 porasel za 11 %. S takim pora- stom lahko z gotovostjo računa- mo tudi v letu 1979. To pa pomeni, da bo skozi leto 1979 pripadlo okoli 670 spornih zadev. Če se pri tem upošteva še 312 nerešenih spornih zadev iz leta 1978. potem bo sodišče združe- nega dela imelo v letu 1979 v reševanju okoli 980 spornih za- dev. Po predvidenem pripadu v letu 1979 je moč računati, da bo znašal poprečni mesečni pripad okoli 55 spornih zadev. Dva do trimesečni zaostanek (110 — 165 spornih zadev) bi bil v mejah hitrega reševanja spornih zadev, hkrati pa bi, če bi ga hoteli doseči, pomenil, da bi sodišče združenega dela moralo v letu 1979 rešiti 815 — 870 .spornih zadev. Icžave niso samo v tem, da sta bila doslej že dva profesionalna sodnika rezrešena na lastno željo, temveč tudi v tem, da ined kadri, ki sicer izpolnjujejo pogoje, ni pravega interesa za delo na sodišču združenega dela. To seje med drugim pokazalo tudi ob zadnjem razpisu del oziroma nalog profesionalnega sodnika, saj jc prijavni rok potekel, ne da bi sc kdo prijavil. Sele naknadno se je sodnica rednega .sodstva odločila za delo na sodišču združenega dela. Vzroki za takšno stanje so nedvomno v razmero- ma široki paleti pristojnosti sodi- šča združenega dela, ki so nove, vsebinsko se razvijajoče in veliko- krat nedorečene. Nenazadnje je tu tudi močno prisotna premajh- na moralna in materialna podpo- ra novim institucijam samou- pravnega sodstva. Razumljivo je, da v takih razmerah ni posebnih izgledov, da bi sodišče združene- ga dela našlo vsaj enega strokov- nega .sodelavca s pravno fakulte- to in pravosodnim izpitom. Težave obstojajo tudi z nepro- fesionalnimi sodniki, čeprav veči- na vestno in odgovorno izvršuje svoje naloge. Te se kažejo v njihovi premajhni angažiranosti v funkciji predsednikov senatov, v zagotavljanju zakonito sestavlje- nih senatov in v neodzivanju vabilom za odločanje v senatih ali celo v malomarnem odnosu do izvrševanje sodniške funkcije, ki se vse prepogosto manifestira v izostankih brez predhodnega opravičila. V naslednjih mesecih utegne nastati zelo kritično število ne- profesionalnih sodnikov s pravno fakulteto in pravosodnim izpi- tom, kar ne bo vplivalo samo na število neprofesionalnih predsed- nikov senatov, temveč tudi na sestavljanje senatov. Po IV. od- stavku 24. člena republiškega zakona o sodiščih združenega dela morajo biti senati sestavljeni tako. da je vsaj en član senata diplomirani pravnik s pravosod- nim izpitom. Potem ko javnottv žilski funkcionarji niso smeli več opravljati funkcije sodnika sodi- šča združenega dela. se je število z nesodnim izpitom znižalo na 12. Toda dne 17. aprila 1979 od teh dvanajstih kar enajstim pote- če mandat, kar utegne po\zročati velike težave pri zagotavljanju zakonito sestavljenih senatov. To pa utegne biti še toliko bolj kritično, ker mnogi dosedanji neprofesionalni sodniki, ki ta pogoj izpolnjujejo, izražajo željo, da zaradi preobremenjenosti z drugimi deli oziroma nalogami, ne bi več izvrševali .sodniške funkcije. Čeprav večina neprofesio- nalnih sodnikov vestno in odgo- vorno opravlja svojo funkcijo, pa so žal med njimi tudi taki. ki s svojim neodgovornim odnosom do izvrševanja funkcije sodnika ovirajo normalno delo posamez- nih senatov. Tu gre predvsem za ncopra\ičene primere, ko posa- mezni neprofesionalni sodniki ne pridejo na razpisane glavne ob- ravnave in tudi svojih izostankov predhodno nc opravičijo ali pa to storijo v jutranjih urah. ko bi se morala začeti glavna obravnava. Jasno je. da v takih primerih ni mogoče vedno najti drugega sodnika. Vse to pa cesto povzroča upravičeno kritiko drugih sodni- kov in udeležencev, prizadet pa je tudi ugled sodi.šča združenega dela. Zaradi tega bo sodišče združenega dela odslej dalje vodilo točno evidenco neupravi- čenih izostankov ter v hujših primerih predlagalo razrešitev st)dniške funkcije. Obseg dela v letu 1975. ko je sodišče združenega dela začelo poslovati, je pripad znašal 137 spornih zadev. V naslednjih letih je pripad naraščal v sledečih števil- kah: 356. 553 in 610. Primerjava teh podatkov daje nekatere po- membne ugotovitve. Tako je pripad v letu 1978 v primerjavi s pripadom v letu 1975 porastel kar za 345 Ali še konkretneje: v letu 1975 je poprečni mesečni pripad znašal 14 spt)mih zadev, v letu 1978 pa je porastel že na 51 spornih zade\. V letu 1978 je pripad v primerjavi s pripadom v letu 1977 porastel za II %. Približno v takem procentu uteg- ne pripad porasti tudi v letu 1979, Iz statističnih podatkov izhaja, da je v letu 1978 znašal 610 spornih zadev, medtem ko je bilo v leku istega leta rešenih 589 spornih zadev. Zato je z ozirom na pripadle zadeve v letu 1978 bilo rešenih 96.55 % spornih zadev. Toda ob tem je treba upoštevati, da je na koncu leta 1977 ostalo nerešenih 291 spor- nih zadev, kar je posledica ne- ustrezne kadrovsk(^^sedbe in hitrega porasta zadlJI Četudi je bilo v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 rešenih 49 % več spornih zadev, je ob koncu leta 1978 ostalo 312 nerešenih spor-j nih zadev, kar znaša šestmesečni j pripad. Upoštevajoč te nerešene sporne zadeve in celotni pripad iz leta 1978 pa je bilo rešenih' 64 % spornih zadev, medtem ko JC ostalo 36 "/u nerešenih. Tudi ta podatek kaže, da je bilo delo sodišča združenega dela v letu 1978 znatno uspešnejše kol v letu| 1977, ko je bilo rešenih 57,58 % vseh spornih zadev, nerešenih pa je ostalo 42,41 %. V obseg dela za leto 1978 spada tudi okoli 1000 primercw. ko so se delovni ljudje in občani ter predstavniki raznih družbeno pravnih subjektov obračali na sodišče združenega dela bodisi tclefonično bodisi osebno ter zahtevali razna mnenja, stališča lil pojasnila ter tudi konkretno pravno pomoč. Obseg dela. ki ga je sodišče združenega dela imelo v letu 1978. je tudi v objektivnem smislu vplival na trajanje postop- ka, iz statističnih podatkov izhaja, da je bilo 589 spornih zadev rešeno v naslednjih časovnih obdobjih trajanja postopka: do 2 meseca 22.40 %. od 2 do 4 mesece 23.25 %. od 4 do 6 mesecev 24.10 % in nad 6 mesecev 20.22 %. To pa pomeni, da je bilo okoli 70 % zadev rešenih v času do 6 mese- cev. Uresničevanje zakona o združenem delu Sodišče združenega dela je pri izvrševanju svoje funkcije v okvi- ru pristojnosti uresničevalo zakon o združenem delu tako. daje pri odločanju o posameznih spornih zadevah neposredno uporabljalo njegove odločbe ali pa posredno preko samoupravnih splošnih aktov. Pri obravnavanju konkret- nih spornih zadev pa je tudi spremljalo usklajevanje samou- pravnih splošnih aktov z zako- i noni o združenem delu. Izkušnje . kažejo, da so v organizacijah | združenega dela imeli še najmanj i težav s samoupravnimi sporazu- i rni o združevanju dela delavcev. Že v jesenskih mesecih lanskega leta skorajda ni bilo primera, da organizacija združenega dela ne bi predložila samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev, če ga je sodišče združe- nega dela zahtevalo. Očitno pa v tem času usklaje- nost statutov z določbami zakona o združenem delu ni bila na taki višini, kar velja tudi za samou- pra\ne splošne akte o delovnih razmerjih. Izmed vseh samou- pravnih splošnih aktov pa ne- dvomno izstopajo po svoji ne- usklajenosti z določbami zakona^ o združenem delu predvsem samoupravni splošni akti o osno- vah in merilih za delitev osebnih dohodkov in skupne porabe. Zaradi neodgovornega odnosa do roka iz 662. člena zakona o združenem delu seje v marsikate- ri organizaciji združenega dela dogodilo, da so le samoupravne splošne akte v naglici pripravili in sprejeli ter jih predložili službi družbenega knjigovodstva z na- menom, da bi jih ne zadela posledica iz II. odst. 127. člena zakona o združenem delu. Na ta način so si ustvarili proste roke za izplačilo osebnih dohodkov po prejšnjih samoupravnih splošnih aktih. Izkušnje pa tudi kažejo, da so predvsem opredelitve osnov in meril v posameznih dejavnostih' v gospodarstvu, prav posebej pa še v negospodarstvu, izredno' problematične. Vse te in še druge ugotovitve ter spoznanja, do katerih je prišlo sodišče združenega dela pri svo- jem delu na tem področju, so bile prisotne tudi v komisiji za sprem- ljanje izvajanja zakona o združe- nem delu skupščine občine Mari- bor, v kateri sta določen čas aktivno .sodelovala celo dva pro- fesionalna sodnika sodišča zdru- ženega dela v Mariboru. Medtem ko je sodišče združe- nega dela med tekom roka za vskladitev samoupravnih sploš- nih aktov z določbami zakona o združenem delu in drugimi pozi- tivnimi predpisi le opozarjalo posamezne družbene subjekte na njihove dolžnosti, pa je s pote- kom tega roka nastala nova kvaliteta, ki nalaga sodišču zdru- ženega dela. da v vsaki sporni zadevi prouči ustavnost in zako- nitost samoupravnih splošnih aktov ter po potrebi ukrepa v skladu s svojimi pooblastili. Nekatere splošne ugotovitve iz obravnavanih zadev Iz obravnavanih spornih zadev je mogoče zaključiti, da si je sodišče združenega dela na po- dročju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov ustvarilo in utrdilo ustrezen položaj za uresničevanje svoje družbene vloge. Delovni ljudje in občani se z zaupanjem obračajo nanj s svojimi vsakodnevnimi problemi iz samoupravnega področja. Pre- težna večina udeležencev izraža svoj pozitiven odnos do nove institucije s takojšnim dostavlja- njem dokaznega gradiva in sa- moupravnih splošnih aktov ter z udeleževanjem na ustnih obrav- navah. Le izjemni so primeri, ko udeleženci, predvsem organizaci- je združenega dela. pravočasno ne dostavijo sodišču združenega dela podatkov in obvestil, ki so potrebna za postopek ali pa ne predložijo samoupravnih sploš- nih aktov. Razumljivo je, da bo v takih izjemnih primerih moralo sodišče združenega dela ukrepati v skladu s pooblastili iz zakona o združenem delu tako zoper orga- nizacijo združenega dela kot tudi zoper individualnega poslovod- nega organa oziroma predsedni- ka kolegijskega poslovodnega or- gana. Prav tako izjemni so tudi primeri, ko posameznik ali za- stopnik organizacije združenega dela bodisi neposredno bodisi v svoji vlogi žali ali obrekuje sodi- šče združenega dela ali posamez- nega sodnika. Toda med temi izjemnimi primeri je doslej le eden tak. ki predvsem po stopnji svoje družbene nevarnosti terja kazenski pregon. Pri obravnavanju spornih za- dev je očitno še vse preveč prisotna pravdarska mislenost, ki naj bi bila tuja samoupravnemu urejanju medsebojnih odnosov. Nemalokrat nastane vtis, da ob- staja sporno razmerje med delav- ' cem in zastopnikom temeljne organizacije, ne pa med delav- cem in ostalimi delavci v temeljni organizaciji. Tako se je že zgodi- lo, da je individualni poslovodni organ, kije predstavljal in zasto- pal temeljno organizacijo v sporu zaradi izbire kandidata, med potekom ustne obravnave govoril v svojem imenu, da se je on odločil za izbranega kandidata, pri tem pa popolnoma pozabljal na pristojni samoupravni organ. Ali pa v odškodninskih spornih zadevah zaradi nesreče pri delu, ko je še vse preveč prisoten mezdni odnos do ponesrečenega delavca, namesto da bi vsaj v zadevah, ki tako po temelju kot po višini skorajda niso sporne, ostali delavci v združenem delu na samoupravni in s tem tudi huma- nejši način pripomogli, da bi prizadeti delavec hitreje prišel do pravične odškodnine. Vse kaže, da bo organizacija združenega dela TAM Maribor v kratkem pričela s prakso, da bo v več ali manj nespornih odškodninskih zadevah prišla pred sodišče zdru- ženega dela z opredeljenim pred- logom za sklenitev sporazuma o spornem razmerju, da bi na tak način prizadeti delavec ob ak- tivnem sodelovanju sodišča zdru- ženega dela in družbenega pra- vobranilca samoupravljanja, upoštevajoč že opredeljeno sod- no prakso, čimprej prišel do pravične odškodnine. Končno je treba še povdariti. da skorajda ni primera, da udele- ženci ne bi spoštovali pravno- močnih odločitev sodišča združe- nega dela in poskrbeli za njihovo izvršitev. POROČILO KOMISIJE SO PTUJ ZA UGOTOVITEV STANJA V TOZD ,PETOVIA" PREDLOG ZA ZAČASNE UKREPE Poročali smo že. daje skupščina občine Ptuj imenovala posebno komisijo, ki naj ugotovi dejansko stanje v TOZD »Pelovia« KK Ptuj. Komisija je svojo nalogo opravila in predloži- la zborom skupščine občine Ptuj obširno poročilo. Po prikazu celotnega stanja v tej temeljni organizaciji združenega dela. od gospodarske, samoupravne in družbenopoli- tične aktivnosti, je komisija sprejela tudi konkretne zaključke, kijih v celoti objavljamo: Komisija ni bila zadolžena niti strokovno usposobljena, da oceni realnost zastavljenega sanacijskega programa, zato gaje sprejemala kot akt. katerega realizacija bo resnično dala zasnovo za novo uspešno delo. Glede na zahtevnost same sanacije komisija ugotavlja, da se delavci, samoupravni in vodilni organi ter družbenopolitične organi- zacije v TOZD in DO niso dovolj zavedali odgovornosti, ki je z izgubo in s sanacijo nastala. Čeprav so nekateri izmed programov ukrepov bili izdelani konkretno, opredeljeni z roki in odgovornimi nosilci, se v celoti niso izvedli, so se brez potrebe zavlačevali, .so se izvedli le delno ali pa se niso dosledno izvaja- li. Spričo takšnih pristopov k realizaciji pro- grama so se aktivnosti razvodenele in v končni fazi ni bil zanje nihče odgovoren. Sanacijski krediti niso bili zagotovljeni v predvideni obliki in višini, odobrenih je bilo manj sredstev in pod slabšimi pogoji odplače- vanja. Čeprav je s tem bila sanacija ogrožena, ni bilo iz TOZD in IX) pt)bud za razpravo na pristojnih organ družbenopolitične skupnosti, kjer je ob razpravi o gospodarjenju ob perio- dičnih obračunih in zaključnem računu 1977 bilo ugotovljeno le, da sanacija napreduje in da se izgube od obračuna do obračuna zmanjšujejo ter da oh koncu leta 1978 izgube sploh ne bo več. Organizacija dela ni bila izpeljana niti v sedanji proizvodnji, niti ni konkretno zasta- vljena za bodiKC poslovanje v novih oz. obnovljenih proizvodnih objektih. Ni dovolj strokovnega kadra, predvsem na zahtevnejših delovnih mestih, odgovornost za delo pa je preslaba ali pa sploh ni obdelana. Narejenih je nekaj ukrepov za boljšo izrabo delovnega časa. vendar vse nakazane rešitve v sanacij- skem programu in ostale možne rešitve za večjo produktivnost niso izkoriščene. Pogoji dela ne ustrezajo sanitarnim in požamcwamo- stnim predpi.som ter delovnim predpisom. Investicijski objekt ni končan do roka po sanacijskem programu in se podaljšuje za eno leto. Glede na sedanjo organiziranost dela in možnosti poslovanja pomeni to podaljšanje izgube še za eno leto.. Ob pregledu ni bilo možno ugotoviti ali bo tehnološki proces in nova organizacija dela v rekonstruiranem delu TOZD-a zagotavljala predvideno proizvodnjo, ker je zaradi nedo- končanja investicije ta del saniranja preveč odmaknjen. Ob pregledu sedanjega poslovanja je delo izredno otežkočeno zaradi improvizacij, zara- di premalo specificirane odgovornosti in preslabe discipline pa je kalo izdelkov velik (poročilo inšpekcijske službe). Za dobavo surovin (vrtnin) ni izdelan konkreten načrt, niso sklenjene kcmperacijske pogodbe oz. pogodbe za dobavo surovin za daljše časovno obdobje, sploh pa niso sklenje- ne za območje občine Ptuj. Tako je proizvod- nja vsako leto vprašljiva, ne zagotavlja konti- nuiranosti. s tem pa tudi uspeha poslovanja na tržišču. Prav tako ni pogodb za prodajo izdelkov (vrtnin). TOZD nima v celoti prodane lansko- letne proizvodnje (rdeča pesa), za lett)šnje leto pa nima pogodb za celotno primodajo. Zaradi improvizirane proizvodnje je tudi tu in tam vprašljiva kva iteta, kar pa na trgu jemlje TOZD-u ime. Na osnovi predštudije »Oce- na pogojev za toplo in globoko zmrznjeno predelavo vrtnin in sadja na industrijski način<. je potrebno izdelati projekt vključeva- nja TOZD Petovie v proizvodnjo za tovarne hrane in za prehrano nasploh. Del proizvodnje predstavljajo alkoholne in brezalkoholne pijače. V tem delu primodaje se bo TOZD Petovia ' morala vključevati v delditev programa proizvodnje brezalkohol- nih in alkoholnih pijač z drugimi podobnimi proizvajalci. Komisija je ob pregledu dejanskega poslo- vanja v OZD ugotovila, da je delo razen točenja pijač in vakumiranja ter nekaterih vmesnih faz v glavnem improvizirano; kljub takšnemu delu delavci niso polno zaposleni. Tudi pri delu na traku ni zagotovljena zadost- na izkoriščenost delavcev. Vse navedeno ima za posledico, da je TOZD zaključila lansko leto z občutno pove- čano izgubo, ki znaša 1.334.000,00 din oz. izgubo 342.755.80 dinarjev, ki je pokrita v okviru delovne organizacije. Manjko predsta- vlja še dodatni znesek 1.575.000 dinarjev, kolikor znašajo odplačila kreditov za izgubo. V letošnjem letu bodo zapadle še nekatere anuitete v znesku 5.437.000,00 din, kar bo predstavljalo dodatno izgubo k že do danes ustvarjeni in k tisti, ki bo zaradi nerealizirane- ga programa še nastala med letom. Komisija zaradi vsega navedenega ugota- vlja, da je v temeljni organizaciji združenega dela in delovni organizaciji potrebno izpeljati vse aktivnosti, ki so kot problematične nakaza- ne v tem portKilu in morda še nekatere, kijih je komisija ob svojem delu spregledala, v svrhu realizacije sanacijskega programa. Ker pa ima preslabo delo v TOZD in DO finančne posledice za vse udeležence, komisija ugota- vlja, da .so dani pogoji, da se na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja izrečejo tudi ukrepi družbenega varstva v smislu 619. in 620. člena zakona o združenem delu. ki določata, da skupščina družbenopoli- tične skupnosti nastopa pri uresničevanju družbenega varstva z začasnimi ukrepi, če nastanejo v OZD bistvene motnje v samou- pravnih odnosih ali so huje oškodovani družbeni interesi. Zažasni ukrepi družbenega varstva (622. člen) .so odstavitev poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili, razpustitev organov upravljanja, začasna omejitev uresničevanja posameznih samou- pravnih pravic delavcev, imenovanje začasne- ga organa v organizaciji združenega dela in drugi z zakonom določeni ukrepi. Preden se skupščina odkKi o začasnih ukrepih (629. člen) lahko določi delavcem v organizaciji združenega dela rok za odpravo razlogov, ki .so predlagani za začasen ukrep. V kolikor izvedeni ukrepi ne bodo dali rezultatov v roku 6 mecesec ali pa da ukrepi sploh ne bodo izvedeni, bo potrebno izvesti zakonite ukrepe o likvidaciji TOZD Petovije. TEDNIK 29. marec 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Tradicionalni nastop tamburašev v /adiužncni domu v Gorišnici bo v nedeljo, 8. aprila že četrta revija tamburaških orkestrov občine Ptuj. Pri organizaciji sode- lujejo PD ,,Ruda Sever" Gorišni- ca, GD Zagojiči in ZKO Ptuj. V programu prireditve bo nastop osmih tamburaških orkestrov iz Vidma, Cirkovc, Apač, Gorišnice, Vitomarc, Majšperka in Ptuja. Poleg odraslih orkestrov bodo nastopili še mladinski. Prireditev bodo s svojim nasto- pom obogatili člani tamburaškega orkestra Bisernica iz Reteč pri Skofji Loki in mladinskega orke- stra 0§ Središče ob Dravi. Skupno se bo predstavilo 150 tamburašev, ki bodo v sklepnem delu prireditve zaigrali dve skladbi. Za tamburice vlada med mladimi izredno zanimanje, zato rastejo tudi mladinski tamburaSki orkestri. Revija pa je priložnost, da se z do- sežki na glasbenem področju pred- stavijo tudi širši javnosti. Zveza kulturnih organizacij Ptuj, ki je med organizatorji že 4. tradicionalne revije tamburaških orkestrov je uspela s prizadevanji, da se tudi v slovenskem merilu, organizira revija teh orkestrov. Tako bo letos ZKO Slovenije pripravila prvo republiško srečanje tamburašev. ^ MG DOSEGAJO LEPE USPEHE ženski pevski zbor društva upo- kojencev iz Kidričevega ni več ne- znan, saj smo že poročali o njiho- vem lanskoletnem nastopu na reviji pevskih zborov društev upokojen- cev iz cele Slovenije v Krškem, kjer so žene pevke upokojenke iz DU Kidričevo dobile celo priznanje, ki jih je še bolj spodbudilo pri njiho- vem delu. Pred nedavnim so dobile enotne obleke in tudi prvič nastopile pred domačimi gledalci na odlično izve- deni proslavi ob dnevu žena v Ki- dričevem. To je bila tudi po njiho- vem mnenju najlepša nagrada in priznanje za ves njihov dosedanji trud pod vodstvom njihovega ne- umornega pevovodje Antona Grej- fa, ki mu ni žal niti minute prostega časa za čimuspešnejše oblikovanje Pevke so se prvič predstavile v enotnih krojih domačemu občinstvu in po- žele zasluženi aplavz. Posnetek: K. Zoreč tega zbora, ki šteje že precej prek 20 pevk. Tudi mi jim želimo mnogo nastopov in uspehov pri petju naših lepih pesmi! France Meško Štipendiranje iz Titovega sklada Prejšnjo sredo se je v Ptuju sestal izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Ptuj. Med drugim so obravnavali poročilo o delu v lanskem letu, sprejeli program dela za letošnje leto in ga tudi finančno ovrednotili. Prav tako so obravnavali osnutek družbenega dogovora o štipendij- ski politiki v SRS in osnutek samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki v SRS in osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Vse to so obširne, za javnost pomembne teme, zato bomo o njih napisali nekaj več v naslednji številki Tednika. V tem zapisu se omejimo le na poročilo o Titovem skladu. Skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev je za tekoče šolsko leto razpisala 200 štipendij, od te- ga 50 za mlade delavce, ki bi odšli na študij iz dela, 50 za mlade delavce za študij ob delu, po 50 pa za otroke delavcev za redne učence srednjih šol in redne študente viso- kih šol. Pri tem je podrobneje razčlenjeno, kdo se šteje za mladega delavca in kdo za otroka delavca. Tako kot na drugih območjih Slovenije, tudi na območju podravskih občin ni bil odziv na razpis najboljši, saj niso mogli podeliti vseh štipendij. Vzrok za to je delno v tem, ker so precej zahtevni pogoji, tako mora učenec na srednji šoli imeti praviloma odličen uspeh, na višji ali visoki šoli pa poprečno oceno 8, poleg tega pa še mora biti družbeno- politično aktiven. Zaradi tega so se lansko leto sestali predsedniki skupnih komisij in predsedniki občinskih konferenc ZSMS z območja sveta podravskih občin. Ugotovili so, da objava razpisa Titovega sklada v sredstvih javnega obveščanja ni dovolj učinkovita, zato bi se morale bolj kot doslej pri kadrovanju angažirati družbenopolitične organizacije. Kljub temu ni bilo ustreznega uspeha. Navadno je še dovolj primernih predlogov za štipendiranje otrok iz vrst delav- cev, zatajil pa je odziv za štipendiranje mladih delavcev. Podatki kažejo, da je v ptujski občini v tem šolskem letu skupno 9 štipendistov Titovega sklada, od tega I učenec, 6 študentov in 2 mlada delavca, občina Ormož ima skupaj 4 štipendiste, enega učenca in tri študente, občina Slovenska Bistrica 2 učenca in 7 študentov, dočim mladega delavca nobenega. Neustrezno je predvsem razmerje prosilcev, saj je mladih delavcev Je 30 odstotkov, moralo pa bi jih biti vsaj polovica. Evidentiranje možniti kanditatov in vgrajevanje možnosti izobraževanja s štipendijami Titovega sklada bi moralo biti pomembno vodilo kadrovske politike v delovnih organizacijah. V akcijo bi se morale vključiti vse družbeno- politične organizacije od OO ZKS in sindikata, aktiva mladih delavcev in tudi tovarniška glasila. Gre za to, da bi mlade delavce, dobre samoupravljalce načrtno kadrovali za strokovno usposabljanje ob delu in to štipendirali iz Titovega sklada. Prav letos, ko proslavljamo 60- letnico ustanovitve KPJ, revolucionarnih jugoslovanskih sindikatov in SKOJ, je priložnost, da napravimo kvalitetne in kvantiletne premike tudi na področju kadrovanja Titovega sklada. FF Urediti ali odstraniti? s pospešeno gradnjo družbenih stanovanj na območju krajevne skupnosti Borisa Ziherla in z zgraditvijo srednješolskega centra, je postalo več kot nujno urediti Volkmerjevo ulico. To si je komunalna skupnost tudi zapisala v svoj program za letošnje leto. Ob tem je treba razmisliti tudi, kaj z obzidjem pri cerkvi sv. Ožbalta. Ta cerkev je prvič omenjena leta 1321 in je pomemben kulturni spomenik. Pod cerkvijo in okrog njenega obzidja so bili že od davna letni sejmi. Od tod tudi vsakoletni Ožbaltov sejem v Ptuju. Z odstranitvijo zidu bi prav gotovo pokvarili okolje, ki so ga tudi urbanisti zaščitili s tem, da v neposredni okolici ni dovoljena novo- gradnja. Razumljivo je, da hrastov drevored ob Volk- merjevi ulici mora ostati, saj moramo varovati vsako drevo na mestnem območju. Med vrsto hrastovih dreves in zidom je že urejen pločnik, potrebno bi bilo še urediti in redno vzdrževati obzidje, da se ne bi krušilo, da iz njega ne bo več poganjalo grmovje in da ga v poletnih mesecih ne bodo krasile koprive. Če bo to urejeno, bo pločnik pomenil tudi lepo sprehajalno stezo, ki bi jo bilo moč .še polepšati, naredili privlačnejšo. Za kaj gre? Če bo že treba obzidje popraviti in urediti, in to prav gotovo bo, potem bi morali tudi razmisliti o tem, kako to obzidje izkoristiti za muzej na prostem (sub divo), na podoben način kot je to v prejšnjem stoletju napravil Simon Povoden in zunanjo stran mestnega stolpa v Ptuju obzidal z rimskimi nagrob- niki in drugimi spomeniki iz časa Poetovie. V zadnjih letih je bilo na območju Ptuja izredno intenzivno arheološko raziskovanje, mnogo je bilo odkritega in odkopanega. vse pa je več ali manj deponirano, ker ni prostora in ne denarja, da bi lahko zbirke uredili in jih odprli za javnost. Marsikateri predmet, ali vsaj njegov odlitek bi lahko vgradili v omenjeno obzidje, v muzejskih zbirkah pa napravili prostor za drobne, dragocene izkopanine. O tem velja podrobneje razmisliti. . __________________ .......____________...... . ,. FF Pot v novi predel Ptuja bi lahko naredili še lepšo in tudi za turiste zanimivejšo z ureditvijo delčka muzeja na prostem Foto: M. Ozmec^ SLOVENSKA BISTRICA V prenovljeni knjižnici prvi bralci Po skoraj polletnem premoru je v ponedeljk, 19. marca. Matična knjižnica v Slov. Bistrici sprejela prve bralce. Cas, ko je bila knjižnica zaprla je bil namenjen njeni obnovi in razširitvi, saj so bile delovne okoliščine v prejšnjih razmerah vse prej kot ugodne za osrednjo občinsko knjižnico. Knjižnica je z prenovitvijo dosegla pomembne pridobitve, med katerimi je na prvem mestu povečanje knjižničnih prostorov, ki omogo- čajo \tx]Q preglednost nad razpoložljivo literaturo, večji je tudi prostor namenjen stalnim bralcim za izposojevanje knjig in še nekatere druge pridobitve za uspešnejše delovanje te kulturne ustanove. Trenutno razpolaga Matična knjižnica v Slov. Bistrici, vključno s prenovljeno pionirsko knjižnico, skupno prek 21.000 knjig. Razen tega pa ima v svojih treh knjižnicah, v Poljčanah, Pragerskem in Oplotnici še novih 8(XX) knjig. Poleg teh knjižnic delujejo v okviru Matične knjižnice Slov. Bistrica še izposojališča v Tinju, na Smartnem, Keblju in domu dr. Jože Potrč v Poljčanah. V izposojališčih je zajetih okoli 800 knjig. Novejša vrsta približevanja knjige bralcem pa so obiski Bibliobusa iz Mariborske knjižnice, ki prihaja na območje občine Slov. Bistrica vsakih štirinajst dni. Izposojevanje knjig pa opravlja predvsem v krajih Makole, Laporje, C rešnjevec, Zg. Polskava in pred dnevi tudi v delovni organizaciji IMPOL Slov. Bistrica. Kljub temu, da je osrednja. Matična knjižnica v Slov. Bistrici te dni že odprta za bralce, pa jo bodo predali svojemu namenu na posebni svečanosti ob koncu meseca, ko bodo v ta namen pripravili razstavo ,,120 let knjižničarstva v Slov. Bistrici". Ob tej priložnosti bodo posvetili posebno pozornost literarnim ustvarjanjem domačinov Josipa Vošnjaka in Lovra Stepišnika. V umetniškem programu otvoritvene svečanosti pa bo nastopila Jerca Merzel, dramska umetnica iz Ljubljane. Viktor Horvat USPEH MLADIH PTUJSKIH GLASBENIKOV v Mariboru je bilo od 14. do 18. marca 8. tekmovanje glasbenih šol Slovenije. Glasbeno šolo Karla Pahorja sta na tekmovanju zastopala učenca klarineta Davorin Pohorc in Darko Brlek. Njun nastop je že več kot uspel, saj v kategoriji prva težavnostna stopnja osvojila III. nagrado. MG Priprave na ptujska kulturna srečanja Letošnja srečanja bodo že sedma po vrsti in posvečena 60-letnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sin- dikatov. Leta nazaj so se srečanja pričela v začetku avgusta ob občin- skem prazniku," letos pa bomo videli prvo prireditev, ki bo hkrati otvoritvena, 20. avgusta, ko se bo predstavila zagrebška skupina igralcev z ,,Okupacijo Skopja". Glede na okvirni program prireditev si lahko obetamo zanimi- ve in predvsem prireditve na kvalitetni ravni, česar pa smo pri Ptujskih kulturnih srečanjih že tako vajeni. Tako se bodo v avgustu, septembru in v oktobru zvrstile gledališke predstave, opereta, nastop folklornih skupin, kar štiri razstave, festival domače zabavne glasbe Slovenije in teden filma, pa še Hterarni večer. Med razstavami naj omenimo likovno, — predstaviU se bodo lanski udeleženci slikarske kolonije ,,Poetovio" s svojimi deli. Zgodovinski arhiv pripravlja razstavo o ptujskem mestnem statutu. Ljudska in študijska knjiž- nica pa razstavo ,,Slovenski social- ni pesniki med obema vojnama" in razstavo ,,Slovenske gorice v bese- di". Prav je, da omenimo tudi sodelovanje SNG Maribor, ki letos praznuje 60-letnico delovanja, videli bomo pa tudi Mestno gledali- šče Ljubljansko. Seveda so to le drobci iz okvir- nega programa. O dokončnem pro- gramu 7. Ptujskih kulturnih sre- čanj bodo odločali člani izvršnega odbora Kulturne skupnosti občine Ptuj. Ob koncu le še podatek, ki zgovorno priča o ,,priljubljenosti" srečanj, — lanskih 22 prireditev si je ogledalo prek 33.000 obiskoval- cev. Letos jih lahko pričakujemo še več, saj je za prireditve zanimanje iz leta v leto večje. N. D. - ČE ŽELITE NAROČI- TI REVIJO NAŠA OB- RAMBA, SPOROČITE SVOJ NASLOV UPRAVI REVIJE: NAŠA OB- RAMBA, Beethovnova 10, 61000 UUBUANA, TE- LEFON (061) 24-400. . VIDA ROJIC . UPORNE SLOVENSKE GORICE 90. nadaljevanje) OROZNISKA poročila ZA ormoSko obmoCje Kako živahno je bilo delovanje partizanov terencev v ormoško- središkem območju pripovedujejo ohranjena nemška orožniška poročila. Orožniške postaje v ormoškem območju so prijavile od julija pa do konca decembra 1944 kar 65 prijav o partizanskih nastopih, največ prehrambe- nih, nekaj pa propagandnih (mitingi, delitve letakov), sabotažnih, mobilizacijskih in akcij za nabavo orožja. Tu so delovale orožniške postaje v Ormožu, Središču, na Kogu, Mihalovcih, Tomažu in Veliki Nedelji. Poročila so postaje redno pošiljale okrožnemu orožniškemu poveljstvu v Ptuj (Zbirnik orožniških poročil za vso Štajersko, ki ga je imelo orožniško poveljstvo pri štajerskem namestniku državnega predsednika (die Kommandantur der Gendarmerie bei dem Reichsstatthalter in der Steiermark), hrani sedaj muzej NO v Mariboru. Za leto 1944 so ohranjena poročila od julija pa do konca leta. Za ozemlje sedanje ormoške občine so štiri poročila za julij, ki navajajo manjšo zaplembo živeža, ugrabitev nekaj ljudi in ukaz, naj nek domačin v Hajndlu gre s partizani kot kažipot za kratko smer. Poročila navajajo, da so se pojavljali trije do pet partizanov. Oblečeni so bili v vermanske uniforme in v uniforme nemške vojske, oboroženi pa s puškami in strojnicami. Iz avgusta je ohranjenih pet orožniških poročil iz ormoškega območja o partizanskih nastopih. V Trgovišču so ustrelili neznanega moškega, v Sodincih so odpeljali nekega prometnika, v Hermancih so trije partizani in tri partizanke nastopali pred sedemnajstimi domačini, ki so jih sklicali k ,,apelu". Tako so napisali orožniki. Mi pa vemo, da je bil to miting. V Pavlovcih so po hišah zapleniH nekaj potrebščin in pri tem delili letake. V Brebrovniku pa je 30. avgusta močna partizanska skupina oddajala svetlobne znake. O septembrskih partizanskih nastopih nas seznanja šestnajst poročil. Partizani so se pojavili v Lopršicah, Podgorcih, Osluševcih, Vičancih, Lahoncih, Strjancih, na Humu, v Cvetkovcih, Središču, Hardeku, Kajžarju, na Runeču in Draksiu. V Podgorcih so partizani zaplenili 6. septembra, pisalni stroj, radioaparat, harmoniko, puško, perilo iin koce. V poslopje je vdrla močna partizanska skupina z več partizankami. V LAHONCIH so v neki hiši zaplenili puško, pištolo, obleko, perilo in uničili firerjevo sliko. Dve lovski puški so vzeli v STRJANCIH. V Cvetkovcih so mobihzirali dva domačina (3. septembra) in tudi uničili v neki hiši firerjevo sliko. V CVETKOVCIH so odpeljali (18. septembra) neko dekle in vzeli vermansko obleko. Štiri puške so zaplenili v ,,Richarsdorfu" pri Ormožu, eno na Vitanu in eno na Runeču. Druge prijave navajajo manjše preskrbovalne partizanske nastope. Za oktober je devet orožniških prijav o partizanih. V Cvetkovcih so počivali partizani pri nekem kmetu in pri tem propagirali, naj kmetje sabotirajo obvezno oddajo svojih pridelkov. Bilo jih je pet in dve partizanki. Oblečeni so bili v vermanske in ci\ ilne obleke, oboroženi pa s strojnicami in pištolami. Na Kajžarju so 2. oktobra mobilizirali nekega fanta, kakor tudi v Andrijancih 6. oktobra in v Vitanu 7. oktobra dva. V Veliki Nedelji so 9. oktobra delili letake. Severno od Hermancev pa se je patrulja dveh orožnikov in štirih graničarjev spopadla 21. oktobra z devetimi partizani, oboroženimi z dvema brzostrelkama in puškami ter ročnimi bombami. Spopadli so se zvečer in se bili pet ur in pol. Ranjena sta bila dva partizana. Pred spopadom so partizani zažgali PK vozilo, zaplenili NSKK uniformo in nekaj vina. Med partizani je bil nemški orožnik Edvard Vouk iz Sp. Štajerske, ki je pobegnil k partizanom. V noči na 24. oktober so partizani ob 0,30 uri kraju vzhodno od Ormoža (km 449) razstrelili železniško progo proti Središču in poškodovali tudi železniški most. Eksplozija je iztirila vojaški bolniški vlak, a človeških žrtev ni zahtevala, pač pa je prekinila promet za več kot dve uri. V Sardinju je zaplenilo enajst partizanov nekemu kmetu svinjo. V hišo so prišli 28. oktobra. Zadnje orožniško poročilo v oktobru navaja, da seje spopadlo okrog pet partizanov, 29. oktobra v vasi Vuzmetinci, v občini Kajžar, ob 19. uri z orožniško patruljo. V spopadu sta padla dva orožnika. Za NOVEMBER je sedemnajst prijav o partizanih. Pojavili so se v Ivanjkovcih, na Virju, Kogu, Ormožu, Mihovcih, Vičancih, Podgorcih, Lahoncih, Salovcih, Preradu, Krčevini pri Kajžarju, Vitanu, Breznici in Cvetkovcih. Ponekod so se pojavili po dvakrat v mesecu. Največ je bilo spet preskrbovalnih nastopov. Partizani so pridobili v tem mesecu eno vojaško in tri lovske puške. V Lahoncih so se spopadli (11. novembra) z orožniško patruljo. Na nemški strani ni bilo žrtev, o partizanskih pa pravi poročilo, da ni orožnikom znano zanje. Na Kogu so orožniki aretirali dva domačina, ker so na njihovem seniku počivali partizani. V Breznici pa sta partizan in partizanka zaplenila 22. novembra v trgovjni 7000 cigaret, druge tobačne izdelke in 300 molkov sukanca, kar je storila močnejša partizanska skupina tudi v Vičancih (8. novembra), ki je odnesla iz trgovine še večjo zalogo tobačnih izdelkov. Iz DECEMBRA je štirinajst orožniških prijav o partizanih. V Obrežu, Sodincih, Rucmancih in Podgorcih so zaplenili živež in še nekaj drugih potrebščin. V Podgorcih so \zeli nekemu kmetu dve lovski puški. V Scnežcih je močna partizanska skupina strahovala 24. decembra nekega domačina, v Salovcih so 28. decembra uničili bager. Močna partizanska skupina je 28. decembra po drugi uri ponoči razstrelila mali železniški most v Ormožu. Osebni vlak seje iztiril. Pri tem je bil ranjen strojevodja in ustavljen promet. Enako močna partizanska skupina je nastavila 28. decembra po osmi uri zvečer na železniško progo, kilometer zahodno od železniške postaje Središče razstrelivo, ki pa zaradi slabe montaže ni eksplodiralo. Tako piše orožniško poročilo o miniranju železniške proge minerske skupine Lackovega odreda, ki seje tedaj zadrževala v ljutomerskem okrožju. Zadnje orožniško poročilo nas seznanja, da sta dve partizanski skupini izbirali 29. decembra v Senežcih prostor za kurirsko postojanko. Pri tem so ju napadli orožniki in vermani. Enega partizana so ustrelili, drugega pa ujeli. Na nemški strani ni bilo ne mrtvih, ne ranjenih. Nadaljevanje prihodnjič 10 - NAŠI DOPISNIKI 29. marec 1979 — TEDNIK Kratke vesti iz občine Slovenska Bistrica Pred dnevi jc v okviru Ok ZKS Slovenska Bistrica izšla letošnja druga številka Bilten, osrednjega obveščevalca o doseženih rezultatih, uresničenih nalogah in nalogah, ki čakajo komuniste te občine v naslednjih dneh . Bilten je iziel v skupno 900 izvodih in ga prejemajo vsi; člani ZK v občini. Posebno pozornost posveča Bilten programu dela : občinske konference, komiteja in njihovih komisij za letošnje leto. ; Na območju občine prebiva preko 31.(XX) prebivalcev. Zaradi odsel-1 jevanja občanov v večje industrijske centre, beležijo tukaj počasnejšo rast j skupnega števila prebivalstva. Odseljevanje je najmočnejše iz manj j razvitih območij, predv.sem iz predelov Pohorja in Haloz. Kljub temu je delež n kmečkega prebivalstva še blizu 25 odstotkov. Ta odstotek pa .se z vsakim letom zmanjšuje. Dokaj nizek je tudi delež aktivnega prebivalstvaj v tej občini, .saj znaša komaj 43 odstotkov. Od tega pa se jih blizu 35 j odstotkov aktivno z.aposluje v kmetijstvu. \ V številna praznovanja ob 30. obletnici obrambne vzgoje na Slovenskem so se aktivno vključili tudi učenci osnovnih šol občine Slovenska Bistrica. V organizaciji občinskega odbora RK, oddelka za ljudsko obrambo, telesnokulturne skupnosti in ob sodelovanju vodstev osnovnih šol ter drugih organizacij za vzgojo mladih, potekajo te dni na vseh osnovnih šolah v občini tekmovanja ekip prve pomoči. V okvir tekmovanja vključujejo tudi streljanje z zračno puško in nekatere druge oblike obrambne vzgoje mladih . Sodelovalo bo 176 ekip prve pomoči, predvsem iz sedmih in osmih razredov. To pa ne pomeni, da se bo do konca meseca, ko bodo tekmovanja tudi zaključena, vključilo blizu 900 učencev. Najuspešnejše ekipe iz šolskih tekmovanj se bodo uvrstile na občinsko, od tu pa še na republiško. Viktor Horvat Kam se naj pritožimo? Zlasti ob večernih kino predstavah je na Cvetkovem trgu v Ptuju polno avtomobilov. Vozniki ne upoštevajo nobenih pravil in norm, temveč parkirajo svoje železne konjičke, nekateri tudi ,,konje" tik pred veznimi vrati ali ob oknu stanovanj na tem trgu. Posebno prizadeta je stanovalka hiše Cvetkov trg št. 3 T. A. ki je invalidska upokojenka. Na oknih nima rolet, temveč še stare naoknice, ki pa jih zaradi parkiranih avtomobilov tik ob oknu ne more zapreti. Zaradi tega se je že pritožila organom za prometno varnost, pa so ji rekli, da ne morejo sami nič ukreniti, pač pa da je pri občinski skupščini neka komisija, ki lahko o tem odloči. Tako res ne vemo, na koga naj naslovimo svojo pritožbo. Sosedje in očividci REKREACUA CICIBANOV Cicibani - planinci v torek, 20. marca so otroci dveh skupin iz Vzgojnovarstvenega zavoda Ptuj enote Med vrti 1, opravili drugi izlet izmed osmih, kolikor jih morajo opraviti v okviru tekmovanja za športno značko. Pot jih je vodila od vrtca prek Rabeljčje vasi do Ljudskega vrta. kjer so dobili žig v svoje knjižice in se malo odpočili po dolgi poti. Otroke smo povprašali o vtisih in vsi .so dejali, da je bilo prijetno in zanimivo. Malo so bili utrujeni in lačni, pa prav dobre volje. Povedali so tudi. da si takšnih izletov še želijo. N.D.j Marsikateri ciciban je bil pravi »planinec«, saj so imeli na glavah planin- ske klobuke, na ramenih pa nahrbtnike, ki so jih napolnili s keksi, bonbo- ni in sokovi. Foto: zk Lovorika za hajdinske pionirje Med kvizom Foto: JOS V okviru svojih letošnjih aktivnostih so se pionirji iz več osnovnih šol ptujske občine zbrali v soboto na kviz tekmovanju : »Tito-revolucija — mir«, ki sovpada z jubileji družbe in 30-letnico vključevanja mladih v obrambne priprave. Tekmovanje seje odvijalo v OS Franc Osojnik v Ptuju. Do zmagovalcai je bila pet nekoliko daljša, saj je bilo potrebno uporabiti tudi dodatna vprašanja. Končno so lovoriko zmagovalca osvojili mladi OŠ Hajdine. za njimi pa so bili domačini. Ekipa 0$ Hajdina bo tako .sodelovala na podobnem področnem tekmovanju. MG Pozdravno pismo tovari!>u Titu bere Majda Muhičeva, desno Andrej loplek, predsednik KO ZZB NOV Kidričevo Foto: K. Zoreč Folklorna skupina iz OŠ Cirkovce med izvajanjem kulturnega programa Foto: K. Zoreč KIDRIČEVO Lep sprejem kurirčkove pošte Enako kot vsako leto doslej, so tudi letos pripravili v Kidričevem svečan sprejem kurirčkove pošte z bogatim kulturnim programom in s številno udeležbo občanov, predstavnikov družbenopolitičnega življenja in seveda šolarjev. Raporl je sprejel ANDREJ TOPLEK, predsednik organizacije ZZB NOV. ki je zbranim spregovoril o pomenu kurirčkove pošte, o vlogi kurirjev med NOB pa tudi danes v sistemu ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Za njim je spregovoril še ravnatelj šole Franc Lačen, ki je tudi podpredsednik OK ZSDL Ptuj, pozdravno pismo tovarišu TITU pa je prebrala Majda Muhičeva. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga pripravili mladi iz Kidriče- vega in folklorna skupina iz Cirkovc. Zares lepo in pohvalno. F. Meško Ali smo pozabili na Šalovčane in njihovo cesto Po drugi svetovni vojni se je vas Šalovci pri Središču ob Dravi o marsičem spremenila in olepšala. Nekoč je bil ta kraj, pod mikavnim Humom, podoben zaostalemu kmečkemu naselju. Precej je bilo še starih hiš s hlevi in skednji, postav- ljenih brez pravih načrtov, prebi- valci pa so v glavnem živeli od tr- dega kmečkega dela na ilovnati zemlji. Mnogo mladih se ni moglo dalje šolati razen nekaj izjem. Sta- ro cesto, vodečo proti vasi in skozi njo, so razširili in popravili po prvi svetovni vojni. Od osvoboditve dalje pa se je vas začela prebujati in počasi spremi- njati. Zrasla so nova stanovanjska in gospodarska poslopja, pojavili so se prvi kmetijski stroji in notra- nja oprema v hišah se je posodobi- la. H gospodarskemu napredku je prispevala tudi povojna elektrifi- kacija vasi in poraslo je število do- mačih vodovodov. Glavni dohodek ljudi izvira iz prireje živine in bolj- šega obdelovanja zemlje. Vas sicer nima svoje šole, otroci jo obiskuje- jo v 4 do 5 km oddaljenem Sredi- šču, ki jim ga približuje dnevno šol- ski avtobus tja in nazaj. Primanj- kuje pa jim manjša vaška trgovina z nakupom najnujnejših potreb- ščin. Mlajši rod se zaposluje v so- sednjih večjih krajih tja do Ptuja, ker pač v domačem kraju ni perspektive niti za obrtne poklice. Starejši ljudje so še vedno navezani na svojo kmečko delo, ki pa posta- ja iz leta v leto bolj racionalno. Za ljubitelje narave na rahlo valovitem svetu so Šalovci prijeten kraj, do- mačini so prijazni in delavni ljudje že od nekdaj. Današnji glavni problem, ki tare domače prebivalstvo je šalovska cesta, ki se še vedno po starem ,,oblači". V glavnem je posuta z re- čnim gramozom, ki se ob mokrem vremenu vtiska v ilovnato zemljo, ob suši pa se kamenje mota pod ko- lesi in udarja na spodnji del vozila. Nastajajo jame in rebrasto cestišče. ki enako vznemirja voznike in peš- ce. Promet postaja vedno gostejši in poleti se cesta močno praši za vsakim vozilom. Domačini si žele že več let zapo- red, da bi to cesto končno le asfal- tirali in tako obcestna gospodarstva rešili blata in prahu, ki kvari zrak in zelenilo lepe okolice. Bati se je tudi, da bi avtobusno podjetje da- nes ali jutri prekinilo s svojimi uslu- gami in tako bi v Salovcih ne videli več avtobusa niti enkrat na dan. Ali naj mali in veliki šolarji znova pe- šačijo do kar oddaljene šole tja in nazaj ne glede na vreme? Naša občina je sicer predvide- vala, da bo najpozneje do leta 1980 cesta asfaltirana, ali dosedanja opažanja kažejo, da bo pot od ob- ljub in dejstev verjetno še dosti daljša. Domačini postajajo vedno bolj nestrpni in jih s samimi lepimi besedami ni več mogoče potolažiti. Šalovčani so pripravljeni, da bi tudi s prostovoljnim delom in materialnimi prispevki sodelovali pri izboljšanju ceste, vendar je tre- ba akcijo za to delo čimprej pripra- viti in predhodno izpeljati, da bodo ljudje vedeli za svoj osebni in kra- jevni prispevek in za datum začetka del na tej cesti. Med okrutno nemško okupacijo se domačini niso prav nič pregrešili zoper svojo na- rodno čast, nasprotno so podpirali naš narodnoosvobodilni boj, saj živi v tej vasi še vrsta kmetov-bor- cev. Tudi to dejstvo je važen razlog, da se čimprej začne z rekonstruk- cijo ceste. Podaljševati besedne obljube na poznejši čas, pa je toli- ko kot še v naprej z.anemarjati preoblikovanje ceste v nedogled. Važnosti šalovske ceste ne smemo vrednotiti samo v lokalnem, temveč v regionalnem in turističnem smi- slu, to se pravi, da bo asfaltirana cesta povezovala medjimursko stran s kraji v jeruzalemskem ob- močju. O. Z. V TRŽCU JE BILO SPET ŽIVAHNO Tudi letos preganjali krivolovce Razmeroma toplo spomladansko vreme je tudi letos pripravilo ribe do tega, da so se zgodaj odpravile na svoj svatovski pohod po strugi navzgor. Znana drstišča so zaživela v preteklem tednu in v začetku tega tedna so se že pomirila. Zal pa so tudi tokrat začeli svoj grdi posel krivolovci in črni ribiči. Ribe drstnice so lovili na razne načine, pa tudi z rokami. S tem so opravili ogromno škodo. Ne samo, da so uničili ogrom- no rib, uničili so na milijone iker iz katerih bi se v nekaj dneh razvile ribje mladice. Gotovo bi bila škoda še veliko večja, če ne bi znanih drstišč čuvali ribiči in lovci iz Ptuja. Noč in dan so opravljali svojo humano dolžnost in jim gre zahvala, kajti krivolovci so se nekako pomirili in pustili ribe na miru pri njihovem najlepšem opravilu. — OM Igre brez meja v Markovcih Telesno kulturni delavci pri društvu Partizan Markovci so že na lanskoletnem občnem zboru sprejeli sklep, da bodo poleg svoje bogate in razvejane dejavnosti organizirali letos v Markovcih tudi ,,igre brez meja". Po večmesečnih razpravah in trdem delu desetčlanske operativne ekipe, ki je morala pripraviti vse do podrobnosti, je končno steklo. Pri mednarodni športni zvezi INTERNATIONANSPORTVER- BAND v Ziirichu je dru.štvo usp)elo najti dve milijardi starih dinarjev kredita, ki ga bo porabilo za izgradnjo potrebnih objektov, rekvizitov in kostumov. Ker se bodo v glavnem vse športne oziroma tekmovalne discipline odvijale na vodi, bodo zgradili velik olimpijski bazen 100 x 100 metrov. Gradbena dela je po natečaju kot najcenejši izvajalec dobila Gradbeno podjetje BAZEN IT iz Lepoglave. Te dni je že tudi prispela posebna ekipa iz Francije, ki bo izdelala vse potrebne rekvizite in kostume. Prav tako pa je že tudi odšla posebna ekipa iz Markovec na specializacijo v Verdun, ki se bo tam seznanila in usposobila za vodenje teh iger. Dogovarjajo pa se že tudi s televizijo za TV prenos. Igre bo namreč prenašala tudi EVROVIZIJA. EVROVIZIJA je pokazala z.a te igre veliko razumevanja, saj bo po dogovoru oziroma pogodbi prispevala eno in pol stare milijarde dinarjev, tako da bodo že s tem prispevkom v precejšnji meri kriti stroški, za preostali del stroškov pa računajo, da bodo pokrili z reklamo in vstopnino. Prve letošnje igre bodo v nedeljo 1. aprila ob 14. uri v Markovcih. Naslednje pa naj bi se zvrstile v mesecu juliju in v avgustu. Do sedaj je svojo udeležbo prijavilo že vseh šest ekip, ki bodo tekmovale v prav tako šestih disciplinah, katerih pa še za enkrat ne bi radi obelodanili. Pogumni Markovčani v domovini koranta, ki že vrsto let prirejajo velike in bogate folklorne prireditve, bodo tem dodali še velik in popularen mednarodni spektakel ,,igre brez meja", za katere upamo, da jih bodo dobro organizirali, saj jih poznamo kot dobre organizatorje in gostitelje. S temi igrami pa bodo ponesli ime svojega domačega kraja še tja, kamor njihov dober glas še ni dosegel. Ivr. Lirp. OPRAVIČILO Pred dobrim mesecem jc bilo v .>Tedniku« pod naslovom: »Ivan Moravec osemdesctletnik«. pomotoma napisano, da je b\[ le-ta dolgoletni predsednik kra- jevne skupnosti, kar pa nc drh. Omenjeni je bil predsednik odbora za ceste. Kerje kot lak vložil in še danes po svojih močeh vlaga veliko truda in napora za ureditev cest. si na vsak način tudi tako zasluži vso priznanje in pohvalo za to dejavnost. Tovarišu predsedniku krajevne skupnosti pa se tudi opravičujem za pomoto. Nikakor ni bil moj namen kogarkoli s tem podcenjevati ali omalovaževati. F. M. VABIMO ESPERANTISTE! Vse člane in članice esperantske sekcije vabimo na konverzacijski večer, ki bo v torek, 3. aprila 1979 ob 19. uri v Narodnem domu v Ptuju. Na sestanku se bomo pogovorili o sodelovanju na prireditvah ob 60-letnici ,,Svobode" v Ptuju. Tudi prijatelji esperanta in tečajniki vljudno vabljeni! Odbor esperantske sekcije »Pričarani ženin" v Destrniku Program dela. ki si gaje zastavilo prosvetno društvo »Bratje Reš« v Destmikuse i/poinjuje. V obšimem delovnem programu za leto 1979. kije bil sprejet na letni konferenci, je tudi program dramske sekcije. Ta sekcija je pri društvu tudi najbolj delavna in to predvsem zaradi ugodnih prostorov, ki so pač nujno potrebni za delo te sekcije in tudi zaradi precejšnega zanimanja krajanov, da se vključijo v dramsko skupino mladi člani, ki še nimajo posebnih izkušenj pri nastopanju pa je zato pri njih prisotna želja po igranju. Društvo deluje komaj dobrih 10 mesecev, vendar so člani dramske skupine v lem kratkem času uspeli uprizoriti že dve gledališki deli. V nedeljo 25. marca so pred domačim občinstvom uprizorili veselo igro v treh dejanjih »Pričarani ženin«. Igro so pripravili v režiji požrtvovalnega režiserja tov. Maljašiča iz Ciorišnice. V igri so sodelovali: Marjan Stcger. Angelca Majerič. Marica Kramberger. Marta Cemivec, Irena Purgaj, Darinka Muršec. Ivan Burina. Marjan Burina. Milan §tegcr. Zdenka Simonič, Feliks Majerič in prišepetovalka I-rika Maurič. Polna dvorana in zadovoljni obrazi gledalcev jim je bilo najlepše plačilo za trud, ki so ga vložili v igro. Člani dramske sekcije so povedali, da bodo z igro gostovali še v drugih krajevnih skupnostih, v svoj kraj pa vabijo tudi druge skupine. MF foto: M. Ozmec Lovci so se nahajali ob drstiščih noč in dan. TEDNIK - 29. marec 1979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 POTREBNO BO ŠE VELIKO DELA POGOVOR O JUDU v Judo klubu Drava iz Piuja so si kot prednostno letošnjo nalogo zadali izboljšanje pogojev za vadbo njihovih najmlajših članov. Ti sedaj vadijo le enkrat na teden, kar pa je prav gotovo premalo. Na letni konferenci kluba smo nekaj njihovih člani>v vprašali o njihovih začetkih, sedanjem delu. uspehih in željah. Ni naključje, da so ned sogovorniki v večini mladi, saj jih je v klubu ludi največ. Miran lajhman je iz Ptuja in obiskuje 6. razred. »Vadim drugo leto. enkrat na leden, kar zame ni napomo. saj ob judu sodelujem ludi pri atletiki in rokometu. Judo me je privlačil že prej. eden izmed sošolcev mi je povedal, kje m kdaj lahko vadim in tako sem sedaj v klubu. Pred tekmova- nji vadim tudi s člani in mladinci, saj je enkrat na teden vadbe le premalo. Tekmoval sem že na republiškem prvenstvu, na tekmovanju za memo- rial Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici sem hil tretji, na regijskem prvenstvu prav tako. Želim si čimveč treningov in tekmovanj ter da bi bila tekmovanja bolj enakomemo razpore- jena, saj je sedaj med njimi včasih prevelik razmak. Seveda želim v judu ludi napredovati. Judo je koristen šport in ga priporcK^am tudi svojim vrstnikom.« Ob tem naj povemo še. da je Miran na regijskem tekmovanju v Ptuju, ki je bilo po tem pogovoru, osvojil prvo mesto v kategoriji do 46 kilogramov. Peter Leionja je doma v Krčevini pri Ptuju, obiskuje pa 7. razred OS Kidričevi). Vadi tudi /c dve leti. »Po pogovoru s sošolci, ki so že vadilijudo. sem se odkKil in tako sem sedaj v klubu in vadim enkrat na teden. I rcningi niso preveč naporni, saj se tudi jaz zraven jud.i ukvarjam z drugimi športi, zlasti z atletiko, kole- sarjenjem in atletiko. Brat Sandi tudi irenira judo in velikokrat vadiva tudi doma. Zraven tega pa se večkrat iidclc/im irenigov mladincev. Na regijskem tekmovanju sem bil drugi, želim pa si napredovali in čimveč vadbe. ludi so.šolce želim pritegnili, Miran Tajhman, Peter Letonja, Bogo Mernik, Rudi Lozinšek, Vlado Čuš vendar imajo manj možm)sti kot jih imam jaz.c Bogo Mernik iz Ptuja obiskuje gradbeno šolo v Mariboru. »V klub sem po nagovoru prijateljev prišel preteklo jesen. Sedaj vadim trikrat na leden. Moram povedati, da me pri judu bolj privlači tehnika metov in padcev kol pa same borbe. Na prvih tekmovanjih nisem imel posebnih uspehov in bom moral še veliko vaditi, volje in vesolja mi ne manjka. Kaj mi pomeni judo? Veliko. Mislim, da se sedaj počutim veliko bolje kol prej in imam nekaj, kardrugi. ki se ne ukvarja- jo s športom, nimajo. Zanimajo me ludi druge športne panoge, vendar sem se odločil za judo V klubu se dobro počutim, dobro sc razumemo, spoznal pa sem ludi veliko novih prijateljev.« Rudi l.ozinšek iz Krčevine je v klubu štiri leta. »K judu sta me pritegnila brat in sosed, pred tem se s športom nisem ukvarjal. Sedaj, če ne ircniram čulim veliko pomanjkanje. Vadim trikrat na leden, v prostem času pa si doma nabiram fizično moč. kije potrebna. Treningi niso napomi. za mene bi bili lahko ludi nuKnejši. Tekmoval sem veliko, vendar bi lahko šc več. Vendar je v moji kategoriji, to — foto B. Rode jc di) 65 kg. v našem klubu močna k on k u re nc a. N aj večj a s i a v se k a ko r b ra t Vladt) in Cuš. Zato razmišljam, da bi prešel v višjo kategorijo do 71 kilogra- mov in tam poskušal doseči čim več. Ker sem od Ptuja oddaljen 6 kilome- lov. prek zime vadim manj. saj se na treninge vozim s kolcsi)m.« Vlado Cuš je učitelj lelesne vzgoje na OŠ Ljudeviia Pivka, v klubu je štiri leta. vodi pa tudi sekcijo v GoriSnici. ■>Pred leti sem bil v Ptuju na turnirju v judu kol gledalec in ta borilni šport me jc lakoj pritegnil. Vpisal sem se v lečaj za novince in začel. Začetni tečaj je obvezen za vsakega začetnika, nato pa nadaljujemo z redno vadbo v svoji starostni kategoriji, torej pri pionirjih, mladincih ali članih. Lahko rečem, da so prva leta. seveda odvisna od posameznika, doba učenja in nisi še sposoben za večje dosežke. Judo zahteva dok)čen čas. da tehnično in telesno (fizično) dozoriš. To pa ne pomeni, da se ne udeležiš tekmovanj. S.im sem že po enem letu vadbe nastopal v prvi ekipi. Sedaj nastopam v kategoriji do 65 ali do 71 kilogramov. Kako je s pasi)vi? Beli je šolski in je 7. kvu. Nato pa se stopnjujejo po barvni lestvic i do mojstrskih. Mojstrski je čmi. Sam imam 2. kvu. to je plavi pas. Prvi kvu je rjavi pas in je najvišji pred mojstrskim, torej kyu gre v obratnem vrstnem redu kol znanje. Sodeloval sem na mnogih tekmovanjih, med njimi vsako leto sodelujem zraven republiških prvenstev ludi na tradicio- nalnih lumirjih Nagaoka in Memorial Pohorskega bataljona. Na Nagaoki sem bil pred dvema letoma tretji. Zaposlitev in študij ob delu mi v/anieta veliko časa. vendar juda ne bom pustil, saj želim doseči boljše .uvrstitve kot dosedaj na republiških prvenstvih. Za večjo množičnost v judu bi morali po mojem mnenju predstaviti ta šport širši množici, zagotovili prostorske pogoje in potreb- no opremo ter v klub pritegniti ljudi, ki so pripravljeni zavzelo delali v judu. V klubu se dobrih plati juda zaveda- mo, vzgajanu) člane lako kot dobre judioisic kol tudi koristne člane naše družbe, ki svojega znanja ne izkorišča- jo v druge namene, saj so borilni športi lahko zeki nevami. Tega .se zavedamo in vsak poskus izkoriščanja juda v druge namene preprečimo, lahko zapišete, da smo po tej plati veliko naredili.« I o rej so v judu klubu Drave že veliko naredili, vendar z doseženim niso in nc morejo bili v popolnosti zadovoljni. V njihove vrsle bo potreb- no vključili še več mladih, zato bodo tudi letos pripravili začetni lečaj. zraven tega pa bo potrebno v delo kluba pritegniti uidi liste člane, ki so nehali z aktivnim nastopanjem. Tako bodo okrepili vrsic in lažje izpeljali naloge, ki so jih sprejeli. .........^..........____________ .L]wm Ustanovili obdravsko rokometno zvezo Predstavniki rokometnih kolektivov, ki deluiejo na območju občin Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica (manjkali so predstavniki Slovenske Bistrice), so pretekli petek na ustanovni skupščini v Ptuju ustanovili Obdravsko rokometno zvezo. Zveza bo predvsem skrbela za stalen napredek rokometnega športa v obniočni tekmovalni skupnosti, razvi- jala športno—rekreativno dejavnost, zagotavljala razvoj vrhunskega športa in rokometne igre na načelih amate- rizma in opravlja ostale naloge in dolžnosti, ki jih družba pred takšne organizacije postavlja. 1. k. JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Rezultati osmine finala Preteklo nedeljo so bila na območju Medobčinske nogometne zveze Ptuj odigrana srečana osmine finala za ju- goslovanski nogometni pokal. Izidi; Spodnja Polskava B — Apače 0:3. Pragersko 75 — Slonjci 9:0. Spodnja Polskava A — Boč B 4:2, Sobetinci — Boč A 1:13. Zgornja Polskava — Sre- dišče 5:4. Aluminij — Gorišnica 6:3, Gerečja vas A — Kungota 8:0 in Mar- kovci -Lovrenc 3:2. Cetrttina finala bo na sporedu v nedeljo 8. aprila, pari pa so naslednji: Apače — Boč A. Prager- sko 75 — Zgomja Polskava. Aluminij — Spodnja Polskava in Gerečja vas A — Markovci Spomladanski del v MNL RAZPORED ZA 1. KOLO Sobota 31. 3. 1979 Ptuj: Šošlarič — ob 15.30 Ptuj — Bukovci Stojnci: Muršec — ob 15.30 Sobe- tinci — Domava Nedelja. 1.4. 1979 Kidričevo: Meško — ob 10.30 Alu- minij — Osankarica Hajdina : Svenšek. Brodnjak — ob 9. uri Mladinec — Slovenja vas — ob II. uri Hajdina — Boč A Skorba: Mertelj — ob 10. uri Skorba — Videm Pragersko:Arko. Soršak — ob 9. uri Sp. Polskava — Lovrenc — ob 11. uri Pragersko 75 — Grajena Gorišnica:Muršič — ob 15.00 Go- rišnica — Zg. Polskava Vamica:Pemek —ob lO.OOVamica — Draženci Apače : Tumšek — ob 10.00 Apače — Tržeč Gerečja vas: Kaisersberger — ob 9. uri Ger. Vas B — Leskovec — ob 11. uri Gerečja vas A — Kidričevo Kidričevo: Intihar — ob 10. uri Kungota — Makole Oplotnica: Fideršek — ob 15.00 Optiotnica — Boč B Markovci:Pilinger — ob 10.00 Mar- kovci — Stojrici Središče—: Dogša — ob 10.00 Sre- dišče — Moškanjci Rogoznica:Poiočnik — ob 10.00 Rogoznia — Zavrč Ob navedbi kraja srečanja je piimek delegata. I. kotar II. ZRL SEVER: PP DRAVA-ZAMET 14:19(11:9) ODLIČNO LE V PRVEM DELU Igrišče RK Drava v Ptuju, gledal- cev 200, sodnika: Pavljak in Budi- mir (oba Bjelovar); PP Drava: Vogrinec, Mumlek 3, Cerne 3, Ivančič 1, Cuš 5, Novak I, Kranjc I, Vičar, Pišek, Lepej, To- mažič; Zamet: Pašič, Djuknič, Maras 11, Smoje 6, Barišič, Morsi 1, Ikač, Ivoševič, Krekič 1, Poljičanin, Ce- lic, Krajnovič; V začetku sobotnega srečanja med PP Dravo in Zametom z Rije- Od leve: Ivančič, Maras, Smoje, Černe, Mumlek in Pišek — foto B. Rode ke so se bolje znašle gostje in po- vedle s 3:0. Po rezultatu 1:3 so igralke Drave zaigrale hitro, zavze- to in borbeno in v 11. minuti že vo- dile s 5:4. Domačinke so nadalje- vale z dobro igro, dosegale zadetke tako s črte kot s streli od daleč in rezuUat povečevale. Bilo je že 10:6 za domačinke. Gostje so zlasti po zaslugi državne reprezentantke Ma- rasove rezultat znižale, vendar seje prvi del končal z zasluženim vodst- vom domačink z 11:9. Takoj v začetku drugega dela je bilo jasno, da bodo gostje zaigrale na vso moč in z doslednim pokriva- njem domačink v napadu. Drava ni našla orožja za takšno igro in dolgo časa ni dosegla zadetka. Igralke Zameta (zlasti Marasova in Smoje- tova) so to dobro izkoristile in v 36. minuti že vodile s štirimi zadetki prednosti. Srečanje je bilo odloče- no. PP Drava se je Zametu dobro upirala, prvi polčas pa lahko ozna- čimo kot najboljšo igro Drave do- sedaj. Tako so popolnoma popravile bledi vtis, ki je ostal po porazu s Podravko. V drugem pol- času ob odličnem pokrivanju igralk Zameta pa nikakor niso našle pro- ste poti do nasprotnikovega gola. Močno se je namreč poznala od- sotnost poškodovane Havlasove, zato v tem delu ni bilo strelov s črte in obramba Zameta ni bila v no- benem trenutku raztegnjena, kar bi ustvarilo pogoje za strele proti na- sprotnikovim vratom. Pa tudi igra v napadu je bila počasnejša kot v prvem polčasu. Igralke Zameta so pokazale igro, ki smo jo od kandidata za prvo me- sto tudi pričakovan. V svojih vrstah pa imajo odlični strelki Marasovo in Smojetovo. Ob uspeš- nem sodelovanju in borbenosti ce- lotne ekipe je Zamet nasprotnik, objektivno močnejši od PP Drave. To moramo priznati. PP Drava je po prvem spomla- danskem kolu z 10 točkami na os- mem mestu in ima tri točke predno- sti pred Slavonijo DI, ki je deveta. V naslednjem kolu bodo igralke PP Drave gostovale v Novem Mestu, kjer se bodo pomerile z domačo Kr- ko, ki se je v soboto močno upirala ljubljanski Olimpiji. 1. kotar SNL VZHOD: LITIJA-DRAVA 0:2 (0:1) NOVE TOČKE V GOSTEH Igralci pete selekcije nogometnega kluba Drava so po zmagi proti Rudarju tokrat presenetili v gosteh. Pred odhodom v Litijo so obljubili borbeno in odprto igro. Obljubo so držah in se vrnili z dvema novima točkama, ki so jih popeljale na četrto mesto v tej skupini republiške nogometne lige. Drava je bila skozi vso srečanje boljši nasprotnik, z več fizične moči in z veliko želje za uspehom. Vse linije so dobro delovale, igralci so se veliko gibali in sprožili vrsto strelov na domača vrata. Trener Lenar- tič je po vrnitvi povedal, da je z igro popolnoma zadovoljen, prav tako z borbenostjo in zavzetostjo. Prvi zadetek je v 20. minuti po podaji Hvalca dosegel Emeršič. Na 2:0 za Dravo je v 65. minuti povišal 2geč po kombinaciji Hvaleč — M. Trlep — 2geč. Drava je v tem srečanju nastopila v naslednji postavi: Simonič, Malek, Strelec, Smigoc, S. Trlep, Matic, Emeršič (Skok), Ceh, M. Trlep, Hvaleč, 2geč (Tement). Prva tri srečanja nogometašev Drave v spomladanskem delu tekmovanja lahko ocenimo kot izredno uspešna. Osvojih so pet točk od šestih možnih, ob tem pa velja omeniti, da so celo dvakrat gostovah. Šesta točka se jim je iz rok izmuznila v zadnjih trenutkih srečanja v Lendavi. Drava je s 15 točkami trenutno na četrtem mestu. Enako število točk ima tudi Lendava, ki pa je v prednosti pred Dravo ko govorimo o uvrstitvi v super ligo. Do zaključka prvega dela tekmovanja (nato se vse ekipe iz obeh skupin republiške lige razdelijo v dve skupini) igra Drava še doma z Uniorjem, v zadnjem kolu pa je prosta. Lendavi pa preostaneta še dve srečanji in sicer v nedeljo v Mariboru z Železničar- jem, prihodnjo nedeljo pa v Lendavi s Šmartnim. Tudi v primeru, če Dravi uvrstitev v super ligo ne bo uspela, smo lahko z uvrstitvijo in zlasti spomladansko bero točk zadovoljni. Moštvo je dobro pripravljeno, enotno in borbeno. Prav to pa smo pri Dravi velikokrat pogrešali. Nedeljska zmaga v gosteh in možnost za uvrstitev v super ligo bosta tudi vzpodbuda v igri Drave v nedeljo proti Uniorju iz Slovenskih Konjic. Pa ne pričakovati lahko zmago Drave! Unior je znan kot čvrsta ekipa, ki se v gosteh brani z vsemi razpoložljivi- mi močmi. Zato bodo igralci Drave morali za zmago vložiti vehko napora in znanja. Pričakujemo pa tudi izdatnejšo pomoč gledalcev, ki so se po uspešnih nastopih Drave pričeli vračati na srečanja. Po dobrih igrah si tudi nogometaši zaslužijo večji obisk gledalcev, kot smo ga bili vajeni dosedaj. I. kotar NOGOMET - MUVDINCI Aluminij-Drava0:2 Mladinci Drave so začeli zelo dobro v spomladanskem delu sloven- ske mladinske nogometne lige. V prvi tekmi so doma premagali Osanka- rico iz Slovenske Bistrice kar 5:0. Preteklo nedeljo pa so v Kidričevem premagali mladince Aluminija z rezultatom 2:0. Zadetke proti Alumi- niju sta dala Kolednik in Zavec. M. F ran kovic Turnir selekcij občin Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica V športni dvorani Mladika v Ptuju jc bil v nedeljo turnir pionirskih košarkarskih selekcij omenjenih občin. Tudi ta nastop mladih košarkarjev spada v okvir festivala košarke. Rezultati: Pionirji: Ptuj—Ormc« 71:50 , Ptuj— Slovenska Bistrica 40:39, Slovenska Bistrica—Ormož 70:58. Pionirke: Slovenska Bistri- ca—Ptuj 41:30 Najboljša selekcija bo nastopi- la na področnem košarkarskem tekmovanju. Pri pionirjih je bila najboljša ptujska selekcija, pri pionirkah pa iz Slovenske Bistri- ce. MG Boj za drugo mesto med Slovensko Bistrico in Ormožem Foto: Bojan Rode PRESKUS MLADIH MOČI Drava - Velenje 8:12(4:10) Pionirke selekcije ptujske občine v rokometu so se v soboto v predtekmi pred srečanjem Dra- va—Zamet pomerile z mladinsko vrto Velenja. Srečanje so sicer zaradi slabega začetka izgubile, vendar lahko od te ekipe priča- kujemo še veliko. Zadetke so do- segle: Luketa4, Lepej 2 ter Doki in Kmetec po en zadetek. 1. k. Ponovno v ringu Tekmovalci boksarskega kluba Partizan iz Ptuja so ponovno stopili v ring. V Mariboru so se v prijateljeskem dvobodju pomerili z domačimi tekmovalci, ki se pri- pravljajo za nastop na državnem prvenstvu in tekmovanju v drugi ligi. Kljub visokemu porazu 20:2 so ptujski boksarji zapustili dober vtis. manjka pa jim še potrebne telesne pripravljenc^ti. Vendar bodo tudi to v prihodnje nad- oknadili, saj zavzeto vadijo v te- lovadnici na bregu. Trije njihovi tekmcwalci. republiški prvaki, pa se bodo udeležili državnega prvenstva, ki bo v Rovinju. 1. k. AVTO IVIOTO DRUŠTVO PTUJ razpisuje prosto delovno mesto INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE za nedoločen čas HONORARNEGA INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE za popoldanski čas Pogoji: instruktorski izpit. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta! DO Golfturist TOZD Turizem — Rent-a car VAŠI IZLETI - BLED-DRAŽGOŠE 27. aprila 1 dan - KOSTANJEVICA-PLETERJE 28. aprila 1 dan - RICCIONE-SAN MARINO 27. in 28. aprila 2 dni - SAN REMO-MONTE CARLO 27. do 30. aprila 4 dni - PRAGA-BRNO-BRATISLAVA 18. do 20. maja 3 dni PRVOMAJSKI VIKEND Velika planina, Pokljuka, Bela krajina, Lipica, Vrsar, Umag, Mali Lošinj in Poreč (lasten prevoz). Za izlete odhodi avtobusov iz Ljutomera in Ptuja. Prijave — naročilnice in vplačila sprejema do zased- be mest v avtobusih Turistična agencija GOLF- TURIST Ljutomer, Glavni trg 1, tel. 069 81-177. 12 - ZA RAZVEDRILO 29. marec 1979 - TEDNIK TEDNIK 29. marec 1979 OGLASI IN OBJAVE - 13 Tudi Rdeči križ Slovenije v akciji „Nič nas ne sme presenetiti!" Tudi organizacije Rdečega kri- ža Skwenije se bodo v letošnjem letu s svojo dejavnostjo ustrezno vključile v množično akcijo pod delovnim naslovom »NIC NAS NE SME PRESENETITI«. Nji- hov delež se bo odražal predvsem s preverjanjem znanja iz prve pomoči, o negi bolnika, o poizve- dovalni službi in z akcijami za dvig higiene. Da bi izvedeli, kako se v široko zastavljeno družbeno akcijo vključuje občinski odbor RK v Ptuju, smo k razgovoru povabili sekretarko Marijo Gnilškovo. ki je uvodoma povedala: »Za dosego vseh zastavljenih ciljev je občinski odbor RK v Ptuju izvedel v tem mesecu tri 18 ume tečaje nege bolnika in po- škodovanca. In sicer v KS Videm, Cirkovce in KS dr. Jože Potrč. Tečaje so obiskovale žene in dekleta in jih delovno zaključile s praznikom dneva žena. V aprilu bomo izvedli tečaje še v KS Cirkulane. Rogoznica in Olga Meglic. Seveda pa se bodo nada- ljevali skozi vse leto v vseh KS občine Ptuj. Vsem tečajnicam je naša organizacija pomagala na- učiti se dobre m natančne nege bolnika, če v družini kdo zboli, nege bolnika v postelji in o njegovi prehrani, o zdravilih in preprosti domači lekarni, o pitni vodi in izvedbi zdravnikovih naročil, ter seveda o nalezljivih boleznih in preprečevanju njiho- vega širjenja. Posebej smo name- nili pozornost negi poškodovanca v izrednih razmerah, med trans- portom, sterilizaciji materiala, improvizacijam in prevezovanjem ran.« Razen tega ste verjetno tudi v letošnjem letu nadaljevali s tečaji prve pomcKi? »Tudi letos posvečamo veliko pozomosti izvedbi tečajev prve pomoči. Pri vseh teh tečajih gre za usposobitev ekip za prvo pomoč v okvim civilne za.ščite, pripravljanje prebivalcev za splošno ljudsko obrambo. Kot je znano ima poseben pomen tudi dajanje veščine prve pomoči. Te veščine preverjamo na šolskih, občinskih, regionalnih in republi- ških tekmovanjih za prvo pomoč. Letošnje tekmovanje je posveče- no 30-letnici vzgoje mladine za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Prav tako smo v febmarju končali 80-umi tečaj prve pomoči v KS Markovci. udeležilo se gaje 33 udeležencev civilne zaščite. V KS Kidričevo smo zaključili tečaj 23. marca s preverjanjem znanja in z udeležbo 28 pripadnikov Marija Gnili^ek, sekretar občin- skega odbora RK Ptuj. Foto: M. Ozmec enot civilne zaščite, v KS Destr- nik pa bomo 80 umi tečaj zaklju- čili 2. aprila — udeležuje se ga 30 slušateljev.« Organizirali ste tudi tečaj za člane higienskih aktivov, kako je uspel? »To je bil enodnevni tečaj za člane higienskih aktivov v KS. šolah in krajevnih organizacijah RK. Tečaj je vodil Janko Korpar, sanitami tehnik. Udeležilo se ga je 36 slušateljev, obravnavane pa so bile predvsem sledeče teme: zdravje — bolezen — smrt — vplivi socialnih okoliščin na zače- tek in potek bolezni, družbeni ukrepi ter zdravstvena vzgoja. Posebna ura je bila posvečena najpogostejšim nalezljivim obole- njem, ki se pojavljajo v izrednih razrnerah: črevesne, kapljične, transmisijske. zcx)noze in spolne bolezni. Poseben povdarek je bil namenjen tudi osebni higieni ter načinu in izvajanju te ob izrednih razmerah. Posebno poglavje pa smo na- menili zdravi pitni vodi. vodo- oskrbnim objektom, okužbi ter čiščenju in razkuževanju vode.« - OM ' POSVET PREDSEDNIKOV 00 IN KONFERENC SINDIKATOV JAVNE RAZPRAVE V TEKU Med delovnimi ljudmi in občani ptujske občine sta v teku javna razprava o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju in javna razprava o uresničevanju samoupravnih družbenoekonom- skih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občine Ptuj. Temu so namenili tudi največ pozornosti na posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij sindikata, ki je bil v četrtek 22. marca v delavskem domu Franc Kramber- ger v Ptuju. Zveza sindikatov bo posebno pozornost namenila osnutku zako- na o usmerjenem izobraževanju, saj je ta prinesel revolucionarne spremembe na področju vzgoje in izobraževanja v OZD in na področju družbenoekonomskih odnosov ter celovitega sistema vzgoje in izobraževanja. Pri tem je pomembno, da bodo delavci sami odločali o potrebah kadrov v gospodarstvu, najvažnejša sprememba pa je gotovo samoupravna organiziranost uporabnikov in izvajalcev usmerjenega izobraževanja. Nič manj pomembna ni povezanost vzgojnoizobraževalnih programov raznih smeri. Učenec se namreč ne bo vpisal v določeno šolo, ampak v določeno programsko usmeritev, ki bo izoblikovala kader, potreben združenemu delu in njemu. Torej gre za racionalno in koristno uporabo določenega znanja tam kjer je potrebno. K temu pa teži- mo že dalj časa. Nosilci javne razprave omenjenega osnutka zakona so Zveza komunistov, SZDL, sindikati in mladina, v TOZD pa konkretno sindikati in mladina. Glavni poudarek je potrebno dati sistemskim rešitvam izobraževanja ob delu in iz dela, kot obliki in metodi usmerjenega izobraževanja delavcev. Nadalje vlogi organizacij združenega dela v materialni pro- izvodnji in v družbenih dejav- nostih pri uresničevanju načela permanentnosti izobraževanja, načrtovanju izobraževalno- kadrovskih potreb, organizaciji in vsebini proizvodno-tehničnega pouka ter zagotavljanju kadrov- skih in materialnih pogojev za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju. Pozornost je treba nameniti tudi vlogi in nalogam delavskih univerz v sistemu usmerjenega izobraževanja, vlogi in nalogam izobraževalnih centrov v OZD, dohodkovnim odnosom in svobodni menjavi dela, delegatski organiziranosti posebnih izobraževalnih skupnosti in njiho- vim vsebinskim nalogam. Razpravo o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju je treba v občinskem odboru sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja izpeljati do 15. aprila, v organizacijah združenega dela pa je treba izpeljati razpravo do 30. aprila. Problemska konferenca o omenjenem osnutku bo 10. maja. V teku je tudi javna razprava o uresničevanju družbenoekonom- skih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občine Ptuj. Komite občinske konference ZKS Ptuj je pred kratkim obravnaval uresničevanje teh odnosov ter opredelil nosilce razprav v TOZD — to pa so sindikati skupaj z mladino. Prizadevati si moramo, da v to razpravo vključimo slehernega delavca naj postane stanovanjska problematika domena odločanja delavcev in občanov. Vsekakor pa ni dovolj, da o tem razpravljajo le izvršni odbori, razprava mora zajeti sleherno sindikalno skupino, zbore delavcev in delavske svete. Pomembno pa je, da v razpravo vključimo tudi kadrovske in socialne službe in vse tiste organe, ki odgovarjajo za razreševanje stanovanjske problematike. Javno razpravo o tem je v izvršnih odborih in konferencah OO sindikata treba izvesti do 10. aprila, v TOZD in v sindikalnih skupinah pa do 20. aprila. Vse pripombe in stališča pa je treba posredovati občinskemu svetu ZSS Ptuj. Na posvetu so predsedniki razpravljali tudi o pravilniku financiranja in finančno- materialnega poslovanja Zveze sindikatov Slovenije, sprejeli so informacijo o zbiranju sredstev solidarnosti za kritje škode v kmetijstvu ob elementarnih nesre- čah ter se seznanili s potekom akcije ,,Nič nas na sme preseneti- ti". Ob koncu so zvedeli, da bo letošnja prvomajska proslava 30. aprila v Ptujskih toplicah, ter da so priprave nanjo že v polnem teku; dogovorili so se tudi o sodelovanju na letošnjem pohodu po poteh revolucije. — OM Seminar o civilni zaščiti Enodnevni seminar za poveljnike in načelnike štabov za civilno zaščito krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela občine Ptuj je z svojo programsko zasnovo uspel kot delovni dogovor za enotnost akcije na področju nadaljnjega razvoja civilne zaščite. V ospredju seminarja je bilo govora o tem, kako v praksi dosledno uresničiti izhodišča in naloge, ki so jih sprejeli kongresi Zveze komunistov in Zveze sindikatov. Podrobneje pa je bilo tudi govora o nalogah civilne zaščite v akciji ,,Nič nas ne sme presenetiti". Usmeritev, ki je bila na seminarju sprejeta je množičnost in hitrejši proces podružbijanja nalog na področju civilne zaščite. Nadaljnji razvoj civilne za- ščite ne sme biti odvisen le od dobre volje posamezni- kov, temveč kot pravica in dolžnost slehernega delavca v združenem delu in krajana v krajevni skupnosti . Civilna zaščita mora v celotnem konceptu ljudske obrambe predstavljati množično aktivnost za usposabljanje prebivalstva, da bo v vsaki izredni situaciji v miru ali v vojni sposobno samoiniciativno in učinkovito izvajati ukrepe zaščite in reševanja ljudi ter materialnih dobrin. Modiblizator najrazlišnejših oblik samozaščitnega usposabljanja krajavnov v krajevnih skupnostih morajo postati krajevne organizacije SZDL in delavcev v združenem delu osnovne organizacije Zveze sindikatov ob aktivnem sodelovanju vseh osta- lih družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Zelo pomembna naloga je krepitev socialistične zavesti prebivalstva in pripadnikov civilne zaščite. Za učinkovito zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru ali v vojni potrebujemo pripadnike civilne zaščite z visoko stopnjo socialistične zavesti, humanosti, požrtvovalnosti, izostrenim čutom odgovornosti ter z ustrezno strokovno usposobljenostjo, izurjenostjo in iskušnja- mi pridobljenimi na tečajih, predavanjih in praktično reševalnih vajah. Na seminarju so poudarili tudi odgovoren odnos do kadrovske politike v civilni zaščiti in krepitev štabov za civilno zaščito z ustreznimi strokovnimi kadri za posamezna področja ukrepov civilne zaščite ter raszvijanje kolektivnega dela in odgovornosti štabov v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in v občini. _ Za učinkovito delovanje civilne zaščite v krajev- nih skupnostih in v organizacijah združenega dela pa so potrebni konkretno izdelani programi razvoja civilne zaščite. V tej zvezi je bilo dogovorjeno, da o stanju in nadaljnjem razvoju civilne zaščite obvezno razpravljajo v krajevnih skupnostih: Izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL, sveti skupščin in odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajev- nih skupnosti ter v združenem delu: Izvršni odbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov, delavski sveti in odbori za ljudsko obrambo in družbeno samoza- ščito. Navedeni organi naj sprejmejo konkretne sklepe in usmeritve nadaljnega razvoja civilne zaščite . v stem, da nadaljni razvoj civilne zaščite mora biti vgrajen v razvojne programe krajevnih skupnosti ter temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Sklep seminarja je bil, da se takoj skličejo seje štabov za civilno zaščito z nalog, da se sprejmejo konkretni akcijski programi nalog z.a leto 1979 s poudarkom na nalogah ,,Nič nas ne sme presenetiti". Štabi za civilno zaščito imajo tudi nalogo, da se takoj povežejo z krajevnimi organizacijami SZDL in z osnovnimi organizacijami Zveze sindikatov ter uksiajeno z njimi razvijajo aktivnosti v pripravah in uresničevanju nalog po programu akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti". Feliks Bagar PRED SETVIJO SLADKORNE PESE Letos 2500 hektarjev v tem tednu se začenja na poljih delovna bitka s časom in vremenom pri setvi sladkorne pese. V občinah podravske in pomurske regije terj^r občinah sosednje Hrvatske (Varaždin in Cakovec), bi morali po letošnjem planu zasejati s sladkorno peso 3000 hektarjev kmetijskih površin. Po dosedanjih ocenah, zvedeli smo jih na tiskovni konferenci v Ormožu, plan v celoti ne bo dosežen, saj bo pesa zasejana v družbenem in zaseb- nem sektorju na okoli 2500 hektarjih. Največji izpad setve je pri zasebnih kmetovalcih. Za pričetek setve je na voljo dovolj kakovostnega semena, sejalnic in zaščitnih sredstev, prav tako bo v jeseni dovolj kombajnov za spravilo. Bojazen pridelovalcev pese, da ne bi mogli prodati pridelka je odveč, saj že sedaj organizirajo odkupne postaje. Gradbinci in monterji na gradbišču tovarne sladkorja močno hitijo z delom, da bi nadoknadili zamujeno. Tovarna bi namreč morala v jeseni pričeti s poskusno proizvodnjo sladkorja. V Ormožu so ocenili, da bo tovarna s poskusnim obratovanjem pričela v jeseni, /a njeno nemoteno obratovanje pa bo treba zagotoviti dovolj sladkorne pe.se. Sladkorna pesa je poljščina, ki daje pridelovalcem razmeroma visok dohodek, o tem so se nekateri kmetovalci že prepričali. Ugotovljeno je, da bo treba številčno in strokovno okrepiti pospeševalno službo, ki na nekaterih območjih ne opravlja svojega dela. Ker bo prihodnje leto sladkorna pesa zasejana že na 6000 hektarjih kmetijskih površin, je potrebno na vseh ravneh uresničevati planske usmeritve, pa naj gre za družbeni ali zasebni sektor. JOS Ekonomičnost pridelova- nja sladkorne pese Sladkorna pesa je intenzivna poljedelska kultura, ki daje zelo visoke hektarske donose in sicer 400 do 600 centov na hektar oziroma 6 do 10 ton čistega sladkorja na hektar. Za primer vzamimo pšenico, ki na zasebnem sektorju doseže 3 tone na hektar. Ceno siadkome pese sestavljajo trije elementi. Osnovna cena za peso je pri 15.5 odstotni digestiji (vsebina sladkorja) 0.61 dinarjev, za vsak povečan odstotek digestije je dodanih še 0.04 dinarjev, za prevoz od njive do prevzemne postaje je dodanih .še 0.05 dinarjev, kar pomeni, da je skupna cena siadkome pese 0.70 dinarjev. Cena kulture se seveda zvišuje z dvigom digestije. In kako je s kalkulacijo pri pridelovanju siadkome pese? Stroški gnojenja, zaščite (herbicidi in indsekticidi). semena, setve, kullivacije in spravila znašajo 10.800 dinarjev. Vrednost proizvodnje siadkome pese pa znaša za pridelanih 450 centov na hektar (vzeta je najnižja cena. 0.70 dinarjev) 31.500 dinarjev. Kmetovalci so seveda upravičeni do republiške premije, ki znaša v letošnjem letu po kilogramu 0.75 dinarjev, kar skupno znaša 3.375 dinarjev. Če odštejemo stroške proizvodnje zasebnemu proizvajalcu ostane čisti dohodek v višini 24.075 dinarjev. To je vrednost brez stranskih proizvodov, glav. listja in pesnih rc/ancev. Omembne vredni so tudi tako imenovani stranski proizvodi pri pridelovanju siadkome pese ko na primer: listje in glave ter rezanci (suhi in sveži). Z enega hektarja dobimo poleg korena še 250 do 300 centov glav in listja, kar je po hranilni vrednosti enako 5000 kg ovsa. Na enem hektarju siadkome pese dobimo tudi 2000 škrobnih enot. kar pomeni v živinoreji 4000 do 5000 litrov mleka, ali 450 kilogramov prireje mesa pri pitanju živine. Prednoast pridelovanja siadkome pese je tudi ta. ker kmetovalec prideluje pridelek za znanega kupca, kar pa ne velja zaostale poljščine. In še opozorilo: Ker je čas za setev siadkome pese. bi bilo prav, če bi kmetje v najkrajšem času pripravili svoja zemljišča. ČRNA KRONIKA Tudi v lednu od 19. do vključno 26 marca je bilo na cestah ožjega območja pluske občine razmeroma mirno. Miličniki so posredovali le v eni prometni nesreči z lažjim izzidom. Vzrok nesreče je bil vinjenost, materialna škoda pa znaša le 1000 din. Mimogrede vas naj spomnimo, daje spomladanski čas zeloprimeren za generalno čiščeitje vašega avtomobila. Tam kjer ga je načela že rja. ga lahko sedaj še pravočasno zaščitile.preverite zavore.pa nastavitev luči. skratka ob piTipriložnosti opravite mini .senus kar doma. s tetn boste storili veliko zase in za vse ostale udeležence vprometu. VINJEN POD AVTOMOBIL V torek 20. marca seje zgodila edina lažja prometna nesreča na magistralni cesti v Novi vasi pri Ptuju. Do nezgode je prišlo, ko je voznik kolesa z motorjem Janez Kurbus iz Placarja vozil sem ter tja po cestišču in razen tega še brez luči. Voznik osebnega avtomomo- bila Viktor Junger iz Ptuja se mu je hotel izogniti in je zavil v levo. kljub temu pa gaje zadel in zbil po cestišču. Voznik Kurbus je dobil le lažje poškodbe in obstaja ute- meljen sum. daje vozil pod vpli- vom alkohola. Na vozilu je za okoli 1000 din materialne škode. UMRL ZA POSLEDICAMI NE- ZGODE Za posledicami prometne ne- zgode, ki seje zgodila 3. marca na magistralni cesti v Spuhlji. ko je neznan voznik povozil ležečega pešca Jožefa Samca in je ta ostal hudo poškodovan, sporoča posta- ja milice v Ptuju, da je pešec v ptujski bolnišnici podlegel v sre- do. 21. marca. Postaja milice Ptuj naproša po- beglega voznika, da se čimprej zglasi na PM v Ptuju, zaradi raz- jasnitve določenih okoliščin. Prav tako naproša vse morebitne očividce, ali druge, ki bi karkoli vedeli o nezgodi, naj to nemudoma sporoče PM v Ptuju. Vsi občani so dolžni pomagati v takšnih okoliš- činah, navsezadnje pa se zavedaj- mo, da je na cesti spet ugasnilo človeško življenje. — OM osebna kronika RODILE SO: Marija Korpič. Dravci 4 — dečka: Viktorija Hemec. Sedla- šek 81 — deklico: Ana Cafuta. Kočice 43 — Boštjana; Marija Hajšek. Cirkovce 44 — Jurčeka; Danica Aracki. Ziherlova plo- ščad 12 — deklico; Marija Venta, Mihovci 69 — Jasmino. POROKE: Andrej Plavčak. Ormc^ka 2 in Ivanka Kesar. Moškanjci 117; Franc Feguš. Slatina 27 in Irena K rajne. Mali Okič 42; Ljubo Lančič. Maribor. Cesta XIV. divizije 84 in Silva Kmetec. lumiška 8. UMRLI SO: Elvira Tomažič. Kidričevo 15. roj. 1913. umrla 19. marca 1979; Anton Gavez. Šeronova 8. roj. 1887. umrl 16. marca 1979; Mari- ja Novak. Gornja Dubrava. roj. 1929. umrla 19. marca 1979; Justina Erhatič. Muršičeva 4. roj. 1894. umrla 20. marca 1979; Jožef Samec. Spuhlja4. roj. 1920. umrl 21. marca 1979; Viljem Blagovič. Ziherlova plo.ščad 2, roj. 1916. umrl 25. marca 1979: Kristina Dominko, Strmec II pri Destcmiku. roj. 1931. umrla 25. marca 1979. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji za- voda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik ERANC FIDERSEK. Uredništvo in uprava Radio-Ted- nik telefon (062) 771-079 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 200 dinarjev, za tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Ma- riborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK nied proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prome- ta proizvodov. vreme do nedelje. 8. aprila 1979. Napoved: Do konca tedna bo lepo vreme. V nedeljo. I. aprila .se ponovno začenja spremenlji- vo vreme. 5. ali 6. aprila bo deževno, nato bo več dni lepo in toplo. Alojz Cestnik PRILOGA TEDNIKA, PTUJ, 20. DECEMBER 1979 LETO M. ŠTEVILKA Mi Vladimir BEZJAK Svet vstaja Stoletja smo tujim narodom služili, za plačilo od vseh ponižani bili. okovane jarme težko smo nosili, z upanjem v lepšo prihodnost se tolažili. V 20. veku ves svet so hoteli zasužnjiti Hitlerjeva drhal in njeni somišljeniki, naš duh in telo neusmiljeno zdrobiti, upanje v lepšo prihodnost nam vkleniti. Enakopravno so si bratje roke podali, zaprisegli pod rdečo zastavo, da naše zemlje ne bodo prodali. Upanje v lepšo prihodnost s tem nam je dano. Težke boje že v prvih dneh so bili a mladi komunisti v razkosani domovini že Užičko republiko so ustanovili. Upanje v lepšo prihodnost nam utrdili. Vstajali in padali so krvaveči heroji, ves narod podal se je v boj in s Titom na čelu že rodi se A VNOJ, čeravno v svetu tekli kruti so boji. Slovenski narodni osvobodilni odbori, je od ljudstva priznano oblastno telo. iz bitke po boju se že vršijo izbori, za višjo slovensko, narodno skupščino. Težavne, s krvjo prepojene poti prebrodila vojska je bratska, pogumno šla je svobodi nasproti, saj ji pot svetila je zvezda Petokraka. Američani, Angleži ter Sovjeti, priznali so narodno osvobodilni boj, saj nešteto herojev je moralo umreti, ko z okupatorjem vodili neizprosen so boj. Jugoslavijo, državo šestih republik, bratsko ljudstvo je združilo. A republiki na čelu heroj predsednik, dragi nam, v svetu znan tov. Tito. A svet vstaja še vedno povsod, da z revolucijo pridobi neodvisno si pot, s težnjo stremi k lepši prihodnosti in bori se za pot neuvrščenosti. HELENA PODGORŠEK Novoletna napitnica Vsaj nocoj preženi dragi črne misli iz srca. Vsaj nocoj za hip pozabi na grozote in gorja. Naj ti ta noč bo prelepa, naj jo zaljša sveč sijaj. Dvigni zdaj prijatelj čašo! Letos vseh skrbi je kraj! Stopi smelo v Novo leto bodi klen, možat in čvrst! Stisni k srcu si najdražje v Novem letu vse bo lažje. Naj voščilo ti privre iz globin srca! In poljub, ki dal ga boš, naj bo iz zlata! Dvigni zdaj prijatelj čašo in na zdravje jo izpij! Za veselo družbo našo brž še drugo si nalij! STANISLA VKOŠTRIC Srediprostranosti hrepenijo . . . Osamljeni. Znova so z vejami zadrhteli, da bi jih slednjič omamile nežne sape vetrov. Tesnobnost ravnine jih je objela, vetrovi zaman so bučno šumeli, ker sinovi odšli so, se porazgubili; sedaj vodi domov jih cesta umirat. RazboleU. Na pol so bolestni: »Naši topoli še vedno stojijo!« ' Poslednja radost jim sije na licih. Vračal sem se s culo na rami, zmeraj želel si, da mir bi dosegel, toda zdaj sem eden od njih: »strt in ubit« FOTOGRAFIJA MESECA v tem mesecu je za fotografijo meseca sodelova- la 6 avtorjev s 17 fotografijami. Razveseljivo je, da- se natečajev udeležuje vedno več avtorjev. Zato je tudi kvaliteta večja. Mimogrede še naslednje: na letošnjem izboru jugoslovanske fotografije, njen pokrovitelj je tovariš Tito, so sodelovali tudi člani FKK iz Ptuja in med številnimi klubi dosegli pomemben uspeh. Krajnčani so s kolekcijo foto- grafij osvojili 5. mesto. Ptujčani pa deveto. Naj- boljši avtor v decembru je Mišo Koltak z delom »Hommage a Mondrian«. FKK STANISLA VKOŠTRIC \ ritmu dveh Tako. tako, tako; samo, samo. samo okoli le. okoli le objeti se, objeti se. Na usta, vroča usta si pri že t i, si prižeti toplo njeno dihanje in tiho mirno sleči si še preostalo nezaupanje. Tesno, tesno sva združena, vsak ob sebi, vsak pri sebi plaho čuti. slastno čuti delež svoje polnosti. Tam daleč, daleč tam, kjer prostorna je ravan, sva ti in jaz. sva jaz in ti razšla se v nove dni. A nčka Šumenjak Jutro Skozi mlado, rosno jutro vlak v dan glasno drvi, v njem popotniki sedijo različnih starosti. Mimo oken odletijo mesta, travniki, vasi. mimo oken odbežijo zadnje jutranje luči. Skozi okno v jutro gledam, mimo vsega vlak drvi, kakor ptica se počutim, ko v neznano odleti. A nčka Šumenjak Oddaljenost Tako sva si blizu, roka ob roki, s pogledi oči in vendar nikoli nisi dosegljiva. Blizu so želje, misli so blizu, a čez reko med nama ni nobenih mostov. Tako sva si blizu, a sva kot otroka, ki sta se zgubila. BOGDANA NAMESTNIK Vprašanje če res telo teminščino nam govori, a duša v sonščini se pogovarja — Kaj večna tujca dvigne do oltarja, v svetišče harmonij? Bogdana Namestnik Kako naj ti rečeni? Kako naj ti rečem, moja bolest? Naj rečem propast ti; naj rečem radost? Si slavec? Najtanjša morda si zvezd? Si želja, da vsi bi bili si prostost? Beseda si njuna; beseda sveta: še buba in ne še metulj-svobodnjak? Kraljestvo si volje; si bitje srca? Moj prvi si dih. moj poslednji korak? Klic gore, neveste vesoljstva nebes? Objem domovine in prva si cest? In .sončno spoznanje dveh golih teles? Naj rečem življenje ti, moja bolest! Klobase (posnetek Stojan Kerbler) 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 20. december 1979- TEDNIK ZVON KO ČREŠNIK Ptuj Oh reki deroči mesto leži, v soncu se greje, grad ga krasi. Stoletja ponosno kraljuje oh Dravi, vsakega gosta prijazno pozdravi. Kol deček sem vedno si v mesto želel, po lepoti njegovi željno hrepenel. A moral sem oditi. Tu v hrepenenju živim in se le vrniti želim na bregove reke deroče, poslušali ptice pojoče. Brez tebe ljubo mesto zeleno, s cvetjem okrašeno dnevi kot mesečni so. Vesel pričakujem dan, ko se vrnem razigran. Vrgel bom titovko v zrak tvoj zvesti krepki vojak HFA.ENA PODGORŠEK Ob letu otroka — otroci vsemu svetu želimo ujeli sonce v dlani. na krilih vetra poleteli v lepe sončne dni. Želimo ujeli v drobne dlani ptico miru. ki nekje skrivno ždi. Želimo na poljih ogromno zlala, da bilo hi dovolj ga. za otroke sveta! Vsi smo otroci, otroci sveta! Veliki, poskrbite, da ne ho več gorja! Čez nekaj let. ko odrasiemo mi, naj bodo otroci svobodni vsi. In takrat se hodo črni in beli za roke prijeli, zaplesali med cvetjem, med nebom in zemljo. in v vseh okroglih očeh takrat. luč svetlobe, sreče in svobode bo! HELENA PODGORŠEK Kaj je ljubezen Ljubezen je sen. ki ni ga dano sanj'Iti vsem. ljubezen je bol, ki ni ga dano trpeli vsem. Ljubezen je smeh, ki ni bil dan vsem ljudem. Ljubezen je . . . Ljubezen je sreča v izbranih ljudeh. HELENA PODGORŠEK Prijatelju Koliko ljudi, pa vendar en sam prijatelj je moj. ki čuti z menoj, koliko ljudi se smehlja mi vse dni, ko pa dobro mi ni. vsak zatisne oči. Koliko ljudi z menoj se smeji. ko pa jok uzre. se obrne in gre. Koliko ljudi, pa vendar en sam prijatelj je tak. ki v dobrem in hudem, ostane enak. IVe moreš verjeti resniei, če je nilcoli ne slišiš ERIKA ZUPANČIČ (3. nadaljevanje) Mojca se zgane v mojem i naročju. Sele sedaj se zavem, da ' sem preveč glasna. Pogledam jo. Skoraj se je popolnoma zbudila, j Komaj slišno povabim Karmen: j Vstopi in sedi! Takoj se j vrnem!" \ Otroka odnesem v spalnico. .] Nekaj trenutkov še stojim ob ; posteljici in ko sem prepričana, da • res trdno spi, se vrnem v kuhinjo. ; ,,,,Se vedno stojiš. Zakaj nisi ; sedla? Sedi! Ne tja, sem k mizi," ; pokažem ji stol ob sebi, \ ,,prijetneje je če sva druga ob \ drugi," ji hočem priklicati i zaupanje, ki je nekje v njej za- \ tajilo. Negotovo premika noge, zdaj ■ proti stolu, potem spet k vratom, j Ni vedela ali bi ostala ali bi odšla, t Se vedno je molčala. Hotela je i nekaj reči, ustnice so se premikale v tresljajih in nemo oblikovale ; črke. Razbrala sem besedo, ki mi ni ničesar povedala. Odločno ponovim: ,,Sedi že!" i Plane v krčevit jok. Stopim k j njej jo stisnem k sebi, in iščem besede, ki bi jo opogumile in i pomirile: ,,Kar zjoči se, če si pre- : pričana, da ti bo lažje. Nič ne vem ! kaj se ti je zgodilo, pa ti vseeno i zagotavljam, da ni tako hudo, kot \ zdaj čutiš. Verjemi mi! Mi boš?" | jo še nekaj časa vprašujoče i gledam. Počasi se umiri, le kdaj pa i kdaj še rahlo zaihti. Njene velike : kot oglje črne oči, se zastremijo v ; moje a me ne vidijo. Na dolgih \ črnih trepalnicah se svetlikajo j solze. Obrišem ji mokra lica in se i vsedem. Takoj zatem slišim pri- j dušen jok. Pogledam jo. Ni i jokala. Le plaho se zagleda vame. ! ,,Mojco sem zbudila!" so njene ; prve besede nocoj. ^ ,,Oh, nič zato Karmen! Takoj jo • bom pomirila," in že sem bila pri Mojci. Spi mirno in trdno. Pri- j dušeni jok pa še vedno slišim, j Postaja glasnejši. Podoben je že i ječanju. I Ko me Karmen zagleda, me \ ogovori kot da se graja: i ,,Ne moreš pomiriti otroka! \ Vidiš kaj sem storila? Morala bi i oditi; le zakaj sem pustila, da si me ; zadržala." ,,Saj ne joka Mojca. Spi. Ce mi ■ ne verjameš, jo pojdi pogledat." ; Verjela mi je in mirno obsedela na stolu ob mizi. Sama pa grem proti vratom jih odprem in vstopim v temen hodnik. Svetloba, ki je vdrla v hodnik je rahlo osvetlje- ; vala hodnik. Nastala je tišina. Po ; steni tipljem. Najdem stikalo. ; Svetloba napolni vsak teman ko- j tiček. Na koncu hodnika zagledam znano postavo, ki sloni na vhodnih j vratih. Dolgi svetli lasje so j Zvezdani zakrivali obraz, i svetlomoder pulover je bil ves ; umazan. ; ,,Zvezdana!" Poklic em| pretreseno. A takoj utihnem, da se ' sprostim od začudenja in; razburjenja. Z.elela sem biti čim- I bolj mirna, naravna. Obrne se! proti meni in plane mi v objem kot j da išče pri meni zavetje pred vso j svojo preteklostjo, sedanjostjo in j prihodnostjo. Čeprav ne bi mogla ] biti po letih tej deklici mama, se v i meni zbudi močan materinski čut. • Stisnem jo k sebi, gladim po^ svetlih laseh. Otipam pa polno; grudic v lasišču. Obraz objokan, lica popackana od peska in solz. , ,,Kako, kako me tišči. Tu notri, • vidiš tu notri me tišči!" kaže z\ umazanim prstom na srce. ,,Pridi!" ji mirno zašepečem. Primem jo za roko in peljem v kuhinjo. ,,Kaj je z vama, deklici! V solzah bosta vsak čas utonili, če bosta kar naprej jokali. Prenehajta že in mi raje povejta kaj vaju teži. O, že vem! Ljubezen!" Povem bolj v šali kot zares. Hotela sem pregnati napetost, ki se je razlezla, kot kače v toplem prostoru. Nadaljujem: ,,Pa mogoče ja nista zaljubljeni v istega fanta. Ali..." Prekine me Karmen. Spoznam, da šala ni v pravem trenutku. ,,Ne. Motiš se. Nobena ni zaljubljena. Nočem imeti fanta! Ne bom se nikoli poročila! Sla bom v samostan. Mama je nesrečna zaradi očeta. Pije, samo pije in razgraja. Včasih bi najraje kar ušla, kamorkoli in se nikoli ne bi več vrnila." V besedo ji seže Žvezdana: ,,Tudi meni Karmen ves čas zatrjuje, da se ne bo poročila. Pa ji vsakikrat znova trdim, da se zarečenega največ poje. Zase ne vem, če se bom poročila. O tem ne premišljujem veliko. A če se bom, se hočem samo iz čiste in nesebične ljubezni. Teh problemov še nimam, čeprav mi ljubezen ni tuja. Premlada sem in neresna. Nekaj drugega me muči. SoIa. Sedmi razred ponavljam, dobila sem cvek zdaj na koncu šolskega leta. Matematična šolska naloga je odločilna. Ne morem se sprijazniti, da sem z njo zabila dve šolski leti. Karmen, zakaj povešaš glavo? Kaj me tako mirno gledaš, Erika. Daj reci mi že nekaj, prav to reci kar kričijo učitelji name in mama in .., da sem lena, zabita in nora, da iz mene ne bo nikoli nič," je končno kot iz rokava stresla svoj problem današnjega dneva, ki je v nji povzročil duševno zmedo. Kriza je morala biti obupna, tudi kolena ima blatna. Le kaj je počela? Ne, ni važno kaj je počela, važno je da je zdaj mirna in razumna, da je v nji popustila napetost. Mislim, da sva s Karmen isto razmišljali, ker sva se sfKJgledali prav v tem trenutku. Zvezdana je opazila in se spomnila, daje vsa umazana. Zato vpraša: ,,Si lahko umijem roke in obraz. Umazanija se kar lušči na meni. Gotovo si mislita, kako zanemarjeno dekle sem. Ne, Karmen ne misli tako. Ona me pozna. Ti pa." Me pogleda. Jaz pa le molčim. Med umivanjem nama govori dogodivščino, ki je na njej pustila sledove blata in ne umazanije. ,,Bila sem na pokopališču. Morala sem k očetu. Samo enkrat sem ga videla v življenju. Tako grdo govorijo o njem. On pa se ne more braniti. Bilo mi je tako, kot da bi se mi notranjost trgala. Pokleknila sem na grob. Z rokami grcbla po prsti, ki jc bila hladna in vlažna od današnjega dežja. Jokala sem. Ne nisem jokala. Kričala sem, kričala. Hotela sem prebuditi spečega očeta. Prosila sem ga naj me vzame k sebi. Zasli- šala sem korake, ki so me pres- trašili. Zbežala sem. Sele v mestu sem prišla k sebi. Pozabila sem, da sem umazana. Gnalo me je k tebi. Ko pa sem zaslišala Karmin glas, nisem upala vstopiti in spet me je zagrabila bolečina, ki je trgala v meni drobovje. Potem si prišla. Ti si prišla pome. Umirila si me v trenutku," me polna upanja pogleda. Spet se zamisli: ,,Le kaj bo jutri?" ,,Zvezdana povej, kdo ti je razrednik?" ,, Hrastova!" ,,Njo poznam. Prepričana sem, da je dobra in zna pomagati. Tudi mene je učila matematiko. Potemtakem hodiš v Mladiko?" „Ja." ,,Zvezdana!" se oglasi Karmen, zdaj živahno, ,,zakaj si pa odšla iz razreda danes kar med uro?" je bilo čutiti, da se je malo hudovala zaradi njene zaprtosti vase. Pogleda jo otožno a nič zagrenjeno. ,,Želela sem biti čisto sama. Med odmorom sem slonela na oknu. Opazovala sem dežne kaplje, ki .so močile drevesa, travo in polnile Dravo. Zaželela sem si, da bi me premočil dež, da bi vstopila v hladno deročo reko. Takrat pa pride razredničarka. Nasmehne se mi in pravi naj jo malo počakam. Oddahnem si. Zamislim se med njeno odsot- nostjo. Končno, končno ji bom smela zaupati vse, kar je raztresalo mojo pamet, vse kar je ležalo v meni in me mučilo. Pa je bilo vse drugače. Peljala me je v zbornico k ravnateljici." Zamiži, da bi zadržala solze, ki so proti njeni volji drsele druga za drugo po licih. Nadaljevanje prihodnjič Lončar (posnetek Stojan Kerbler) LUČKA LEŠNIK Sreča skozi bif tek Tanja je zdaj doma. V svoji sobi. V tisti sobi z lesenim, poševnim stropom, zeleno zaveso in oranžno lučjo. V tisti prijetni sobici. Špansko romanco igra. Tako mi je všeč ta melodija. Se bolj pa Tanjina kitara. Tudi Jasmina je doma. V svoji sobi. V veliki sobi. S fotelji, televizijo, širokimi okni. Zleknjena v naslonjaču. Ob zgodovinskem učbeniku. Tretja svetovna vojna je bila... Da, tretja, četrta... Uči se. Jasmina — prijetno dekle, črnolaska. In... Kaj le počne zdaj Gabrijel ... Kje si? Hm. Nisi v svoji sobi. Ne. Tvoja soba, soba v belem, sameva. Ali pa ne.Tuji ljudje so zdaj v njej. Pa vendar — še vedno je tvoja. In Jasmina. A ti? Daleč si zdaj. Morda počivaš. Se težak dan imaš pred seboj. Ja, ko se za ene prične prijetno, drugi šele začno garati. Takšno je pač življenje... Morda boš le utegnil in za hipec ,,prišel" sem, v sobo. V veliko sobo. S fotelji, televizijo, širokimi okni. Sem, k deklici s črnimi lasmi. Sem, k četrti svetovni vojni. Jasmina se uči. Jure pa... Kaj le dela? Melje meso. Biftek pripravlja. Tatarski biftek. Ja! Hmm, bo dobro. Topli kruhki, maslo in... biftek. Pa še dobra kapljica. In prijetna družba. Brez mene. Lepo jim bo. Jure bo spet pripovedoval šale. Vedno ima na zalogi dobre štose. In vsi bodo dobre volje. Vasja zdaj piše. Pesmi piše. Tam, pod hrastom. Na tistem zelenem griču, kjer je včasih hodila Tanja. Vasja rad piše pesmi. In jih bere. Najljubši mu je Quasimodo in Neruda je dober. Tanja ima rada pesmi. Najraje Vasjeve. Tudi meni so všeč. Saj ne vem, zakaj. Toda... Preproste so, razumem jih. In — poznam jih. Tako domače so. Včasih so mi pisane na kožo. In Vasja piše pesmi. Tam, pod hrastom sredi travnika. Veter mu mrši lase in odnaša zvoke njegove kitare. Všeč mi je kitara. Tanjina in njegova. Tako lepo znata izbrati, Tanja se bo še morala malo naučiti. In kje sem zdaj jaz? Kaj delam? Tukaj sem, v svoji sobi. Sedim ob mizi, oprta na roke. Lepo je tako sanjariti, razmišljati, in poslušam svojo najljubšo pesem. Ne daj se, Ines, ne daj se... Mladost ti moja... Tukaj sem. In vendar nisem... Jure dela biftek, tako je, da. Jasmina se je že naučila. Cas je že. O četrti in tretji svetovni vojni res ne ve ničesar. Da vsaj ostalo zna?! Zdaj je sedla k mizi. K pisalni mizi. Ze piše. S tistim črnim nalivnim peresom. Ta ji je všeč. Kaj le piše? Najbrž spet pismo. Kar v zvezek. Za mene. Rada piše. Kot jaz. Pravijo nama, da sva malo ,,pretegnjeni". Naj le govorijo! Toda res ne vem, kaj je tu napak, če si pač dopisujeva. Res, vsak drugi dan se srečujeva na avtobusu, pa še v mestu se dobivava ob sredah. Ob petkih popoldne pri gradu. In skupaj jo mahneva potem v slaščičarno. Tisto, v Slovenski ulici. Piševa pa si zato, ker nama je všeč. Meni se to sploh ne zdi čudno! Človek včasih potrebuje nekoga! Da mu kaj pove, da razvpije svojo srečo, radost, da potoži... Človek mora. Mora. Gabrijel je daleč. Jasmina ga danes ne bo več videla. Pa mi zato piše. Nekoga vendar potrebuje! Jaz zdaj ne pišem. Ves zvezek sem ji že popisala. Platnica je le še ostala. Ta pa naj ostane... Jasmini bo tako všeč. Ne njej, Gabrijel ima rad na videz lepe stvari! Pa to ni vzrok, da ne pišem. Preprosto ne vem, zakaj bi pisala. Ni mi potrebno. Tako lepo mi je...Ines. Ines. Ne daj se, Ines! Misli se mi kar prepletajo. In sline se mi cedijo, ko pomislim na biftek. Tatarski biftek. Raje ga imam kot tatarsko omako. Pravijo, da Jure pripravi odličen biftek. Krasno! To bomo še jedli! Pa ne danes. Danes ne. Se bo čas... Jaz pa sem ,,boljša" za tatarsko omako. Skoda,da to dvoje sploh ne gre skupaj. Samo, da kaj druga gre. In sedim ob mizi, odprta oprta na dlani, lovim zvoke uspevajoče melodije. Ines... Lepo mi je. Tanja se pravkar preriva po avtobusu. Izstopila bo. Vasja sedi na ograji. Tisti ograji, ki je vsak dan okoli šestih, pozimi že prej, zelo obremenjena. Mladi se kar prerivajo ob njej. In čakajo. Čakajo mlade. One — njih, oni — nje. ' Včasih zaman. Toda... Samo včasih. Da, to je ta ograja. Nasproti Slavije, najboljšega hotela v mestu. In Vasja čaka. S sklonjeno glavo. Lasje, dolgi plavi kodri, mu zakrivalo obraz. Njegove oči so uprte v tla. V tista tla, ki jih vsak dan prehodi na tisoče ljudi.Malih in velikih. Tanja je že izstopila. Proti ograji gre. Spet bo eden manj sedel nasproti Slavije. Tanja in Vasja. Stopata proti Emoni.... Srečna sta. Srečen je Jure! Kako bi ne bil. Biftek je dober in ve... ...ve, da sem srečna tudi jaz. Poslušam Ines, Sanjarim. Biftek! Srečna je Jasmina, ki piše pismo in se utaplja v iluzijah... In Gabrijel... Srečen je. Kmalu njegova soba, soba v belem, ne bo več samevala... Franček (posnetek Stojan Kerbler) TEDNIK — 20. december 1979 LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 Franjo Brumen Zamujena življenja (Biografski roman petih rodov) (20. nadaljevanje) Razigrani veseli.ščarji so pomešano posedli za mize ne^lede na to ali je kdo prihajal izpod slamnate strehe skromne viničarije. ali pa z hogaie^a kmečkega dvorišča, kakor da so pozabili, kje in kako so prislužili denar, niti koliko je vreden goldinar. Zaškripale so deske na plesišču, vriski in udarci oh tla so odmevali daleč naokoli. Zavr- teli so se pari, ki so že nestrpno čakali na to priliko. Nasnovale so se pesmi skromne in d(muiče in se širile od mize do mize, dokler se v skupnem petju ni združila cela srenja. Primerili so .se tudi prepirčki. ki so včasih sloneli na starem sovraštvu in zavisti. V mašče- vanju .Ke je zahliskal tudi nož. V človekovi naravi je mnogo prvotnega in divjega; ko opojnosti zrahljajo uzde, plane na dan vrojena narava. Redkeje je končalo v resnejšem zaple- tu, mnogokrat pa je obračun ohladil sovraštvo in iz njega Je vsplamtelo novo prisrčnejše prijateljstvo. Ko se je nagnil dan v večerni mrak in je v stolpu zazvonilo ave Marijo, so prižgali pripra- vljene baklje, ki .so po svoje z romantično svetlobo osvetljevale veseliščni prostor. Tedaj so se začeli počasi dvigali starejši in se drug za drugim poslavljali. Nekateri so veseljačili tudi čez polnoč. Mlajši rod pa Je izkoristil ptjliko do rane zore, ko .so petelini že zdavnaj odpeli svoje budnice. Take veselice so se v začetku našega stoletja zelo razmahnile in se razširile tudi na manj pomembne kraje. Potokarjeva sta se kot zavedna rodoljuba, pa pravtako iz načela, dam, da daš pridružila in pomagala povsod, kolikor Je bilo v njunih močeh . . . Obiski z Dunaja so se še bolj pomnožili. Družini obeh Koso vi h hčera sta se razrasli, otroci so dozoreli. Odkar se Je Janez naselil na Rogu, so imeli dve postajanki in Je bila prijetna sprememba letovati malo v starem trgu pri Dušanovih, za konec tedna pa na kratko pogledati med visoke vrhove. Kadar so naleteli na veselično nedeljo, je Potokar povabil tudi svoje goste: včasih Jih Je bilo toliko, da so sami zasedli celo vrsto na veseličnem prostoru. Tako veselje Je sicer poseglo nekaj globje v Janezov žep, a sta prav za toliko narasla njegov ugled in priljubljenost, kije napotila več kupcev v njegovo trgovino. Roka roko umiva,« je tolažil Terezijo, če Je kaj pogodrnjala. Postaranim ljudem potekajo dnevi kakor ure in leta minevajo kakor meseci, pa tudi mlajšim čas ne zastane. Mali Igor Je doraščal v krepkega trkastega fantička, Otilija pa Je že drugo leto prenašala šolsko torbico v šolo, kije stala na vrhu hriba ob farni cerkvici. Igor se Je zgodaj začel zanimati za šlo in Je sestrico pogostokrat spremljal. Kadar Je bilo lepo vreme in ni bilo blata po bližnjici v prečnem klancu, ki Je globoko med bregove zarezan vodil tnimo pokopališča; ob deževnem vremenu pa po glavnem klancu mimo pošte. Mnogokrat jo Je tudi šel čakat pred šolo in se Je vselej razveselil šolskega zvončka, ki Je naznanil konec pouka. Za oba Potokarjeva otroka Je bilo največje veselje, kadar Je katera od služkinj imela kaj prostega časa, da so lahko pognali kravice na pašo. Igorček Je z majnim bičem, ki mu ga Je oče kupil na hrvaškem sejmu, veselo skakal zdaj na levo, zdaj na desno in priganjal rogače po klancu navzdol. Kadar Je bilo treba hitro napasti, so zavili že po prvem odcepu na levo, po katerem so vozili v večji sadovnjak pod viničarijo. Tam Je bilo nasajeno različno sadno drevje. Samo češenj so imeli sedem različnih vrst. Od najbolj rane do najbolj pozne, od belih, prek rdečih do črnih. Različne češnje, okrogle in podolgovate; rumene, rdeče in modre. Hruške in Jabolka vseh vrst. Med češnjami so bile najbolj skladke trde temnordeče srčike in zelenkastorumene z rožnatim nadihom na boku. Posebno lepe pa so bile tiste, ki so bile voščene barve in so imele na sončni strani rdečkasta lička. ♦ Pri Potokarjevih sadja ni primanjkovalo. Orehi, lešniki in krhlji, tisti dobri iz kisloslad- kih Jabolk so še obležali po skrinjah, ko so se že pordečile rane Jagode in prve češnje. Ko pa so pasji dnevi pregreh naravo, se Je v goricah že zmehčala in obarvala ranina. Skozi celo leto Je bilo toliko dobrot, da otroci niso vedeli, kje in kaj hi odtrgali. Oče Jim ni branil, le škode niso smeli delati in vsako otepeno Jagodo Je bilo treba spoštljivo pobrati. »Kakor se mlado drevesce nagne, tako ho raslo staro drevo.<< Je rad ponavljal oče in vzpodbujal k skrbnetnu življenju .. . Otroci Dušanovih svakinj so tudi odraščali, bili .so po različnih poklicih, nekateri pa so študirali na univerzi. Srednja sestra Je imela tri otroke, najmlajša pa celo pet. Nekateri so bili že toliko stari, da so se poročili in se Je krog znancev vedno bolj večal. Skoraj ni bilo lepe nedelje, da ne bi kdo od Dunajčanov obiskal Potokarjevih. Vsi .so .se najprej ustavljali pri dedku Dušanu, saj Je bila tega Ana zelo gosto- ljubna in ko se Jc njeno bogato gnezdo izpraz- nilo. Je bilo preznih postelj dovolj. Le če so slučajno trčili z onimi iz Zagreba, ali pa iz Pulja, Je bilo treba za kako hišo dalje. Pa tudi tedaj niso bili v zadregi; pri stricu A ndreju Je bilo vedno kako ležišče odveč. Priletnejši gostje so najraje ostajali pri teti Ani, se pomenkovali in obujali spomine, ki so za starejše ljudi vedno najlepši. Pa ne zgolj zato, ker bi bili dogodki drugačni, ali lepši, temveč zato, ker so spomini vselej vezani na mlada, ali vsaj mlajša leta. . . Pri Potokarjevih sorodnikih na Grabah, ki so stanovali oh glavni cesti na vrhu majhnega vzpona v lepi vi.soko zidani, za kmetiške prilike skoraj že boljarski hiši, so imeli študenta na zagrebški univerzi. Bil Je višje koščene postave, kakršna Je bila značilna za njihov rod in razmeroma dolgih nog. Ovalnega obraza, temnih prodirnih oči in svetlokostanjevih las, kar Je neobičajna poseb- nost. Izpod vi.sokih senc so se spuščali bujni zalisci in kakor Je bila takrat navada, so lepo oblikovana usta obkrožali gosti srednje prikro- jeni brki. Pogled njegovih oči Je bil enkraten, oster. Jasen in odločen, tako da skoraj ni bilo potrebno spregovoriti z nJim, pa si vedel kdo Je tnož. Govoril ni moio^, toda možato, premiš- ljeno in počasi, tako da ga Je pogovor prikazo- val starejšega, kakor pa Je v resnici bil. Ta mladi mož, ime mu je bilo Aleš, Je študi- ral na gozdarski fakulteti in Je hil vpisan v zadnji letnik. Živel Je bolj odmaknjeno in resno, skoroda samotarsko življenje. Visoko nad cesto .se dviga njihova hiša. Svojo sobico Je imel v mansardi. Skozi široko okno, ki Je bilo obrnjeno na cesto. Je segal pogled daleč čez polja in travnike in se Je medlo zgubljal med Jelševjem, ki Je raslo ob Dravi. Obzorje pa Je zaključevalo pogorje Ivanjšice z temnimi gozdovi. Nad .strehe pritličnega trga se na levi strani dviga stolp farne cerkve, ki zastira najbolj gosto naseljeni srednji del trga. Vsako Jutro ga je prebudilo zvonenje. Tedaj se Je začel njegov delovni dan. Zadaj za hišo ob gospodarskem poslopju se po pobočju blagega hriba vzpenja obsežen sadovnjak. Po .sredi sadovnjaka navz- gor proti zgornjemu polju Je nekoč vodila dobro shojena peška pot. kije bila na nekate- rih mestih obložena s kamnitimi ploščami. Tu se Je začel A lešev dan z Jutranjim teka- njem navzgor in nizdol. Pregret se Je oprhal pod primitivno prho, ki si Jo Je sam umislil. Napravil Jo Je iz manjšega starega soda, kate- remu Je izbil dno. na nasprotnem koncu pa Je v pilko zabil štrleča pipo in ga zagozdil med vejami stare Jablane. Dobro predramljen in razgiban, nadihan svežega Jutranjega zraka, se Je sklonil nad svoje knjige. Na stari pisalni mizi, ki so Jo podedovali po pokojnem materinem stricu, dušnetn pastiiju na pohorski fari. Je bila nalo- žena skladovnica učenih knjig. Konjske in volovske vprege, ki so tovorile mitno pod oknom, niti glasni pastirci, ki so poganjali črede na sončnate travnike, ga niso motili. Bil Je eden tistih duhovnih delavcev, katerim Je knjiga mamilo, da Jih zaziblje v buden sen, podoben hipnozi z odprtimi očmi. V takem stanju vpijajo možgani kakor suha goba Y vodi. Blagor tnladim možganom, so kakor ledine, ko nedolžna zemlja rodi stoteri sad. Ko ga Je mati obzirno poklicala k zajtrku. Je navadno že prelistal precej listov zajetne knjige. Oče Je že sedel pri mizi. Mati ga Je počakala na strmih stopnicah. Ljubeče, kakor da nosi lastno srce na dlani, ga Je ogovorila in popeljala k mizi. Mati, večno in najsvetejše ime vseh narodov in časov! Nihče, nikdar in nikjer ni zaslužil večjega čaščenja pri vseh tistih hišah, kjer bivajo ljudje pravega kova. V nič se zgubijo vsi tisti redki nesrečniki, ki so kdaj dvignili roko nad svojo mater. Taka Je bila tudi Zadravčeva mati, drobce- na, dozorelih let. a še vedno nežne polti in sinovih oči. Skoraj spoštljivo je sedla na stol pri zadnjem pročelju podolgovate mize v veliki pritlični kuhinji. Na nasprotni strani Je sedel oče v najboljši moški dobi; osivelih las in dobrohotno odločnega pogleda. A lešev sedež je bil na levi očetovi strani. Na sredi mize velika ločena vaza z šopkom duhtečih vrtnic. Sicer kmečka hiša. toda ljudje, ki so cenili tudi lepoto. Obe hčerki, ki Jih oče ne bi mogel zatajiti, sta stregli in prinašali na mizo. Najprej skledo dišečih ajdovih žganeev zabeljenih z dišečimi ocvirki in veliko latvico vročega mleka. Naj- prej so pojedli nekaj v obliki žličnikov nareza- nih žgancev. ostanek pa prelit z vročo zvaro. »Aleš. ali ni preveč tega stalnega učenja!? Vedno tičiš samo pri knjigah! Sedaj imaš vendar počitnice. Kaj pa boš počel v tnestu? Saj sem vesela, da si tako zavzet en, vendar bi raje, da bi se kaj več pomenil z menoj! Že tako te pogrešam celo leto. Pa tudi v družbo bi šel, imaš mnogo vrstnikov in prijateljev iz otroških let. Da ne hi morda kdo mislil, da te oholost prijemlje! Knjige te ne bi smele odtujevati od ljudi, bodo že počakale!« ga Je ljubko posvarila ljubeča mati. »Mati, zakaj ga vendar karaš za nekaj, za kar bi ga morala pohvaliti in biti vesela! Kdor je v svojo stvar trdno zaverovan, tisti ne miruje in počiva le po nujni potrebi!« Je preudarno pojasnil oče. »Tudi midve te pogrešava! Včasih bi naju pač lahko povedel kak večer na trško veselico, da bi se malo poveselili in se tudi zavrteli. Sami ne moreva zvečer od doma, da se soseska ne bi kaj spogledovala. Ljudje govorijo raje slabo, kakor pa dobro o živih. Samo doma pa ljudje mrjo,« Je spretno pristavila svoj lonček starejša sestra. Aleš, ki Je nepričakovano prišel v križni ^K^f^jjc nialo pomolčal, se prisrčno nasmehnil in tolažil: »Kako ljubki ste! Vsi me torej pogre- šate? Morda tudi oče, kije možato prikril svoje želje. Vem, da Je v tem karanju zakopana prava ljubezen. Mati, k vam bom prisede I včasih zvečer, ko boste pripravljala za večerjo in ko bo moja glava že tako prepolna. Pogovo- rila se bova o vsem, karkoli vas bo zanimalo. Ničesar se ne bova izogibala. Z očetom pa poj dem v gozd in na Dolge njive, ko bova orala za ajdo. Narava Je tudi za misli najbolj plod- na.« Nastal Je maJ/ien premor, potem pa Je A leš nadaljeval: »In vaju, ljubi sestrici, popeljem na tisti večer, ki si ga bosta sami izbrali. Ce ne bo drugih kavalirjev dovolj, vaju pa bom Jaz pridno vrtel, da bomo malo obrusili nove podplate. Tako bomo vsi zadovoljni. In to se bo poznalo Jeseni, ko mi boste naložili popotni- co!« »A, glej ga, kako Je preračunljiv! Ni zgolj filozof Zanima se tudi za posvetno rabo!« se Je porogljivo pošalil oče, vesel, da vsi mislijo na vse in razšli so se vsak na svoje delo. Tako podobno Je teklo življenje pri Zadrav- čevih. kadar so bile velike počitnice. A leš Je res tičal večinoma na svojem prijetnem domu, zakopan v knjige, v toplem gnezdu pri svoji materi. Redkokdaj Je odhajal od hiše. Le po najnujnejših neizbežnih opravkih. Redno pa vsako nedeljo zjutraj k rani maši. To Je moral, že zaradi lega. da Je izpolnil materi željo. Sicer se pa ni branil le poti, bil Je v takem smislu vzgojen in časi so bili taki, da so postrani gledali človeka, ki se Je izogibal cerkvenih zidov. Na desni strani velike ladje so Zadravčevi imeli v zakupu .svojo klop v drugi vrsti pod prižnico. Prvi .se Je pomaknil v notranjost pod kupolo oče, za nJim mati, na sredo Aleš, ob sredinskem hodniku pa obe brhki hčerki. Sedeli so mirno in spoštljivo. Oče in mali sta prebirala rožna venca. Hčerki sta sklenjenih rok poltihio premikali ustnice. A keš pa Je sedel vzravnan in Je tudi s sklenjenima rokama zrl naravnost in skoraj nepremično proti glavne- mu oltarju. Vsi so bili kakor zamaknjeni in nihče se ni oziral po okolici. Na levi strani velike ladje Je bila vrsta za ženske. Tam Je bilo po sredinskem robu zbra- nih tnnogo mladih deklet. Nikomur, posebno pa ne Zadravčevi materi ni ostalo prikrilo, kako vroči pogledi so švigali na desno stran proti mlademu .Alešu. Še najbolj koketne so bile črnolaske, ki prevladujejo v podravini, a tudi svellooke so se trudile ujeti zaželjeni pogled. Toda po Aleševi glavi .so rojile drugačne misli. Razmišljal Je o bodočnosti zbranih faranov. Zdelo se mu Je, da vsak po svoje skušajo izkoristiti svetišče. Odrasla mladina povečini tako kakor mlada dekleta. Nekatera so mimogrede prišla pokazat novo obleko, druga so se nastavila z bujno pričesko, skrbni gospodarji in gospodinje so molili za dobro letino, postarane ženičke pa so molile za srečen konec življenjske poti. Zdelo se mu Je. da se povsod skrivajo nekake osebne želje. Morda celo gospod župnik bere sveto mašo zalo, ker mora in da tako zasluži svoj vsakdanji kruh ter opraviči svojo eksisten- co. Kakorkoli že, cela srenja se Je zbrala v lepi cerkvi, prostovoljno. Vsi so se za bogoslužje skrbno očistili, sveže preoblekli, prekinili delo, za kratek čas spremenili vsakodnevno življenje in se predali posebnemu razpoloženju. Enolič- na žična zapreženost s prisilnim občutkom: končali zastavljeno opravilo, se Je prelila v živčno sproščenost, ki se Je plemenitila ob umetniških podobah in akordih umirjajoče, včasih celo hrepeneče povzdigujoče glasbe. To lahko primerjamo z duhovno umetniškim doživljanjem, ki Je dopoljneno z glasbenimi vplivi, torej nekakšen muzikalni koncert, pri katerem Je vključeno tudi mentalno čustveno poglabljanje. V Aleševi h očeh in mislih, ki ni bil pobožen zgolj zaradi pobožnosti. Je bilo tako shajanje smotrno in celo koristno. Komu, kdor nima nasilnih namenov, naj škodujejo nedolžne molitvice in nabožne pesmi s prižganimi sve- čkami! Saj niti hladno ni, kaj šele vroče orož- je. Vera lahko poslane nevarna šele tedaj in s tistimi, ki Jo puhloglavo preganjajo. Če kdo meni, da Je potrebno vero preganjati, naj najprej dobro premisli, zakaj in kako! Včasih ludi najbolj bistra glava zapade skušn- javi, da išče samega sebe in tako radi izredne posebnosti in privlačnosti neke posebne trditve vrže floskulo v svet (n. pr. »Ecrassez I—infa- me!« — Voltaire). Na vsak način pa Je treba upoštevati zgodo- vinsko dejstvo, da Je verovanje staro toliko, kakor Je star sam človeški rod. Kdor bi se odločil ljudstvu vero vzeti, ne bi uspel in bi moral na njeno mesto postaviti nekaj boljšega. Vse znanosti, tudi medicina, posebno v svojem najnovejšem odtenku psihosomatskega gledanja ugotavljajo in priznavajo, da v nobe- nem sistemu, kije količkaj zaključeno zgrajen, ni mogoče iz nekega organizma, pa naj bo materialen ali duhoven, odstraniti nekaj, česar vrzeli ne bi skušali člimbolj zadovoljivo zama- šiti. Zato bi bilo treba na mesto vere najti vsaj enakovreden nadomestek. Teoretsko take možnosti ni mogoče izključiti... Tako Je modroval mladi Aleš, vzpodbuden po tokovih liberalizma, kije že v njegovi dobi začel poganjali korenine. Pri lakih samogovo- rih so ga molče poslušali, ne da bi vedeli, kako je za vero, koliko proti njej. Oče Je menil, da Je sin dovolj izobražen in da bo že prav tako kakor misli. Mali pa bi raje videla, da bi bil trdneje predan staremu načinu življenja. Po svobodnjaškem prepričanju, pa če kdo hoče ludi po komunistično ateističnem ni nikjer nobenega razloga gojili kakršnokoli bojazen pred vplivi verskega nastrojenja, kije povsem socialno družbeno konstruktivno. Dokazov za tako trditev Je v zgodovini dovolj. Najoslrejši nasprotniki vere so se rodili in razvili v dobah, ko Je bila vera na višku svoje moči. Tudi voditelji dobe so bili rojeni in vzgojeni v zmerni dobi, nekateri celo pod strehami semenišč. Končno pa, če se kdo hoče boriti proti nečemu, potem mora tisto »nekaj« eksislirati. Drugo pa Je izkoriščanje vere v socialno politične namene, kakor zavestno izkoriščanje neznanja in bolestne zamaknjenosti, ki bi lahko ovirala napredek v človeški skupnosti. Slednje pa so le izjemni primeri in nepomemb- ni posamezni pojavi. V razmišljanja mladih izobražencev tistega časa so se na splošno počasi vraščala svobod- njaška mišljenja. To Je bilo opaziti povsod, posebno pa tam, kjer se Je zbiral mladi rod. Ni še bilo videli kakih ostrejših revolucionarnih potez, a odmikanja od starega, strogo konzer- vativnega, so bila očitna. Znanost in z njo prosvelljenje sla si postopoma utirala pol in razblinjala zastarelo negativno delujočo navla- ko mračnjaštva. Previdno tipaje, brez rušečega zagona. Za izginjajočim se Je skladno počasi vraščalo novo. Tak počasen razvoj ni nikomur zadajal krvavečih ran in na poprečnih novih spoznanj .seJe usidralo in zakoreninilo prepričanje, kije novotarije sprejemalo kot svoje lastne stvari- tve. Nastajala Je mreža prosvelljenih voditeljev, ki Je bila kasneje sposobna uresničili radikal- nejše spremembe v nacionalnem in političnem življenju . . . Z.a božič in prek novega leta so bili nekaj daljše počitnice. Tudi Aleš se Je odpravil do- mov. Tokrat se Je odločil za nekoliko počasnej- še potovanje čez Zagorje. Pokrajina Je tako pestra in lepa, da Je celo počasen vlak vozil prenaglo. Na postajah in na poljih Je bilo videti ženske s pisanimi rutami, nekatere v narodnih nošah in moške v širokih iz raševine sešitih hregu.šah in belih srajcah izvezenih z živobarv- nitni vzorčki. '>Kako da si se tokrat odločil za pol prek Zagoija?« Je sina povprašal oče Zadravec. ko sta se nakladala na dotnači postaji na kočijo. »Oče. pot prek Slovenije Je ludi zelo lepa, toda tnnogo mikcrvnej.ša Je ta. Tod človek vidi mnogo prvotnega, enotnejšega, bolj celovito zaokroženega. Naša stran Je že bolj individual- no razkosana in ne nudi več prave narodnostno enotne podobe. Slovenci živimo na slikališču z zahodnim svetom, ki naj Je s .svojim vplivom preoblikoval in nam naložil poteze in značilno- sti svojega individualno razcepljenega življe- nja. Pri sosednjih bratih še vladajo trdne narodnostne vezi, ki po naravnih zakonih kažejo enotnost. Mi pa smo v nevarnosti, da nas bodo razjedli in odtujili, kos za kosom, glavo za glavo,'s Je malo zasanjano odvrnil Aleš. Nadaljevanje prihodnjič 4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 20. december 1979- XEDNIK PLESNE VAJE Učenci 8. razreda obiskujemo plesne vaje. Poučuje nas tovarišica Kraljeva. Tečaj imamo ob petkih popoldan na naši Šoli. Prvi dan nam je tovarišica dala nekaj nasvetov, ki jih moramo upošte- vati. Biti moramo pozorni predvsem na čiste roke, umite zobe, in očiščene ter urejene nohte. Kmalu za tem smo pričeli z vadbo korakov za angleški valček. Ko smo jih znali, smo se postavili v pare. Dečki so bili precej sramežljivi. Oblila jih je rdečica v hca, da so bila videti kakor zrela jabolka. Naposled"smo se le postavili. Tovarišica nam je pokazala držo telesa. Zavrteli smo se ob glasbi. Fantje kot fantje so nas že ob prvem koraku ,,pohvalili". Pa vendar jim tudi dekleta nismo ostala dožna. Morali smo stati tako, da smo se s telesi dotikali drug drugega. A kaj, ko so se fantje postavili pol metra od deklet, tovarišica jih je morala ve- čkrat opominjati. Kasneje so se le opogumili in kar veselo je bilo gledati mlade plesalce. Pozneje smo plesali tudi blues, ki pa je bil nekoliko lažji. Plesne vaje bomo redno obiskovali. Zavedamo se, da se mora vsak človek znati kulturno obnašati, sem pa spada tudi ples. Vesna Brlek, 8/b, 0§ Olga Meglic, Ptuj Najprej voščilo za vas mladi ustvarjalci: srečno novo leto! Sedaj ko se leto izteka, je prijetno, mar ne. Vsi pričakujemo novega, kajti zgodilo se bo (oliko drugačnega, raznovrstnega in prijetnega, da bo veselje. No, pa poglejmo, kdo se nam v zadnji letošnji številki Domače rasli oglaša. Nihče drug kot učenci nove osnovne šole Olga Meglic iz Ptuja, z risbami oziroma linorezi pa ustvarjalci OŠ Toneta Žnidariča. Viktor Fekonja: Veverica pri počitku Branko Galun: Konj In vendar Vsa vljudnost laž in laž je ves tvoj smeh oči, žalostne, še v mojih so očeh laži, samo laži iskale. Vem, dari, najiskrenejši pogledi nikoli niso brez laži; in laž te v komaj dahnjeni besedi, čeprav srce jo govori. In vendar, le zapri oči, naj tiho dragi te poljubim; morda v poljubu ni, še ni laži in boš spoznal, če te ljubim. Prosim te, ne vzemi mi zdaj to malo sreče razigrani nasmeh, oči plame- ne če. Prijatelj moj, mar te moram izgubiti samo zato. ker sem te hotela ljubiti? Jožica Fridauer Kam, oblaki, preko polja, kam? Lahno prši dež. Na dušo mi lega hladna in tiha jesen. Mračno je. Tavam po drevoredu. Sama kot puh na prašni, blatni in pusti poti, ki se izgublja smelimi topoli, s katerih padajo še zadnji listi. Ob poti leži z mahom poraslo sivo trhlo drevo. Sedenj strmim v veje čez polje ležečega temačnega gozda. Še bele breze imajo na svojih vršičkih rumeno, oranžno listje. Gledam oblake. Kot bele snežinke. Hitijo, a ne vem kam. Tako prosojni se mi zdijo. Če jih primerjam s človeškim srcem, se mi kar smilijo. Kolikor jih veter odnese iz kraja, kjer so srečni ? Kolikokrat človeka odnese čas iz obdobja, ko je srečen? Kolikokrat? Spoznala sem, da ljudje razmišljajo največkrat o svojem življenju, kadar so žalostni, razočarani... vsaj jaz, jaz se zatekam k sanjarjenju, med oblake, v tisti kraj, ki mi ga nihče ne bo vzel, nihče, ker mi ga ne more. Vidim se, kako stojim po končani šoli pred prvo odločitvijo, v meni kljuva skrb, prav tu ne vidim več jasne poti... j Počasi se predajam iz tega sanjarjenja in vidim, da čisto tiho pada naj zemljo mrak. Tam čez polje se dvigajo vrane in letijo proti gradu. Sonce pozdravlja zemljo s svojim zlatordecim sijem in jo potaplja v temo. Tudi- oblakov ni več, odpotovali so, odpeljali so se po sinji cesti neba v neskončnost. Da zapustili so me, pozabili so mene, pozabili so na vse, kar. sem jim zaupala. Prižigajo se zvezde. Luna je obdana z nežnim sijajem. Tista zvezda, tista, ki mi sije naravnost v oči med zadnjim svetom svoje edine cvetlice — mogoče bo ta poslušala mojo zgodbo sanj. Mogoče... V sebi nosim otožne glasove.vidim jesenske melanholije. ZAKLIN Einfalt Ivan Milošič: Srake Mojca Zadravec: Rože v vazi DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijsko cfejavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predat 99. DOMAČO RAST ureja urednSki odbor Nataša Belšak. V^torija Dabič in Zdenko Kodrič. Njena prostost Dež. Sunki vetra. Jenjajo vihar. V temni sobi postelja, na njej dekle srednjih let leži in v spanju joče. Strašna pošast — mora na rijenih nemirnih prsih ji ne da spati. Zraven postelje zibelka. v njej otrok droban. nezaželjen. Sneži, umito jutro. Sončni žarek na otrokovem ličku. Bled obraz ob oknu. Pogled, uprt v nebo. Katn. oblaki, kam? Razočarano srce hrepeni za njimi. V svobodo! V prostost! Vstran od krute resničnosti. Vstran od vsega hudega! Jok otroka. Zmedeni pogledi. Srce, skrčeno od obupa. Življenje z občutkom krivde. Njena prostost! Natalija Červekovic Partizan V srcu me zaboli, 1(0 se spomnim nate, oče partizan, ki dal življenje si za nas. Večkrat svečo ti prižgem. Zdravo, oče, te pozdravim. Davno dal življenje si za nas; že dolgo v hladni zemlji spiš. Za kar boril si se, danes je resnica. V srcu me zaboli, ko se spomnim nate, oče partizan, ki dal življenje si za nas. Marjetka Vrabič, 4/a, OŠ Olga Meglic, Ptuj Mati Oj. mati, kdaj se boš vrnila, da te spet vidim. Lepa si kot vila v mojih sanjah. Ptičke so zapele ti se nisi vrnila. Ne bom nikoli upala, da boš k meni prišla. Mileta KrempI