IS. in 19. IX. na svidenje na Ostrožnem! L^T0 VII. I STEV. 38 KRANJ, 18. SEPTEMBRA IMM UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-*T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN 14. diviziji „B. Kidriča" Qan prefJ odhodOIH borcem in borkam II. grupe odredov in IV. operativne cone, ysem borcem in aktivistom NOB in vsemu delovnemu Ijudstvn Avenije, revolucionarnemu nosilcu svetlih tradicij narodno-°sVobodiIncga boja — iskrene čestitke ob valiki politični manifestaciji na Ostrožncm! Legendarni pohod XIV. divizije na Štajersko je nedvomne e,,a največjih epopej slo\enske partizanske vojske. V neprebranih bojih s številčno in tehnično močnejšim sovražnikom, * snegom, mrazom iu lakoto, so enote XIV. divizije vzdržale in — zmagale. Vseh junakov, ki so v teh bojih žrtvovali svoja *ivljenja, se bo slovenski človek vedno s hvaležnostjo spominjal. Na proslavi na Ostrožncm se bomo spomnili tudi neštetih ^rUgih junaških dejanj iz osvobodilnega gibanja na štajerskem. Kot v času NOB, ko so padali za osvoboditev Štajerske borci * Gorenjske, Dolenjske, Primorske in Koroške, ramo ob rami * svojimi tovariši s Štajerske, tako se bodo tudi v soboto in «»«del jo zbrali na Ostrožnem ljudje iz vseh krajev Slovenije. Ostrožno bo ponovna manifestacija nezlomljive enotnosti ''•Venskega ljudstva v boju za vsestranski razvoj in procvit skupne socialistične domovine! Gorenjci* bodo odšli na veliko politično manifestacijo na Ostrožnem v lepem številu - Patrulja Kokrškega odreda &e na pohodu - Kokrški odred bo odšel na Štajersko s tremi bataljoni Vse priprave na veliko vseslovensko partizansko proslavo na Ostrožnem so zaključene. Pripravljalni odbor za proslavo »Štajerska v borbi« je mislil prav na vse malenkosti, tako da bo to slavje prav tako veličastno kot je bil Zbor dolenjskih brigad v Dolenjskih Toplicah in veliko politično zborovanje in obletnica IX. korpusa preteklo leto na Okroglici. Kulturni festival bo trajal dva dni in sicer bo pričel že v soboto polodne ob 16. uri s prihodom in raportom patrulj. Zatem se bo pričel odvijati kulturni program, višek pa bo prav gotovo opera, ki jo bo poslušalo okoli 100.000 ljudi. Prireditelji so tokrat posvetili posebno pozornost ozvočenju, ki bo nekaj posebnega. Nič več ne bo številnih zvočnikov, temveč bosta pred tribuno samo dva velika zvočna stebra, ki bosta prenašala ves program do 1,5 kilometra daleč. Ne daleč od prireditvenega prostora je urejeno zasilno letališče in udeleženci bodo imeli priliko, da vidijo naša reaktivna letala in helikopterje. Za invalide in nedoletne otroke padlih borcev so prireditelji pripravili v bližini posebne klopi, da jim ne bo treba ves čas proslave stati. Raketni zavod Slovenije pa je pripravil posebno presenečenje. Ce bi grozila nevihta, bodo z raketami razpršili oblake, tako kot to delajo po vinorodnih krajih pred točo. No, zaenkrat pa ni misliti, do bo to potrebno, ker tudi vremenska napoved ne kaže slabo. f, Z Gorenjske se bo proslave udeležilo lepo število ljudi. Iz obeh okrajev bo šlo na proslavo »Štajerska v borbi« okoli 1'i.UUO ljudi, iz kranjskega okraja okoli 9.500 in iz radovljiškega okoli 4.500. V Kranju so se najbolje odrezali delovni kolektivi, med njimi pa je najboljši s povprečno udeležbo »Standard«. Iz te tovarne bo odšlo na Ostrožno 80°/o delavcev. Pa tudi drugi kolektivi ne zaostajajo, saj vsi vedo, da je udeležba na proslavi odraz naše visoke politične zavesti. Najboljše občine v okraju pa so Predoslje, Železniki, Zminec, Jezersko itd. Iz Kranja samega bo odšlo na proslavo okoli 4.000 ljudi. Med udeleženci iz radovljiškega okraja bodo gotovo vzbujali pozornost pripadniki predvoja-ške vzgoje iz Železarne, 300 po številu, ki bodo odšli na proslavo kolektivno. Kokrški odred bo odšel na Štajersko s tremi bataljoni in sicer enim iz Radovljice, enim iz Kranja in enim iz Tržiča. Skupaj bo štel nič manj kot 460 borcev In bork, ki bodo imeli v soboto ob 7. zjutraj na prostoru letnega kina v Kranju zbor. Nato bodo prikorakali pred tribuno na Titovem trgu, kjer bo sprejel raport ljudski (poslanec in predsednik LOMO Kranj tov. Vinko Hafner. Takoj po raportu pa se bo odred s kamioni odpeljal na proslavo. I--\ Veliko zanimanje za razvoj komun na Gorenjskem * O URBANISTIČNEM NACRTU DOMŽAL * PRED PROSLAVO NA OSTROŽNEM: Po orožje * Desetletnica ustanovitve škofjeloškega odreda * Z zasedanja OLO Kranj: PREIMENOVANJE KRAJEV IN NASELIJ * JELENOV KLANEC — NEREŠLJIV PROBLEM? * »COKLA« pomembno gospodarsko podjetje na Dobravi * Zabavna stran * ČESTITKE DELOVNIH KOLEKTIVOV K PRAZNIKU NA OSTROŽNEM J Miting v Kamniku * okviru proslave »štajerska v borbi« bodo na Ostrožnem že v soboto številne kulturna prireditve. Na sliki: Pogled na Ostrožno iz letala. ^oizvodnja ostvarjena po vrednosti i SS5/M po obsegu pa z 52,2% V sredo, 15. 9. je bil v Kamniku partizanski miting, ki ga je priredila kulturna skupina IX. korpusa. Sodelovali so pevci iz Kamnika, godba Ljudske milice iz Ljubljane, za zabavo pa je skrbel kamniški zabavni orkester. Istega večera sta prispeli v Kamnik patrulja II. grupe odredov in patrulja kamniškega bataljona. Meščani so jima pripravili lep sprejem. Proslave »Štajerska v borbi« so bo udeležilo tudi kulturno umetniško društvo »Solidarnost« Kranj, 15. septembra. »Zvezda« Kranj je izpolnila in Vsi delovni kolektivi iz Kam- Danes je bila v Kranju 20. skupna seja OLO Kranj, na Plan z 69°/«, dobiček 641% itd. nika in okolice. Do ponedeljka ^teri so odborniki razpravljali o predlogu rebalansa družbe- Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo prijavljenih že okoli ^Sa plana in proračuna za leto 1954. Ustanovili so tudi Kme- so nekatera podjetja imela 1500 udeležencev. Veliko jih bo ^sk0 zadrugo Preddvor, potrdili sklepe Upravnega odbora KZ skrite rezerve, materialne stro- 0dšlo tja že v soboto. V tovar-g eSnjica o ustanovitvi Lesnoindustrijskega podjetja Cešnjica ške pa so planirala zelo visoko. n\ gumbov in podjetju »Gradi-"°- imenovali novega sodnika za prekrške. Taki postopki ravno jie kažejo, telj« se je prijavil ves delovni da bi imela nekatera podjetja kolektiv in v soboto bodo imeli c^eJi so prisostvovali tudi 61an je proizvodni plan prekoračila neomajno zaupanje v naše go- dela prost dan. Tudi iz drugih ^ ZKJ Boris Ziherl, predsed- za 2.2% kljub temu, da je za- spodarstvo. v . republiškega Zbora proiz- posljevala 2,4% manj delovne j^laicev Mavricij Bore, sile, kakor je bilo predvideno s*°r Peternelj in drugi. Ko so po planu za letošnje leto. Pod-z enominutnim jetja bi morala zaposliti 1.077 oddolžili spominu delavcev več kakor lansko leto, Slavnostna tribuna na Ostrožnem. Patrulja II. grupe odredov na Gorenjskem . odborniki ^rtno ponesrečenega odborni- dejansko pa so zaposlili le 787 podjetij bo obiskalo Ostrožno (Nadaljevanje na 2. str.) precejšnje število delavcev. Prireditve na Ostrožnem Z veliko politično manifesta- tudi na Ostrožnem. Ob 21. uri ^ Franca Koželja, je predsed- delavcev več. V tem se odra- cijo in proslavo »Štajerska v bo na Ostrožnem operna pred » * OLo Miran Košmelj otvoril ža zvišanje proizvodnosti dela borbi bodo povezane številne stava »Prodana nevesta«, ki jo Pravo o predlogu rebalansa in to predvsem pri izdelkih, ki kulturne prireditve tako na bo izvajala mariborska opera. ^žbenega plana. Predsednik zahtevajo manj delovne sile. Na Ostrožnem kot v Celju in bliž- Na Ostrožnem bo v nedeljo sDodarskeea sveta Dušan podlagi teh rezultatov in neka- nji okolici. Ze V soboto bodo zjutraj že ob pol šestih vaja terih primerjav se lahko skle- pričele prve prireditve in sicer godb in pevskih zborov v Par- pa, da ne bo proizvodnja tudi bo kot prva na sporedu odkritje tizanskem gledališču. Nastopilo v drugem polletju (manjša od spominske plošče ob 10. dopol- bo okoli 500 godbenikov in 2.500 dne v .Toštovem mlinu v Med- pevcev. Eno uro kasneje pa bo ž, r* je pripisan puveu so zapleteni letalski oficirji, vendar vlada trdi, da so vse zarotnike prijeli. GRSKO-ITALIJANSKI SPORAZUM Preteklo soboto je bil v Atenah podpisan med Grčijo in Italijo sporazum o kulturnem sodelovanju. Po tem sporazumu bodo med obema državama zamenjavali študente, znanstvenike, knjige itd. IDEJE NACISTA Vojni zločinec maršal Kes-selring, ki je bil pred dvema letoma oproščen nadaljnjega prestajanja kazni kot vojni zločinec, je na neki konferenci v Heidelbergu izjavil naslednje: »Ljudje, ki žele zaščititi Zahod, morajo razmisliti o tem, kako bi Nemce prevzgojili v vojaškem duhu«! To je ta vojni zločinec izjavil v času, ko je bilo v Heidelbergu ve'" tisoč pripadnikov bivšega a-friškega korpusa na doDii-stu. Na seji sekretariata SZDL okraja Kranj, ki je bila pretekli ponedeljek, so člani razpravljali predvsem o pripravah za sklicanje plenuma Okrajnega odbora Socialistične zveze, o pripravah za proslavo 20-letnice »Ljudske pravice«, o pripravah na teden otroka, pripravah za Ostrožno itd. Sekretariat je sklenil sklicati do obravnavali vprašanja bodo- plenum OO SZDL 28. septem- čih komun. bra. Tedaj bodo razpravljali o Za proslavo 20-letnice »Ljud- nalogah Socialistične zveze v ske pravice« bodo v centrih o- iik.o "bolj na mestu "ker bo na zvezi z razvojem komun in o- kraja organizirane različne pri- ta nacin državljanom pomen ko stalih političnih vprašanjih. Po reditve. Na seji so člani sekre proslavi na Ostrožnem pa bodo tariata tudi . ugotovili, da je imeli po središčih in občinah kranjski okraj prispeval za po- okraja razgovore s predstavni- plavljence v Celju in okolici ki SZDL in ZK, na katerih bo- 19,660.000 dinarjev. Veliko zanimanje za komune Z zborov volivcev v Kranju Povišanje stanovanjskih najemnin je gospodarsko upravičeno Na podlagi 184. člena Zakona ni. Vendar je LOMO Kranj pc o ljudskih odborih in mestnih novno obrazložil položaj Izvrš- občin — sklicujem zbor voliv- nemu svetu LRS in bo po vsej cev za območje.. . verjetnosti prišlo do popravka To so bile začetne besede le- stališča Izvršnega sveta, pakov, katere so volivci v Kra- Zvišanje stanovanjskih nanju videli razobešene že več jemnin brez dvoma pomeni del-kot štirinajst dni na raznih no znižanje življenjskega stan' mun postal jasen in ne bo več °glasnih deskah in izložbenih darda delovnih ljudi, je pa za različnih pojmovanj in napa:- oknin v mestu. Prav gotovo so sedanje stanje stanovanjskega nih tolmačenj. Da je zanimanje sedanjih občin, kar pa v resnici z (ustvarjanjem komun na našem področju nima prav nobene zveze. S komunami se bo družbeno upravljanje znatno razširilo in sedanje občine bodo dobile v upravljanju večjo funkcijo. — Sklep OO SZDLS je zato to- bili zelo redki tisti volivci, ki za ta vprašanja res" veliko, nam ne bi teŠa razglasa prebrali in Kljub letnemu času so odbori Socialistične zveze dokaj delavni. Skoraj sleherni dan so na terenu sestanki in seje. Te dni so končali sestanke s kul-turno-prosvetnimi predstavniki. na našem področju. Referat o tem bo imel predsednik OO SZDL tov. Vinko Hafner. priča množični sestanek v Železnikih, na katerem je bilo okoli 200 ljudi, kar je za ta kraj prav lepo število. Poleg tega pa pripravlja Okr zbor SZDL s pomočjo občinskih odborov Socialistične zveze analizo SZDLS in gasilske organi- katere ne bi zanimalo tokratno sklicanje zborov volivcev. Da je bil interes res precejšen, nam govori tudi zelo številna udeležba na zborih, predvsem lahko to trdimo za teren Zlato polje — Rupa. In kako se tudi fonda nujno, če nočemo utipeti (Nadaljevanje na 4. str.). H H ROB Ze nekateri zadnji sestanki so zacije ter SZDLS in sindikatov. V KRANJU JE SAMO ENA LEKARNA. Od njenih uslug pa ni odvisno le mestno prebi' ne bi zanimali za zbore, saj je valstvo, marveč tudi široka oko' bil dnevni red zelo pester. Po- lica. Zato ni čudno, da se vsa- pokazali, /da je med članstvom Socialistične zveze in med dr- s ikaterimi so razpravljali o za- žavljani sploh veliko zanimanje ključkih plenuma Okrajnega za bodoče komune. Vendar se odbora SZDLS, ki je bil he- v razpravah mnogokrat razvoj davno v Kranju. OO Sociali- komun napačno tolmači in je stične zveze pa pripravlja za med državljani precej nejasno-prihodnje dni plenum, na ka- sti. Največkrat prevladuje mne-terem nameravajo posvetiti po- nje, da bo zaradi komun prisebno pozornost razvoju komun šlo do teritorialnih sprememb o čemer bodo na prihodnji seji sekretariata obširno razpravljali. Gradili so partizansko cesto ko popoldne kmalu po drugi uri zbere pred lekarno precej delavcev s podeželja, kajti le karna $e odprta šele od pol treh. Mar se ne bi dalo uredit' Glas naših bralcev Ali se ▼ stanovanjskih zgradbah lahko rede male živali? V Reginčevi ul. štev. 2 je nastal prepir tzaradi hišnega čreda. Prebivalci te hiše namreč rede radnem listu in ga je ljudski odbor le izglasoval. Kot vse izgleda, Uprava sta- perutnino in goske v majhnem novanjske skupnosti sploh ne seben poudarek mu je dalo predvsem poročilo o ureditvi kategorizacije stanovanj, stanovanjskih najemnin ter stanovanjske skupnosti. Razprava o problemih je bila tako, da bi bil popoldanski d«' menda na terenih Zlato polje lovni čas v lekarni od druge d' — Rupa naj živahnejša. Veliko Pol šeste ure in ne od pol trel» je bilo mnenj, med njimi žal do šestih kot doslej. Delovnemu V »Podjetju Kamnik« vlada tudi taka, ki niso imela nič človeku bi bilo na ta način za proslavo »Štajerska v borbi« skupnega z objektivno presojo močno ustreženo, veliko zanimanje. Do sedaj se in dobronamernim reševarjem — je prijavilo za odhod na Ostro- nastalega položaja. VERJETNO NISEM EDINI-žno že nad 250 članov kolek- Ni dvoma, da je treba višino ki se mu večkrat pripeti, d» tiva. Zavedni delavci so že 4 najemnin vskladiti z dejanski- kupi neko stvar, ki stane 13,5» nedelje žrtvovali svoj prosti čas mi stroški, ki so potrebni za 19,5 ali 22,5 dinarjev. Toda >e in pomagali graditi partizansko vzdrževanje stanovanjskih hiš redko kje sem našel prodajalca cesto Braslovče — Dobovlje — in stanovanjskega fonda sploh, ali prodajalko, ki bi mi bre* Nazarje. Kamniški prostovoljci Kajti če ga hočemo obdržati opozorila vrnil poldinarski boso v glavnem opravili na tej samo na sedanji višini, ki je vanec. cesti vsa potrebna minerska de- že itak v zelo nezavidnem sta- Ne gre toliko za pol dinarja* la. Zadnjo nedeljo jih je odšlo nju, je predloženo povišanje ki se ga neupravičeno prilasti vrtu, ravno pod strankinim ku- ve, da je bil tak odlok sprejet na delo kar 150. Njihova fol- stanovanjskih najemnin nujno prodajalec, saj končno to res hinjskim oknom. Čeprav so pri- s strani ljudskega odbora, ker klorna skupina in zabavni or- potrebno. ni dosti. Gre pa za princip! Cf zadeti stanovalci svoje sosede si drugače ne moremo tolma- kester pa sta po končanem de- Izvršni svet LRS je zavrnil je poldinarski kovanec v pro' opomnjili, da je tako početje čiti, da bi stanovalcem izdali lu poskrbela za kulturni in za- prvotni predlog ljudskega od- metu, zakaj se ga potem nt prepovedano, Ise posamezniki za posebna dovoljenja za rejo. bavni program. Z njihovim na- bora mestne občine v Kranju uporablja? Prodajalec, ki pro- opozorila niso nič zmenili. Tu- Prizadeti se sprašujemo, kaj stopom so bili zlasti zadovoljni o količnikih okolišev in zahte- daja blago za pol dinarja dr»' je sedaj v veljavi in kdo ima tamkajšnji domačini in so jih val, da se le-ti bolj prilagode že, pa iztrži na mesec že ka*" prav? M. M., Kranj povabili, naj jih še obiščejo. količnikom okolišev v Ljublja- čedno vsoto. di sanitarna inšpekcija, ki je pregledala dvorišče, je odredila, da se perutnina iz ihigien-skih razlogov v stanovanjih ne sme rediti. Ljudski odbor mestne občine je sprejel že leta 1952 poseben Odlok o prepovedi reje perutnine in malih živali v stanovanjskih prostorih na področju mesta, ki pa iz nerazumljivih vzrokov ni bil objavljen »v U- Domžale so na pravi poti Obrat so modernizirali Iz že sprejetega programa urbanističnega načrta Predvojna nenačrtna izgradnja Domžal in njene okolice in ravnotako nesmotrna zazidava v prvih povojnih letih, ko je primanjkovalo odgovarjajočih strokovnih kadrov, je narekovala LOMO Domžale, da je izdelal program urbanističnega načrta, za mesto Domžale in njegovo bližnjo okolico. Naš sodelavec se je pri obi- med prvimi, ob koncu letošnje sku v Kamniku mimogrede ga leta pa ga bo znatno pre ustavil tudi v Tovarni gumbov, seglo. Težave so predvsem 1 30 trosobnih stanovanj na leto. nove v Domžalah so bile gi-3' Po fizikalnih značilnostih v jene že pred svetovno vojno-razvoju mesta in njegove naj- zato ne zadoščajo več sedanji"' bližje okolice ugotavljamo, da potrebami Sn je toila lokacij«1 ni razlogov, ki bi omejevali nove gimnazije neobhodno ?0' razvoj Domžal. Iz sedaj zasede- trebna. nih področij je razvidno, da se Dvorana za kulturne polfcbfe industrijsko področje širi vzdolž bo imela približno 600 sedežev-vodotokov, ki imajo smer Kam- Lokacija v bližini parka je na1' niške Bistrice. V lokaciji novih primernejša. Obstoječa dvoran? industrijskih površin so pred- s 440 sedeži že ne zadošča pc Ozemlje domžalskega področ- jo večje perspektive razvoja, ja je bilo obljudeno že v pra- Važno dejstvo, ki govori o po- zgodovinski dobi. Sledovi hali- menu mesta za vso okolico je videli posebno cono za smrad- trebam. To je majhen obrat ob Kamni- zastarelem strojnem parku. Si- statske in latenske kulture in tudi obrt, ki je razvita pretežno no industrijo, in sicer v večji Dom političnih organizacij' ški Bistrici, ki pa vendar zapo- cer so modeli strojev isti kot tudi rimske starine so odkrili le v Domžalah, zadošča pa vsem oddaljenosti od stanovanjskih novo Upravno poslopje in re' sluje okoli 100 delavcev. Tovar- jih imajo sedaj, vendar so ti največ na črti Mengeš — Dom- potrebam po obrtniških izdelkih naselij. Stanovanjska cona bo prezentativni hotel bodo me na je pred osvoboditvijo izde- že močno izrabljeni, vsled če- žale — Crni graben — Troja- vsega okoliša, za katerega pred- pretežno vzdolž tranzitne Ljub- rili biti v povezavi s prej orne lovala v glavnem biserne gum- sar bi bila nujno potrebna po- ne, kjer je potekala znana rim-be. Ko je prešla v upravo tskup- večava mehanične delavnice in ska cesta. Vzdolž te smeri so nosti, ni imela na razpolago do- nabava najpotrebnejših strojev tudi največja naselja na tem volj surovin, zato je bila prisi- za opravljanje raznih popravil, področju. ljena izdelovati gumbe iz sla- Podjetje ne more producirati Domžale so eno najmlajših bega osnovnega materiala, to toliko blaga, da bi zadostilo po- mest v Sloveniji, saj so bile je iz rečnih školjk, poleg tega trošnji, čeprav je samo v tem proglašene za mesto šele po IT. pa tudi iz lesa in lepenke. letu povečalo delovno silo za svetovni vojni, predstavljajo pa Z letom 1952 pa je podjetje okoli 10%. Prostori so tesni in regionalno središče širšega gra-stopilo v novo razvojno dobo. število strojev premajhno, za- vitacijskega področja, ki ga v V tovarni so uredili mehanično to delovni kolektiv upa, da mu ekonomskem in socialnem ozi-delavnico, v kateri so delavci bo z novim letom uspelo na ru združuje zelo razvita indu-preurejali stare stroje, s čimer merodajnih mestih dobiti večji strija. Značaj te industrije Je je dobilo podjetje boljše raz- investicijski kredit, ki ne bo sa- predelovalen, za razliko od ner vojne perspektive. Tovarno so mo v prid podjetju, temveč tu- katerih manjših industrijskih iz dneva v dan modernizirali di vsem potrošnikom in skup- obratov v okolici, ki zaradi pre-in široka potrošnja je dobivala nosti. majhne surovinske baze nima- vedno večjo izbiro kvalitetnih — >•>«'.....—«—» -. ______________ izdelkov. Pričeli so izdelovati gumbe iz umetnih smol (gale-lita) in povečali produkcijo koščenih in roženih gumbov. Postopoma je tovarna pričela izdelovati tudi razne sponke, ustnike za cigarete in igle za pletenje. Poleg tega je bil osnovan tudi kožni oddelek, kjer izdelujejo senčnike za oficirske čepice s podbradniki iz različnega materiala, vložke za moške srajce iz polivinila ipd. V načrtu imajo tudi izdelovanje glavnikov. Podjetje torej kar dobro u-speva in skuša zadostiti vsem družbenim obveznostim. Svoj letni plan doseže vsako leto S seje OLO Kranj (Nadaljevanje s 1. strani) 4.053 milijonov din, za republi- Tako ugodna realizacija druž- ko 1,162 milijonov din, /za OLO benega plana in visoko ustvar- in občine pa 575 milijonov din, jeni dobiček sta prispevala gospodarskim organizacijam pa skupnosti večje dohodke, s ka- je ostalo 357 milijonov din. Na terimi je omogočen rebalans podlagi predloženega rebalansa družbenega plana in povečanje so dali za pokritje občinskih sredstev za potrebe občin, o- investicij 27 milijonov din, za kraja, republike in zveze. Od popravilo šol in nabavo šolske 6,347 milijonov din dobička je opreme 17 milijonov din itd., predvidenih za potrebe zveze 12. milijonov din pa so dodelili - v okrajni investicijski sklad. Investicijska dela iz okrajnega plana negospodarskih inve- LEGENIM • |«;4VN/ CENTER ieuzMCA t SOtf IN I6BISCA Ulliull » KMETIJSKA IONA FTti'Ue RFzrfiMT za staho^ G iti V POKOfAi Ctsrt M 1 ■ 1o oou Iz Leš Strokovno predavanje Z elektriko so v Lešah dokaj na slabem. Toda ravno te dni so se stvari obrnile na bolje. Ljudski odbor mestne občine v Tržiču bo v kratkem postavil trafopostajo, tako da bodo tudi v Lešah dobili popolno električno razsvetljavo. Lešani bo- Društvo inženirjev in tehnikov na Jesenicah je uvedlo zadnja leta redna tedenska strokovna predavanja, spremljana s strokovnimi filmi ali tekiop-tičnimi slikami. Tudi letos bo do prav gotovo tega zelo ve-društvo nadaljevalo s tovrstnim seli. vzgajanjem svojih članov ko- lektiva Železarne. Prvo preda- Leše z okolico bi nujno po- vanje, ki je bilo opremljeno s treDOvale babico Babicai ki jo tehničnim filmom je bilo mi- , , . , ,, . __. . ■ .... . ., , do sedaj službovala v tem kra- nuh teden. Film je prikazal ce- . ,. , lotni proces proizvodnje žice v lu< >e P° 40 letlh ^pesnega de" eni največjih in najmodernej- lovanja že v pokoju. Merodaj- ših ameriških tovarn. Obisk ni organi bi morali za njo pre- predavanja je bil zelo razve- skrbeti zamenjavo. seljiv. I. iz- stavljajo Domžale gospodarsko, ljanske ceste. Posebno pozor- njeno dvorano kulture. Loka' obrtno in trgovsko središče. nost bodo posvetili zelenim cija restavracije pa bo odvisni Domžale so tudi upravno-ad- vmesnim pasovom. Do sedaj je od sedanje in predvidene sta' novanjske površine. Preskrba prebivalstva z vod" predstavlja za Domžale zelo vC' liko oviro. Danes se preskrbuje prebivalstvo po večini le s tal' no vodo iz 616 vodnjakov. Vo' dovodno omrežje znaša le 110" metrov z 52. hišnimi priključ' ki. Tudi kanalizacija je zel° pomanjkljiva. Za vodno preskf bo bi prišli v poštev znani i*' viri Srednik ter zajetje in črpanje talne vode severno od Šumberka, kateri bi oskrboval' Prelog, Zaboršt in Domžale. Kanalizacija bi bila izvedli'' va s položitvijo glavnega zbl' ralnega kanala od zvezne, vzdolž Kamniške ceste, magistrale 1" Savske ceste do gostilne PH' slan, nadalje pod Mlinščico d° industrijskega kanala pri Bef ton cel j nu, odtod pa v odnrt' kanal, ki bi se izlival z indU' atrijskim kanalom v Bistrico. Za šport so v urbanistične^" načrtu določili 17.000 m2 povi" šine, kjer bo prav kmalu zra' sel športni park, za katere^3 so izbrali zelo prikladen pr°' stor. Klavnico bodo postavili ju*O0 ministrativni sedež samostojne v splošnem prevladoval nestr- od gostilne Prislan, trgovsk1* sticij so v teku in so se v pr- in najmočnejše občine v okra- njen sistem gradnje stanovanj- hišo pa v blifini centra. M"' vem polletju začela na vseh ob- ju Ljubljana-okolica, občine s skih poslopij. Izpopolnili bodo derna tržnica ne bo obreme' jektih, razen na nekaterih šo- 4.822 ha in približno 10.000 pre- nezazidane vrzeli in prepove- njevaia središča mesta. Njen" lah, kjer zaradi pouka niso bivaki. Industrija, ki je osre- dali gradnjo individualnih hi- lakacijo so predvidel v skladf mogli začeti z deli. Izvršitev dotočena v vaseh ob Kamniški šic izven mestnega pomerija in z novo predvideno lokacijo sta' investicij iz okrajnega plana Bistrici, ima bogato agrarno za- to iz več razlogov: zaradi za- novanjskih zgradb. Pri izgrao*' kakor tudi iz mestnih in pode- ledje, katerega hektarni dono- ščite agrarnega zaledja, ekono- nji te bodo upoštevali, da pre^' želskih občin je dosežena z si bi bili še večji, če bi bili mične gradnje sanitarno-tehnič- stavlja ravninski svet v obmo*' 263,800.000 din ali 127% letnega regulirani številni vodotoki, ki nih naprav in objektov (kana- ju Rače zaledje za sočivje U plana. Iz razprave na današnji ga sedaj preplavljajo. lizacija, vodovod) ter smotrnej- zelenjavo za domžalski trg. seji je bilo razvidno, da nasta- Neenakomerni razvoj indu- ša izkoriščanja ostalih objek- Na splošno se novih stanO' ja vprašanje, kako izkoristiti strializacije in gradnje stano- tov družbenega standarda. vanjskih con za izgradnjo h1 vsa sredstva, ki jih bodo imele Vanjskega fonda, katerega po- Današnje središče Domžal je ne predvideva, dokler ne bod^ občine in okraj na razpolago, manjkanje izvira že iz pred- določeno z lokacijo pošte in izpopolnjene vrzeli na še nez3' ker kapacitete gradbenih podje- vojne Jugoslavije, je sprožil upravnih objektov v bližini grajenih površinah, tij v letošnjem letu niso tako problem relativno zelo velikega večjega cestnega križišča Ljub- Urbanistični načrt je bil sPfe' velike, da bi mogla prevzeti dnevnega gibanja zaposlenega ljanske, Bistriške in Savske cc- jet in se v njegovem okvif^ vsa dela in tudi vremenske prebivalstva iz okoliških vasi ste. Njegov pomen bo narasel že gradi. Domžalčani pa so ve' prilike verjetno ne bodo dovo- v industrijo. Ce bi hoteli za- z izgradnjo treh novih javnih seli, ker imajo sedaj osnovo ; ljevale večjih investicijskih del. dostiti potrebi po stanovanjih, zgradb v kotu Kolodvorske in pravilni razvoj svojega mes* Jože Podobnik bi morali 28 let graditi najmanj Ljubljanske ceste. Šolske usta- A. *• Idejni urbanistični načrt Domžal: cestna mreža in zoning. Projektant ing. arch. Dušan Petek 1» 74 Pred proslavo „Štajerska v borbi" na Ostrožnem Po orožje STE Zi\ KDAJ SLIŠALI grohoten smeh an-Sleških mitraljezov' In vas ni bilo strah? Ta dan sem si dobro zapomnil. Bilo je 1?. Novembra 1944 pod Storžičem. Ko je II. bataljon napadel patrolo sedeminštirid"?siitih belogardistov in jih osemnajst ubil in enajst težko ranil, takrat so »Breni« na Gorenjskem prvič '^vriskali iu pogoltnili kratki Vzklik »Juriš'«, m poten smo do konca vojne poslušali njihovo bobnenje in grmenje in bilo je, kakor da se lomijo drevesa in sesipajo Karavanke. BEOGRAD JE BIL OSVOBOJEN. Vsak dan srno čakali kapitulacije Nemčije. Dočakali pa smo le sneg. Ze novembra je zagrmadil vsa gorska pota z zameti. Veter je gnal razcefe-drane kosmiče, ki so se obešali po sivih stenah Begunjščice. Potrebovali smo zimska oblačila. Se bolj pa crcžje. Od 583 borcev jih je bilo oboroženih le 397 in še ti z italijanskim orožjem. Mitraljezi so zamrznili že ob prvem mrazu, ker nismo imeli ustrezajočega olja. Ne morem trditi, da je morala borcev pričela padati. Ne! Toda začela se je čutiti utrujenost. HazmišJjali smo o usodi. Morali smo najti izhod. In našli smo ga. Prišlo je čez noč, nenadoma in bilo je kakor da mi res. Štab cone nas je Pozval, naj pridemo na osvobojeno ozemlje Štajerske po novo orožje in tople obleke. In bilo je, kakor da smo se ogreli s požirkom vročega dobrega čaja. Potem je šlo hitro. V izačetku novembra je °dšel na pot drugi bataljon, potem tretji in H. novembra prvi bataljon. V POZNEM SONCU smo zapuščali Zelenico. Svetle stene vse naokrog, čisto nebo. Pod robom je vodič zavriskal in odmevalo je po gorah ... Steza se je plazila po grapah in slemenih. po rušju smo prišli v pečine, prečkali Poljsko Planino in se znašli na Planinci. Pod lopo je IVO PORENTA - VOJKO ljezi in ročne bombe. Vedno manj je bilo nemških teles, ki bi se vzpenjala v hrib: zvijala so se po izemlji in stokala, krogle pa so raz-stiljala vedno nova in nova. *BOJ JE DIVJAL ves dan in pojenjal šele, ko je na južnem nebu zagorela večernica. Potem smo odšli. Ustavili smo se šele pri Gabrcu, kjer nam je Pepca zaigrala poskočne polke ln klanje je bilo pozabljeno lin življenje spet čudovito. Tisto noč smo srečno prespali, nasliednji dan pa nadaljevali pot za Storžičem proti Grintovcem in ponoči prečkali cesto Kranj— Jezersko. Zjutraj smo bili že pri Ambrožu pod Krvavcem. Med šesto in sedmo uro smo pospravili ves obrok hrane, (ki nam ga je namenil intendant, potem pa pospali kot ubiti. Zvečer je spet malo pokalo okoli bajte, toda belogardisti so jo kmalu popihali v postojanko, mi pa smo se že pičlih pet minut pozneje spuščali za vodičem, v katerega smo imeli toliko zaupanja, ki pa smo ga že četrt ure pozneje kleli, ker nas je zapeljal v robidovje, iz katerega se nikakor nismo mogli izvleči. Luna še ni bila vzšla. Tavali smo po robu planote ter se potopili v hladno dolino Bistrice tipajoč za potjo, ki naj bi nas pripeljala do Stahovice. Seveda je nismo dobili; in kar je še povečalo našlo jezo je bilo odkritje, da vodič poti še ob belem dnevu ni nikoli videl, čeprav nam je sveto prisegal, da je v tem kotu doma. Dobro oboroženi in toplo oblečeni, korakajo partizani skozi vas... PET UR KASNEJE smo bili že na osvobojenem ozemlju Štajerske. Hodili smo po cesti čez Črnivec proti Gornjemu gradu in cesta je bila ravna in gladka kakor tlak. Morda se mi je zazdela še bolj gladka kot je bila v resnici; že dolgo nisem bil brez skrbi na poti; navajen sem bil le na odročne kotanj aste steze. Nič se ne da primerjati z občutki, ki smo jih imeli takrat ob prihodu na osvobojeno o-zemlje. Spominjam se, da smo hodili kakor v sanjah in neresnične so se nam zazdele grozote zadnjih bojev in otrpli obrazi ubitih tovarišev. V dnevih, ko smo bili v Gornjem gradu, sem na vojno pozabil in če sem se še tako skušal vživeti v silovitost Ibojev, ki Ismo jih pred kratkim preživeli, so se mi zdeli neresnični. Toda mogoče še sam nisem vedel kaj je neresnično: vojna, ali osvobojeno ozemlje. Šele potem, ko srno nazaj grede prešli Crnivc in se zastrmeli v usta nemških strojnic, sem spet jasno občutil otipljivost resnične vojne. USTAVILI SMO SE v hiši pred mestom. Kmalu smo postali z družino prijatelji, sedeli smo v kuhinji s pol ducata sorodnikov in pili belo (kavo. Pravo belo kavo s sladkorjem, o kakršni sem že eno leto sanjal. Vse dni je bilo lepo. Sonce je sijalo in vladal ije mir, kakršnega nismo bili navajeni. Nobenega streljanja, nič napadov, sama brezskrbnost. Človek je lahko šel z dekleti v kino. V gostilnah so točili vseh vrst pijače, kakor v najboljših časih in v prenočiščih so bile mehke postelje in čiste bele rjuhe. Bilo je tako nenavadno, da je človek nehote pomislil: '»Zakaj le ne morem konec vojne počakati kar tukaj!« Prvi dan smo vstali, ko se je začel delati dan, tako lep in sončen, kakor da se veseli z nami novih doživljajev. V hišah je bilo toplo. Spominjam se, da smo šli v kino. Z nagonsko previdnostjo spričo vsake imorebitnosti tudi zdaj nismo odložili pušk in strojnic, kot so nam svetovali, temveč kar z vso ropotijo strašili .brezskrbne »osvobojene« partizane, kakor smo v !šali imenovali borce v Gornjem gradu. Takrat sem nekoliko zaostal za bataljonom in zgrešil kino dvorano. Pa sem pred vhodom hiše pobaral partizana, kje je tu kino. »A«, — je zazdehal, »ti si pa sigurno s hribov?« »Kako s hribov?« — ga nisem hotel razumeti. »I no, da nisi naš, meščan. Iz mesta,« je popravil. (In decembra je bila huda ofenziva na Štajerskem, v kateri so naši izgubili skoraj vse osvobojeno ozemlje in takrat mi je spet prišel na misel ta »meščan«. Dobil sem napotek, kako naj poiščem hišo in prišel sem tja ravno, ko so vrteli nek ruski film. Popoldne smo poslušali rudarsko igodbo in rudarski pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj, godbo iz Senovega, orkester in videl stvari, o ikaterih se nam Gorenjcem še sanjalo ni. Videli smo in občutili moč naše vojske in bili smo srečni, da smo partizani. ŠE NEKAJ MI JE OSTALO V SPOMINU iz tistih dni. Zdi se mi, da tega ni vredno pripovedovati, toda bil je eden tistih trenutkov, ki jih človek ne pozabi. Bil je lep dan in vse je bilo mirno in jasno in pokrajina se je vsa zlata razprostirala v sončni svetlobi. Tedaj smo zaslišali nad iseboj bobnenje in veli- Vozni red vlakov in cestni promet za proslavo na Ostrožnem IZ ŽIROVNICE odhaja vlak št. 42 v soboto ob 14.02 uri s postankom v Lesce-Bled, Radovljici, Globokem, Otočah, Podnartu in Joštu. Od Tržiča pelje redni vlak do Kranja 7. odhodom iz Tržiča ob 14.58 uri. Vlak pripelje v Celje ob 19.43 uri. Odhod vlaka št. 53 iz Celja je v ponedeljek ob \1.24 uri. Z JESENIC odhaja vlak št. 70 v soboto ob 23.30 uri brez postanka. Od postaje Boh. Bistrica do Jesenic z rednim potniškim vlakom št. 919, iz Bistrice ob 20.33, od Planice do 'Jesenic z rednim potniškim vlakom št. 8739 iz Planice ob 20.30 uri. Prihod v Celje v nedeljo ob 4.22 uri zjutraj. Odhod vlaka št. 11 iz Celja ob 15.38 Uri. IZ KRANJA odpelje vlak št. 26 v soboto ob 13 30 uri in vozi brez postanka do Celja, kamor prispe istega dne ob 17.15 uri. Po-vratek vlaka št. 15 v nedeljo 19. sept. ob Ki.45 uri. DRUGI VLAK IZ KRANJA odpelje v soboto ob 23.05 uri in vozi brez postanka do Celja, kamor prispe v nedeljo zjutraj ob 3.03 uri. Povratek vlaka št. 7 je 19. sept. ob 15.18 uri. i NA VSEH GLAVNIH SMEREH vožnje z motornimi vozili je dovoljen obojesmerni promet, vendar pa je zaradi varnosti in da ne bi bilo oviranj prepovedano vsako postajanje vozil na cestiščih, zlasti pa pred gostinskimi podjetji. Prepovedan je prevoz državljanov z »Unimog« vozili, traktorji in tovornimi prikolicami. ,V vozilih sme biti samo toliko ljudi, za kolikor je navedeno v dovoljenju. Potniki naj zaradi varnosti vožnje onemogočijo večjemu številu oseb, da se pelje z vozilom. Težka vozila ne smejo prehitevati vsem ostalim pa je dovoljeno izključno le na dobro vidnih mestih, kjer ni nevarnosti za nesrečo! VSI TOVORNI AVTOMOBILI, ki bodo prevažali udeležence proslave, morajo biti pregledani od pristojnih organov, v nasprotnem primeru bodo vozila zavrnjena. ke (formacije zavezniških letal. Letela so v obliki črke V in ko so preletela cesto nad nami, so tpustila sto in sto padal, ki so počasi in brez cilja padala. Rdeča, bela, plava, zelena padala so prinesla novo orožje in opremo za gole in neoborožene borce. Za štajerske, koroške in gorenjske bataljone, ki so spadali v sestav IV. operativne cone NOV tfin POS. Zamenjali smo orožje, se preoblekli in le prehitro je prišlo slovo. V pojemajoči dnevni svetlobi smo zapuščali osvobojeno ozemlje. V tisti noči smo prišli na Krvavec. Naslednji dan smo bili pod Storžičem in ko je sonce v tretje seglo s šopom žarkov čez Dobrčo, smo bili spet pod Begunjščico. CEZ NEKAJ DNI je spet začelo snežiti. Piš je gnal v vrtincih loblake snežink, ki so se obešale po vrhovih. Kot bi sejalec usul zrnje iz pesti in se prestopil k naslednjemu zamahu, so se pokrivali bregovi nižje in nižje v dolino. Dolga zima se nam je obetala . .. Posedalo nekaj kurirjev. Pastirja že tri leta Hi na planini. Počrneli zid, požgana bajta in temno drevje je vse, kar je videti. Kolovozna Pot vodi iz brega v ravan. Crne lise gozda leže po planini. Globeli so 2alite v temo. Po hišah v dolini teo pogašene Juči. Držimo se za nahrbtnike, gledamo predse in mislimo. Vsak svoje. Pot po gori oživlja RPomine. Blatna cesta se vleče skozi Srednjo vas. ttaša je ta cesta. Nemci so le neradi napisali tablo pod vasjo »Banditenstrasse«. Pri )Trle-Jevih dekletih se ustavimo. Sin gre tudi z ^ami. Voščijo nam srečno pot in že Zavijemo v Dobrčo. Pot se strmo dviga. Vso noč smo hodili. Moči so nam že pohale, ko smo prišli do Loma nad Tržičem. Bilo Je 22. novembra 1944 leta in dan je bil moreč. LOM... Majhna vasica pod Storžičem, stisnjena v ozki dolini. Rajda hiš, prislonjena dru-8a k drugi. Otrok je toliko, kolikor jih more °ajta prehraniti. Izorana je sleherna krpa prestale zemlje, kjer se družina ubija za krompir, ^as drvarjev, logarjev, gonjačev, pastirjev ln kmetov. Pred vojno tudi tihotapcev, ku so fosili iz Avstrije po samo njim znanih stezi-°ah »divji sladkor«. Ljudje, ki hirajo v trpljenju. Porjavele zdelane roke. In upognjeni °rbti ... Zgarani ljudje, ojekleneli v borbi z naravo... Hiša kjer smo se ustavili, je bila malone ^a koncu vasi. Medtem ko smo si iskali ležišča, Sem pogledal nizdol po cesti in videl, da je ^as videti čisto zapuščena. Le patrola prve ete se je oddaljevala od hiše in koraki so °dmevali po vasi, kakor da ije Jto kraj smrti. Polegli smo, kakor smo vedeli in znali, spali St*m pa itak že stoje. Toda našel se je izdajalec m cez poi ure je patrola naletela na ^emce. Spet se je začelo. iZačelo tako kot ^edno. V jutranji tišini se je zaslišal strel, po-^°ben pljusku rečnega vala, razlegal se je °Po, kratko in /zamrl. . . Potem rafal, nato pa Peklenski ropot. Srečanje je prišlo ob uri, ki '* bila manj, kot katerakoli druga primerna boj. Pet minut potem, ko so počili prvi streli, y*t° bili že na položajih. Čimprej smo hoteli °hčati, da |se potem spet vrnemo k tako po-rebnemu počitku. Bliskovito smo napadali z vsem orožjem, '"vi so se zgrudili v ognjenih punkih strojnic, stale smo prisilili k tlom. Navalili smo na esenečene Nemce s puškami in strojnicami rokah. Brez strahu in brez Imisli lin se po-ešaii s sovražniki. S puškinimi kopiti smo ^ '"mali po jeklenih čeladah, da so rezko žven-tale in si z brzostrelkami ^utirali pot skozi ta.V° gmoto Potnih teles. Vik in krik se je po-Pljal v melodijo smrti, ki so jo peli mitra- Ob 10-letnici ustanovitve Škofjeloškega odreda O Škofjeloškem partizanskem odredu se dosedaj ni mnogo pisalo in zaradi tega je spomin nanj tudi že precej obledel. Ker pa je minilo ta mesec že deset let od njegove ustanovitve, se mi zdi potrebno, da se spomnimo pohodov in borb, ki jih je imel Škofjeloški odred med našo NOB, saj je veljal za eno najborbenejših in najboljših partizanskih enot na Gorenjskem. Dne 8. avgusta je štab IX. korpusa NOV lin POJ izdal odlok o razformiranju Gorenjskega odreda. Z istim odlokom pa so bili ustanovljeni trije novi odredi, in to: Škofjeloški, Ko-krški in Jeseniško-bohinjski odred. Zaradi raznih Izaprek pa se je to povelje realiziralo /šele 15. decembra 1944 leta. Odred se je formiral iz enot razpuščenega Gorenjskega odreda na področju Jelovice, Selške in Poljanske doline. Vanj so se vključile Škofjeloška četa, minerska četa iz Pokljuke, minerski vod z Jelovice, transportna četa in še nekatere manjše enote. Vse te enote pa razen /minerske in škofjeloške čete poprej niso imele operativnega značaja, zato jih je bilo treba povezati v celoto. Toda kljub taki sestavi odreda so borci takoj razumeli namen njegove ustanovitve in njegove naloge, ki so zahtevale od njih, da povečajo aktivnost partizanov na desnem bregu /Save, kajti glavnina bivšega odreda je delovala v glavnem na sektorju Jezersko—Tržič—Begunje, poživiti je bilo treba tudi mobilizacijo borcev v NOV. Bližal se je namreč konec vojne in treba je bilo okrepiti položaje pred zadnjimi sunki umikajočega se sovražnika. Ognjeni krst je doživel odred že dva dni po ustanovitvi v Martinjem vrhu. Ko so Nemci zvedeli za njegovo ustanovitev, so takoj zbrali svoje sile iz Kranja, Škofje Loke in še iz nekaterih drugi krajev Gorenjske. Poskušali so potisniti odred iz Selške v Poljansko doline, kjer so imeli sami takrat še močne postojanke, ga obkoliti in uničiti. Toda že prvi spopad je pokazal veliko borbenost odreda, ki je sprejel boj na črti Martinj vrh — Rovte in po dvodnevnem boju prisilil Nemce k umiku. Ob koncu septembra je odred izvedel skupno s tretjo brigado »Ivana Gradnika« globok vdor v Polhograjske dolomite in se bojeval pri Mednem, Medvodah in na Osovniku. Oktobra se je po nalogu štaba IX. korpusa priključil za tri mesece XXXI. diviziji in z njenimi enotami sodeloval pri uničenju postojank v Poljanah, Gabrku, Železnikih in Gorenji vasi. Najtežje boje je imel odred na Pasji ravnini. Tri dni je v najhujšem mrazu odbijal napade Nemcev in belogardistov, ki so se s Črnega vrha hoteli prebiti na pomoč postojanki v Go- renji vasi, katero so tedaj napadale enote XXXI. divizije. V teh bojih so borci častno izpolnili svoje naloge in dokazali, da je postal odred močna borbena enota na Gorenjskem. Po teh horbah se je odred vrnil v Selško dolino, da bi se tam nekoliko odpočil in okrepil. Štab Škofjeloškega odreda Toda ta odmor so prekinili Nemci, ki so začeli z operacijami proti glavnini IX. korpusa v Cer k nem. Škofjeloški odred je moral oditi na Primorsko, kjer je imel nalogo preprečiti vdor Nemcev preko cerkljanskega vrha v Cerkno. iS cerkljanskega vrha se je odred premaknil v vasi Zadriž in Jesenice. Odbijal je Nemce, ki so prodiral proti Cerknem iz Baške grape. Ob koncu 1944. leta pa so enote odreda branile položaje na grebenih Masore in Kanam-lje in niso dopustile sovražniku, da bi motil delo partijske konference XXXI. divizije V Cerknem. V začetku januarja 1945 se je odred vrnil nazaj na Gorenjsko, kjer je opravljal manjše akcije in mobiliziral nove sile. Vendar pa je bil mesec januar 1945 zaradi hude zime za odred še najbolj miren. Ker je postajalo ozemlje, na katerem se je zadrževal odred, za umikajoče se Nemce vedno [večjega pomena, so začeli sovražniki v začetku febreuarja veliko ofenzivo. Okrepili so postojanke v Poljanski in Selški dolini, z enim bataljonom pa zasedli Železnike, odkoder so skušali s predori preko Martinje-ga vrha proti Blegašu razbiti odred. V borbah pri Martinjem vrhu, kamor se je umaknil odred iz Železnikov, je bil ujet nemški komandant, s čemer je bilo preprečeno nadaljnje prodiranje Nemcev. V teh bojih sta padla tudi komandant II. bataljona Škofjeloškega odreda tov. Lado in znani komandir 'tov. Zivko. Ker so bili nemški predori iz Selške doline odbiti, so zdaj Nemci z največjo naglico skoncentri-rali močne sile Cerkezov in belogardistov ter skušali preko Delnic in Javorij udariti odredu za hrbet. Odred pa je bil na to pripravljen in je takoj zasedel položaje na črti Malenski vrh, Javorje in Zetina ravan. 10. februarja so Nemci ob podpori artilerijskega kar se pa sedaj ne mo" bi* Velik praznik za vso okoli- mladine z zagotovilom, da ji bo je bilo mnenje Okrajnega zbo- Volivci občine Zminec pa so re lzvesti. co, pa tudi za vse, ki so s svo- Se naprej stala ob strani pr! ra. da bi bilo dovolj, ko bi se iz same konservativnosti vztra- Nato je Okrajni zbor sprejel jim delom pripomogli k dogra- izvenšolskem delu. — Kulturni Sv. Jošt preimenoval v Jošt, jali pri starih imenih svojih še odlok o razpisu nadomestnih dltvi tako lepega prosvetnega spored proslave so deklamaci- ker itak nihče tako v Resnici vasi, vendar je bil sprejet volitev za dva odbornika O- hrama. Slavnosti so se udele- jami in pevskimi točkami i?pol- krajnega odbora in predlog do- žili predsednik sveta za pro- nili dijaki nižje gimnazije prd veselih obrazov v učilnico no- polnitve komisije za pravne sveto in kulturo OLO Ljublja- vodstvom tov. Ivana Jezerska, vega šolskega poslopja, ki so predpise in za organizacijska na-okolica, tov. Ervin Rotman, nato pa je sledil zabavni del. 8a nedavno otvorili. Učilnica je vprašanja Okrajnega zbora. načelnik sveta tov. Mikuž in Bil je prisrčen domač praznik, velika, svetla in zračna. Nova inspektor tov. Drago Mehora, ki bo Moščanom ostal še dolgo sola Je P° zaslugi arhitekta ing. A. I. ljudska poslanca Anton Blejc in velik koncert na Jesenl- Nova šola v Martuljku V Gozd Martuljku so uporabljali kot šolsko poslopje vse do letos staro, na pol opuščeno kmečko hišo. Z letošnjim septembrom pa so vstopili otroci Centralna mladinska univerza V lanskem letu so študentje, člani KAD-a na željo mladin- dvideva zanimiva in pestra predavanja. Upamo, da bo vsak skih aktivov predavali po po- prišel na svoj račun. Slišali bo- v spominu. sameznih šolah. Vendar pa pripravljenost posameznih predavateljev ni povsod dosegla dobrega odmeva. Medtem ko je bilo v »Iskri« vedno 50—60 po ste zanimivosti iz tehnike, potovanj, notranje in zunanje politike, zdravstva, prirodoslovja in še kaj. Predvajali bomo tudi kulturne, tehnične in dokumen- Dva praznika v Domžalah siušaicev, veliko zanimanja in tame fiime, domače in tuje pro- Teden dni razgibanega kururnega inclruštvenega življenja za vprašanj, se je mladinski ak- izvodnje tiv I." gimnazije zelo slabo iz- Študentje, ki so že obljubili kazal, saj sta dvakrat predava- svoje sodelovanje, so nam za- telja prišla zastonj. gotovili, da bodo predavanja Tudi letos ima akadem. dru- zares kvalitetna. Predvidoma štvo namen organizirati preda- bomo začeli 1. oktobra. Mladin- vanja in filmske večere za stro- ski aktivi bodo morali poskr- kovno in srednješolsko mladi- beti, da bodo opravili med svo Gasparija tako okusno zgrajena, da bo služila učencem kot drugi dom. Je sicer enorazred-nica, vendar zasluži, da si jo ogleda učiteljstvo, pa tudi starši in učenci iz drugih krajev. Poleg OLO Radovljica, ki je gradnjo prispeval finančna Domžalci so od 20. avgusta do 5. septembra proslavljali nato pa skoke čez zapreke. Zve- svoj občinski praznik in 70-letnico domžalske godbe. Pokro- cer je v Godbenem domu na- viteljstvo obeh proslav je prevzel predsednik LOMO, narodni 6t°PIla folklorna skupina iz Ra- Ko bo nova šola tudi znotraj heroj tov. Franc Avbelj - Lojko. sredstva, ima največ zaslug prt tem nedvomno še predsednik gradbenega odbora tov. Pezdir. Ves teden so bile na sporedu domu koncert okteta in godbe no. Vendar pa lanskoletna obli- jim članstvom dobro propagan- razne kulturne in športne pri- na pihala. Poslušalci so nagra- ka ni najbolj prikladna in smo do, da bo obisk čim večji. Vso reditve. V nedeljo, 29. avgusta dili domžalske godbenike za godbe ufitelja Fran_ ibimo, dopoldne je bila gasilska vaja, njihovo dobro izvajanje z bur- ca Pfeiferja zatem so #0db-- domelj, ki je izvajala šest ž« povsem urejena, bo Gozd Mar-skoro pozabljenih plesov. .Na- tuljku resnično v ponos, elednji dan zjutraj je bila na pokopališču spominska aveča-nost ob grobu ustanovitelja leži predavanj! AD se zaradi tega odločili, da letos mladino pa še posebej vabim predavanja organiziramo centralno, vedno na enem mestu. S tem bi bila dana možnost prav vsej mladini, katero predavanja zanimajo, da jih obišče. Večja udeležba bi bila tudi za predavatelje bila vzpodbuda, da bodo predavanja čimbolj pe da se t čimvečjem številu ude- pri kateri sta sodelovali tudi. nim aplavzom. Uvodni govor je tehnična in sanitarna ekipa imel tov. Mazgon, ki je obraz-PAZ. Istočasno je Kmetijska ložil poslušalcem koncerta po- Pričetek glasbene sezone Koncert, ki ga je priredila Domžale zadruga priredila razstavo rodovne živine. Na travniku blizu Godbenega doma se je zbra-Ze delj časa delajo pri pre- lo mnogo občinstva, zlasti kme-ureditvi poslopja železniške po- tov, ki so nestrpno pričakovali, men občinskega praznika In 70-letnega jubileja domžalske godbe. V torek popoldne je bila na stra in zanimiva. Pa še en vzrek staje v Domžalah. Preureditev kako bo komisija ocenila raz- valstva. Postaja bo predvidoma preurejena do srede oktobra letošnjega leta. je, zaradi katerega se bolj o-grevamo za centralna predavanja. Vemo namreč, da je v Kranju še marsikatera mladinka ali mladinec, ki ne hodi več v šolo, pa ga to ali ono predavanje zanima. Novi način bo tudi vsem takim omogočil udeležbo. Centralna mladinska univerza nima namena, da bi bila podaljšek šole, pač pa bo dopolnilo, ki na prijeten in zanimiv način pove to, kar vsakega mladega človeka zanima. In končno ima CMU še en namen in (Nadaljevanje z 2. strani) cilj, — še vedno padajo očitki, vetjo gospodarsko škodo. Toda nekaj govornikov in delno povečanje je bilo nuj- stavljeno živino. V Domu kul- družina no potrebno z ozirom na vedno ture pa je bila otvorjen3 boga-večje gibanje okoliškega prebi- to dokumentirana razstava — dan »Domžale v borbi in svobodi«. Na stadionu so priredili nogometni turnir za prvenstvo Domžal. Zvečer je bil v Godbenem S kranjskih zborov volivcev godb« niki odkrili spominsko ploščo Slovenska filharmonija" na Je- t NOB padlim članom godbe senicah v počastitev 85-letnic« na Godbenem domu. Točno ob 2elezarne, je Jeseničanom še v 10. uri se je začel formirati dobrem spominu, zato so vest, sprevod. V njem so sodelovali da bo tudi letošnjo sezono otvo- jezdeci v narodnih nošah, ga- ril simfonični orkster Sloven- silci na konjih ter člani in čla- ske filharmonije, sprejeli s to- sporedu košarkaška tekma, zve- nice klubov za konjski šport, liko večjim navdušenjem. Gost- čer pa je gostovala igralska Za njlmi BO se uvrstili nosilci je bodo priredili koncert na Je- iz Ihana s komedijo praporov, godba J L A, člani senicah 25 t. m. v Mestnem gle- »Peggy, srček moj«. Naslednji LOMO, 'razni gostje, rezervni dališču. Program bo objavljen dan je bil v Godbenem domu oficirji, elani ZH, predroJaSki na lepakih. Jeseničani ki so vokalno instrumentalni :vecer. obvezniki, gasilci, člani Parti- zaradi oddaljenosti od Ljublja- Program so izvajali domačini in zanai Planln. dru§tvr», strelske ne prikrajšani za podobne kul- pevci iz Papirnice KoliČevo. Ob družine, PAZ, lovske družine, turne užitke, so hvaležni Slo- tej priliki je nastopil tudi dom- Svobode, SZDL ln člani avto- venski filharmoniji za vsako žalski tamburaški zbor in fol- moto društva. V sprevod so st gostovanje. Želeti bi bilo, d« klorna skupina s Količevega, vključile «e godbe na pihala iz bi sprejele Jesenice v ravnokar ki so jo gledalci toplo pozdra- Mengša, Cerkelj, Medvod in pričeti sezoni več tovrstnih pri- da študentje z ostalo mladino premalo sodelujemo. Zato menimo, da bodo tudi v tem dosegla predavanja svoj namen. Okvirni letošnji program pre- Režiserji in pevoTodje so se sestali na čilu z zborov volivcev ln o zboru volivcev terena Zlato po- sklepih, ki jih bo sprejel v zve-lje le ne moremo razumeti. Ka- zi s predlogi volivcev, ko to, da so nekateri stanovalci novih blokov na Zlatem polju tako hitro pozabili, da so še pred kratkim bili brez stanovanj in da so bili takrat vsi pripravljeni plačati za stano- na javorniku pokopali pokojno vanje tudi kakršnokoli ceno, sa- Marijo Zužkovo, katero je tež vili. V četrtek proti večeru je Domžal bil zbor partizanskih patrulj, Po obhođu gft ,f ymdgtTO nakar je domžalska godba pri- zbrglo ^ na redila koncert na vrtu Doma. . ... . . Za osrednji praznik 3. 9. pa nem trgu' kjer bll° zbor°- Srt T&bbvTSEZ* o"poro- je (Domžalčane prebudila živah- ™^ Otvoril ga je pokrovi- na budnica, ob devetih dopol- telJ "Proslav narodni heroj tov. dne pa je narodni heroj tov. Avbelj, nakar je podal /besedo Lojko sprejel patrulje na Glav- častnemu meščanu domžalske več bomo še poročali po raz- Marila Žužek na zadnji poti redite v. Slikarska razstava ▼ Kamniku V tednu gospodarske razstave so ▼ gornjih prostorih kavarne razstavili 3 mladi kamniški umetniki svoja dela. Ker je nem trgu. Sprejemu je pnso- občine in ljudskemu poslancu bUa to prva podobna razstava stvovalo mnogo ljudi. Zat-mso tov. Tomu Brejcu Ta je ?est{_ y Kamniku po yojni> „ vzbudi. se zbrali odborniki LOMO na tal občanom in godbi k valike- la razumljivo zanimanje in to-slavnostni seji, - V minulem tednu je bil sesta- kateri sta mu praznikU( dotaknil pa se je pel sprejem pri občinstvu. Raz-Prejšnji torek popoldne so govorila tudi ljudski poslanec ^ v političnih, in go- stavljali so Sonja Rauter - Ze- tov. Novak - Očka in predsed- _Doda„kL££ZTrf«L Z lenkova, Karel Zelenko in Lev nlk OLO Ljubljana - okolica sPodarskm problemov doma in v svetu. Za njim je govoril tona kratko Homar. Razstava je imela v glavnem lokalni značaj, ker so mo da bi ga dobili. In največji ka bolezen prisilila v prezgod- Miha Bercic- po seji je pila nasprotniki povišanja stano- nji grob> Zužkove se bodo na komemoracija na pokopališču, variš Savnik, ki je ua bm predstavljeni predvsem po- ^eriev in predsednikov vanJskih najemnin so bili rav- jav0rniku in okolici še dolgo ki*r ležijo padli borci iz NOV. očrtal zgodovinski razvoj god- krajinski motivi iz Kamnika in gledaliških družin ter pevovo- no Prebivalci Zlatega polja. Ce spominjali kot revoluc/ionarke Zastopniki množičnih organi- be v 70 letih, nato pa j« raz- okolice in portreti ter plastike dii pevskih zborov radovljiške- pa so že prej imeli stanovanJe in borke za pravico delovnih zacii so Prinesli tja več lepih delil častne diplome zaslužnim znanih Kamničanov. Takih raz- ca okraia Pogovorili so se o in ^ se sedaj P^e1511 v nove ljudi in kot vzgledne aktivistke vencev. Po tej svečanosti so cianom domžalske godbe. stav si še želimo, delu gledaliških družin in zbo- bloke' bo pač treba boljše sta" med ženami Zadnja leta je po- vsi navzoči odšli na kraj, kjer rov v letošnji sezoni Obe kul- novanJe tudi draže Plačati' kaJ" svetila ogromno časa socialnim ^ padlo prvih deset talcev. Od- turni zvrsti hočejo letos poži- 11 razIika med slabim, boljšim vprašanjem in problemom otrok krili so jim spomenik, ki nas in dobrim stanovanjem se bo na javorniku, sodelovala pa je 00 vselej spominjal njihoviih morala odražati tudi v ceni. tudi v ostalih organizacijah in žrtev za svobodo. Pri vseh žal- Zaenkrat le toliko o zborih npD »Svobodi«. Ze pred vojno nm svečanostih sta sodelovala volivcev, ki so bili pretekli te- se je borj]a za delavske pravi- pevski zbor »Svobode« in pa den na področju LOMO Kranj, ce jn delovala je tudi pri ta- domžalska godba. V soboto, 4. septembra, je bil veti. Za izboljšanje dela gledaliških družin bo skrbela okrajna dramska šola, ki bo pričela delovati v novembru. Obiskovalo jo bo predvidoma 100 tečajnikov iz raznih delov okraja. Pevsko dejavnost bodo izboljšali z organizacijo seminar Iz Leš kratni organizaciji Zveze delavskih žena. Na njeni zadnji v Domžalah šahovski turnir. Vaški odbor Rdečega križa je poti so se ji poklonili številni popoldne pa jahalni turnir na jev" in mesečnih sestankov za dobil od Okrajnega odbora RK domačini, pevski zbor z Javor- stadionu, ki so ga priredili čla-pevovodje ter predavanj za pev- Kranj popolno kopalnico, ki pa nika, godba, zastopniki organi- ni in članice klubov za konj-oe. Organizirali bodo tudi dvo še vedno ni v uporabi. Dobro zacij in društev s prapori in ski šport »Ljubljana« in »Beži-ali triletni pevovodski tečaj, ki bi bilo, ko bi se vaški odbor cvetjem. Naj ji bo lahko slo- grad«. Za Domžalce je bil to naj bi vzgajal nov kader. malo bolje pozanimal za stvar, venska zemlja! DELOVNI KOLEKTIV m<2 in taoacaG v v v V KRANJU pozdravlja vse partizane štajerskih Ibrigad IV. operativne cone in jim čestita k vseslovenskemu prazniku »Štajerska v borbi«! Priporočamo se s svojimi kakovostnimi uslugami! izreden dogodek, saj kaj takega še niso imeli prilike videti. Jezdeci so pokazali gledalcem najprej šolsko jahanje, šol. Ekonomska srednj. t Kranju Svet za prosveto in kulturo namerava podaljšati obstoj Ekonomske srednje šol« v Kranju. Zato potrebuje podatke o številu prijavljencev za letošnji prvi letnik. Prijave za vpis, ki Je za raapisovalca neobvezen, pošljite do 25. septembra t. 1. LOMO Kranj Svet za prosveto in kulturo I. gimnazija, Koroška c. 9 TRGOVSKO PODJETJE ^Delikatesa •estit« vseos partimavm KRANJ vsemu prebivalstva Slovenije k prazniku IV. »perativne cone na štajerskem in »ŠTAJERSKA V BORBI«! <;las gorenjske Loka je usak dan lepša Priprave %a občinsM praznik Kje bo novo UopaUšče?_ Ce smo lansko leto še govorili vso resnostjo uporabiti nepo-0 tem, da je Loka izrazito tu- sredno za gradbeni program. V ristično mesto, ki je zaradi svo- glavnem so mnenja deljena je lege, mnogih zgodovinskih predvsem glede lokacije kopa-*Pomenikov, muzeja, kopanja na lišča (Selška ali Poljanska So-Sori, lepih izletniških točk, pri- ra), s tem v zvezi pa tudi gle-Pravnih smučarskih terenov in de osnovne koncepcije: športno *e zaradi marsičesa zelo pri- kopališče z bazenom olimpijskih vlačna za domačega, pa tudi dimenzij ali adaptacija obsto-7a tujega turista, in da bo tre- ječih prirodnih možnosti in pri-°a na zunanji videz mesta po- rodnih lepot s pritegnitvijo čim iagati večjo pažnjo — pa letos večjega števila kopalcev. Zdi te besede že postajajo resnic- se, da je lokacija ob Selščici, flost: prašne, zanemarjene ceste za katero se je gradbeni odbor ulice izginjajo in se umikajo prvotno ogreval, toliko kot pomaku in asfaltu, pročelja se sve- kopana; vse bolj sili v ospred-tijo v novi barvi, vedno več je tudi zamisel, da je treba iz-r°ž rdi po oknih, kažejo se koristiti neprimerno toplejšo obrisi bodočih nasadov. Poseb- Poljanščico in sicer prirodno lo tistega prašnega, mračnega strugo v bližini sedanjega ko-Spodnjega trga skoraj ni več pališča z ureditvijo desnega (ali sPoznati: prejšnji mesec so ga, tudi levega) brega ter razširi-Prenovljenega, slovesno izročili tvijo na sever in jug z objekti. Prometu. Kar iso v stari Jugo- ki bodo na eni strani dali mož-slaviji razni režimi samo ob- nosti za športno plavanje, za ljubljali — je naglasil predsed- skoke v vodo, za otroško ko-nik mestne občine tov. Cveto pališče in igranje, za športno Kobal ob otvoritvi — je v so- igrišče in gostinske prostore z cialistični Jugoslaviji postalo /.abaviščem — a da bo istočasno ^varnost. Sami od sebe so pre- vse to povezano s prirodnimi bivaki trga pričeli čistiti in pogoji, z naravnimi lepotami, ki °arvati svoje hiše in so skle- bodo lepo urejene in dostopne nili, da bodo dali do občinskega nudile prijeten oddih in razve-Praznika trgu čisto novo, ne- drilo še bolj zahtevnemu gostu, celjsko obleko. Ali se bo Zgor- Torej: ne športna ampak zopet ^ji trg dal v koš? Verjetno ne! turistična koncepcija, ki bo mo-Ce bo šlo tako dalje, tisti Fran- gla v kratkem času znatno po-coz, ki je taboril ob Sori v večati gospodarsko moč občine, ^u.štalu, prav gotovo ne bo o- Kopališče na Krki v Novem me-samljen! Letos je občinski ljud- stu se je tej koncepciji močno $ki odbor odobril tudi precejš- približalo. ^je zneske za razna arheološka Čeprav je do občinskega praz- izkopavanja (Krancelj, Stara nika, 18. decembra, še daleč, je Loka, Vešter itd.), ki bodo mno- vendar LOMO začel že z ob- So prispevala k še večji turi- širnejšimi pripravami. Letos je sUcni privlačnosti, Turistično LOMO s-klenil razširiti obseg društvo pa gradi poti na Stari in namen praznovanja, ki naj grad na pobočju Lubnika. ima gospodarsko, politično in Z vsem tem v zvezi je letos borbeno tendenco. Priprave za Ostalo aktualno tudi vprašanje praznik je treba prenesti na Novega kopališča, ki naj napra- najširši krog ljudi, vključiti v vi zelo znano, toplo Soro do- delo za posamezne akcije čim stopnejšo večjemu številu ljudi, večje število občanov. Pilarna pri LOMO je bil osnovan po- in kulturni dom v Retečah, Ga- Seben gradbeni odbor, ki naj silski dom in cesta v Stari Lo- Priipravi predloge za gradnjo, ki, Dom ZB, stanovanjski blo- °dbor se je poslužil ankete, ki ki. Vse to naj bo ob občinskem 3e našla zelo velik odziv in se prazniku izročeno delovnim Iju- izkazala za zelo ploden in ko- dem v last in uporabo. V vrsti listen način reševanja komu- prireditev naj v tednu od 11. do A***tth problemov .nekega kra- 19. decembra Loka pokaže svo- ker ' s tem dejansko vsak jo kulturno zmogljivost, istoeas-^ržavljan možnost neposredno Sodelovati pri reševanju vpra-^nj, ki zadevajo prvenstveno ^jega samega pa tudi procvit in gospodarsko moč celotne komune. Anketa je dala vrsto pozitivnih rezultatov: nekateri obširnejši predlogi bi se dali z no pa osveži spomin na liste treba zlasti partizansko kroniko borbene dni, ko je Loka dala in zbrati gradivo iz NOB za to svoj krvni delež za stvar svo- področje. Vrsta vojaških akcij bode. Vrsta spominskih plošč in (patrulje, napad na mesto) in spomenikov naj bo znak, da obisk starih partizanskih posto- znamo ceniti žrtve naših bor- jank bosta dopolnila teden ob Tržiška tovarna kos 111 SFpOV potrebuje pomoe Tovarno bo treba razširiti Tovarna kos in srpov v Tr- sklenjenih pogodb niti ne bodo žiču spada med tiste gospodar- mogli izpolniti. Od prodanih ske organizacije, ki bi lahko 264.000 kos bodo lahko pod se- prodale še več svojih izdelkov, danjimi pogoji dobavili le tako na domačem kot na ino- 190.000 komadov, medtem ko bi zemskih tržiščih. Takih delov- mnogi kupci radi dobili še nih kolektivov in tovarn je 60.000 kos. Od 500.00o kosilnih sicer precej, vendar je tržiška nožkov, kolikor znašajo povpra- tovarna kos tmorda med tisti- sevanja kupcev, bodo lahko do- mi, kateri je pomoč najbolj po- bavili le 300.000 komadov, trebna. Tovarna se iz leta v leto raz- Podjetje je staro že okoli 140 vija in povečuje proizvodnjo v let in se danes nahaja v pro- že itak neprimernih prostorih, štorih, ki nikakor ne zadostu- Tega se zaveda tudi delovni jejo vedno večjim proizvodnim kolektiv, ki je na zadnji seji zahtevam, ne sanitarno-zdrav- delavskega sveta in sindikalne stvenim pogojem. organizacije sklenil, da je za Tovarna proizvaja letno nad koristi vsega našega gospodar- 190.000 kos, okoli 20.000 srpov stva in delovnega kolektiva nuj- in okoli 80.000 komadov orodja no potrebno zgraditi primerno najrazličenjših oblik in dimen- tovarniško poslopje. Za prvo zij. Da so njihovi proizvodi ze- sil° bi v te namene potrebovali lo kakovostni in nekateri od 70 do 80 milijonov dinarjev. Na njih tudi kakovostnejši od po- ta način 'bi se lahko tudi delov- dobnih inozemskih izdelkov, nam ni 'k°Aekt.iv. 160 clanov P°ve*al dokazuje dejstvo, da na doma Puštalski grad, v katerem je nastanjen škofjeloški muzej cev za svobodo. Za praznik bo izšel tudi poseben poljudnoznanstveni zbornik z gospodarsko, politično in kulturno problematiko občine. Obdelati bo občinskem pra/niku, ki predstavlja in bo predstavljal za lo- čem tržišču nimajo tekmeca, inozemski kupci pa dobesedno razgrabijo njihove proizvode. Na letošnjem velesejmu, kjer ške občane enega najlepših in tovarna razstavlja svoje proiz- najsvetlejših dni v letu. C. vode, so dosegli izredne uspehe tako, da se boje, da vseh Jelenov klanec - nerešljiv problem? Pretekli petek se je ponovno sestala komisija (kdo ve že kolikokrat) za rekonstrukcijo Jelenovega klanca, oziroma za izpeljavo tranzitne ceste skozi Kranj. Člani komisije, med katerimi so (bili strokovnjaki iz Uprave jcest LRS, notranje u-prave ter predstavniki ljudskega odbora mestne občine Kranj, so se po daljši razpravi in po predhodnem tolmačenju ureditve cestišča, ki ga je podal ing. Janez Sraka, odločili za 5 variant za ureditev Jelenovega klanca. Prvi predlog bi bil, da se izpelje tranzitna cesta od Savskega mostu po Stari cesti mimo Kamnoseštva na Blejsko cesto. Po drugem predlogu bi cesta šla od Savskega mostu preko Jelenovega klanca skozi predor pod sodiščem do tovarne »Sava« in bodočega križišča pred podjetjem »Vino« Kranj. Tretji predlog je, da bi cesta šla od Gaštejskega klanca ob robu Šmarjetne gore preko Save pri Polici s priključkom na glavno cesto. Razen tega so še predlagali rešitev od Drulovke preko Save, Čirč, Klanca in Primsko-vega in še razširitev ter znižanje samega Jelenovega klanca. Po pregledu vseh navedenih variant se je komisija odločila za drugo in prvo varianto, za katero naj bi se že izdelal idejni projekt z ustreznim predračunom. Začasno so sklenili urediti promet takole: dovoli se enosmerni promet za vprežna vozi- «1 COKLA" Gospodarske novice i% vse države IZVOZ grozdja Iz južnih krajev Makedonije so že začeli izvažati namizno grozdje v Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Računajo, da bodo makedonska podjetja, letošnjo jesen izvozila«'v evropske države približno 50 vagonov grozdja, ker je letošnja letina obilna Ln kakovostna. TUDI cisterni; za TURČIJO Tovarna »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda izdeluje serijo 140 cistern za turške državne železnice. PRIDELOVANJE BOMBAŽA V SRBIJI Poizkusi za pridelovanje bombaža v Srbiji so dali letos odlične rezultate. Zato bodo že prihodnje leto zasadili v Pomoravju z bomba-Ževcem površino 15 ha. RJAV PREMOG V MAKEDONIJI V okraju Tikveš v Makedoniji so odkrili pri vasi Du-bovo dva sloja rjavega premoga, debelosti 6,8 in 6,3 m. 2 raziskovanjem nada'jujejo tudi v sosednjih krajih, kjer računajo na bogate sloje. VEDNO VEC RIZA Letos so v okraju »trumi-ca zasadili z rižem 1500 ha 2emljišča in računajo, da fao-do letos pridelali najmanj 6 •nilijonov kg riža. Kultura r'ža se v Makedoniji vse bolj razširja, ker so pogoji za "iegovo rast. zelo dobri. Blejska Dobrava z železniško postajo Vintgar je znan kraj širom po naši domovini, pa tudi izven nje. Vsako leto obišče sotesko Vintgar na stotine domačih in tujih izletnikov. Večina prebivalcev Dobrave živi od zaslužka v Železarni Jesenice, nekaj pa se jih ukvarja tudi is kmetijstvom in ostalimi poklici. Vprašanje brezposelnosti delno rešuje obrtno podjetje »Cokla«, ki zaposluje 32 ljudi, je pa kljub temu pomembno za našo industrijo. Podjetje »Cokla« Ha Blejski Dobravi izdeluje 32 različnih proizvodov, predvsem razna zaščitna sredstva za industrijske potrebe. Med drugim izdelujejo v »Cokli« škornje z lesenimi podplati, industrijske cokle, livarske in navadne čevlje, razne usnjene predpasnike, rokavice itd. Med najnovejši proizvod spadajo livarski čevlji, ki so tako izdelani, da je v primeru nesreče delavec hitro sezut. Te čevlje naroča predvsem tovarna »Iskra« v Kranju. »Cokla« ima dobre stike s številnimi podjetji po vsej državi. Svoje izdelke dobavlja Železarni Jesenice, »Iskri« v Kranju, »Litostroju-<, »Mariborski livarni« in nekaterim drugim mariborskim in celjskim podjetjem, tekstilnim tovarnam, Železarni Zenica^ Brodo-spasu Split, Koksarni Lukovac, Tovarni aluminija Kikričevo in številnim drugim odjemalcem. Letošnji družbeni plan je podjetje že izpolnilo in ga do konca meseca avgusta preseglo za nad milijon dinarjev. Po načrtu iza letošnje leto bi morali proizvesti za 15,862.000 dinarjev izdelkov, do konca avgusta pa so dosegli proizvodno vrednost 17,199.000 dinarjev. V primerjavi z letom 1953 pomeni ta vsota že 121 procentov plana. V podjetju so pripravili že tudi predlog družbenega plana za prihodnje leto, v katerem predvidevajo glede na 1. 1953 za 53% Ipovečano proizvodnjo. Računajo, da bo dosegla njena vrednost 21 milijonov dinarjev. To povečanje 'sloni pred- pomembno gospodarsko podjetje na Dobravi ■ .-,iih(ii i i4| Letošnji družbeni plan je podjetje že izpolnilo vsem na povečanju delovne storilnosti, ki so jo dosegli že v preteklem mesecu z novimi stroji. Ko bodo imeli pogoje, bodo izdelovali tudi livarske ščitnike, ščitnike za varilce, jeklene kapice !za čevlje '« še nekatere druge izdelke. Kapice za čevlje potrebujejo naše železarne, ki jih morajo uvažiti iz Švice. Podjetje gradi tudi zgradbo za novo tovarno, kamor se bodo preselili že prihodnje leto. Tako bo kolektiv dobil primerne delovne prostore z boljšimi delovnimi pogoji. Sedaj delajo v običajni stanovanjski hiši in razmere v njej res niso najboljše. |Novo podjetje pa ho sodobno urejeno, imelo bo centralno kurjavo in druge potrebne naprave. Med nove proizvode bi lahko prišteli tudi izkoriščanje lesnih odpadkov za proizvodnjo raznih kock in drugih lesenih predmetov, ki jih bodo lahko spravili v promet. S tem, da je podjetje izpol- nilo družbeni plan, je poravnalo tudi svoje obveznosti do družbe. Od 1,753.000 dinarjev doseženega dobička so za zvezne potrebe nakazali 877.000 dinarjev. Tudi med kolektiv so razdelili okoli 200.000 dinarjev dobička. Kaj pa delavsko upravljanje v podjetju, boste vprašali? Približno tako kakor povsod, bi se glasil odgovor, vendar s to razliko, da je udeležba na sejah delavskega sveta, ki ga sestavlja ves kolektiv, vedno pol-noštevilna. Upravni odbor redno vsak mesec seznanja kolektiv s problemi in uspehi podjetja. Seveda delavce najbolj zanima delitev dobička. V podjetju je namreč zaposlenih mnogo mladih ljudi, katerim je naša družbena ureditev, predvsem pa delavsko upravljanje, še nejasno. Pred /upravnim odborom in sindikalno podružnico stoji odgovorna naloga, da mladino s temi problemi seznanja in jo vzgoji v zavedne u-pravljalcc-delavce. J. P. la po stari cesti mimo Kamnoseštva. Zaradi tega naj bi se še v tem letu znižal zadnji del klanca na tej cesti. V prihodnjem letu pa naj 'bi se napravila temeljite j ša rekonstrukcija ceste. Upravi cest LRS pa se bo predlagalo, da zruši trafiko in ograjo pri Rossovi hiši. Komisija naj bi tudi sklepala o rušenju Rossove zgradbe oziroma zgraditvi arkad. Strinjamo se, da je treba urediti že enkrat promet na Jelenovem klancu, ki je zaradi neprimernega klanca za promet brez dvoma nevaren. Vendar se nam rešitev preusmeritve vpre-žnih vozil po stari cesti, v takem stanju, v kakršnem se leta trenutno nahaja, nc zdi pravilna, ker so le redki vozniki, ki lahko s svojimi konji spelje-jo tovor po tej cesti, ki je še bolj strma od Jelenovega klanca. Preureditev Stare ceste bo brez dvoma povezana s precejšnimi stroški in tudi delno gospodarsko škodo. Ali ne bi bilo bolje uporabiti ta sredstva za začetna dela pri dokončni preureditvi cestnega prometa kot je to predviđeno v urbanističnem načrtu? — In končno se moramo zavedati, da so s trenutno rešitvijo prizadeti prebivalci centra Kranja in Struževega, ker se je prevoz premoga oziroma drv podražil za približno 400 dinarjev, in sedaj stane 700 dinarjev. To pa zaradi tega, ker morajo vozniki voziti čez Huje in Čirče. Tudi to bi morali odgovorni organi upoštevati, ker se na ta način povečujejo izdatki delovnega človeka za kurjavo, brez katere ne more biti nobeno gospodinjstvo. A. na 300 delavcev, kar bi tudi pomenilo pomembno pridobitev. Tako bi tudi do kosaške obrti vzbudili večje zanimanje, ker za (to vrsto dela, spričo sedanjih pogojev, ni velikega interesa in je tudi dotok mlajše delovne sile neznaten. Torej ne samo številna povpraševanja po izdelkih, temveč skrb, da nam ne bi izumrla ta svojevrstna obrt v domovini, opravičuje težnje tega marljivega kolektiva po razširitvi svojega obrata. Ni dvoma, da je treba temu delovnemu kolektivu pomagati. Zelo težko pa bo najti vsaj nekaj denarnih sredstev v okviru dbčine, oziroma bodoče trži-ške komune. Zato bo treba sredstva iskati pri okrajnih ali republiških organih, saj tovarna koristi vsemu našemu gospodarstvu. '■ Delovni kolektiv pričakuje pomoči in razumevanja za svoje potrebe, ki bodo vsekakor koristile skupnosti. Nova gospodarska pridobitev v Rodnem V nedeljo, dne 12. septembra je vas Rudno v Selški dol'ni praznovala otvoritev vodovoda. Prebivalci so opravili to delo kratkem času, in sicer v dobrih štirih mesecih. V to gradnjo so vaščani vložili okoli 200« prostovoljnih ur. Pomoč je nudil Higienski zavod v Ljubljani in Kmetijska zadruga Ct š-njica, ki je prispevala za gradnjo 200 tisoč dinarjev. Treba pa bo še mnogo žrtev, da bodo poravnani vsi stroški, ki niso majhni. Ob otvoritvi je pozdravil navzoče tov. Luka Megušar, za njim pa je govoril prpdsedn.k OLO Kranj tov. Košmelj. Ob tej priliki so gajilci preizkusili hidrante, da so se prepričali, kakšno bo gašenje brez bri-zgahie. Otvoritveni svečanosti je sledila zabava. Dopisujte v »Glas Gorenjske4" Zaključen je mlekarski tečaj v Kranju m Kamniška razstava zaključena Gospodarska razstava v Kamniku je doživela lep uspeh. O-bisk razstave je bil velik, soglasno mnenje vseh obiskovalcev pa je bilo, da je to najlepše urejena razstava lokalne industrijske in obrtne zmogljivosti, kar jih je bilo zadnja leta pri nas. Razstavljalci so se potrudili, da so čim bolj okusno in nevsiljivo razporedili razstavno blago. Komisija, ki je ocenila aranžma, je v industriji prisodila prvo mesto z enakimi ocenami Svilanitu, Stolu in Titanu, med obrtniki pa je bil na prvem mestu mizar Lukanc iz Komende, na drugem mestu pa pletarna Združenja slepih in čevljar Ložar iz Kamnika. Podobno prizadevanje obiskovalcev pa je veljalo tovarni po- hištva »Stol«, ki je ob svoji 50-letnici lepo prikazalo razvoj izdelave stola od najstarejših oblik do najnovejših izdelkov. Naša živinoreja, kmetijstvo in gozdarstvo je bilo na razstavi tako dostojno zastopano, da podobne razstave do zdaj še ni bilo v kamniškem okolišu. Žal so razstavo obiskale pod vodstvom svojih učiteljev samo šole iz najbližje kamniški? okolice, medtem ko iz mengeškega in domžalskega okoliša ni bilo nobene. Vsi razstavljalci so bili zadovoljni z uspehom in so sklenili, da bodo tudi prihodnje leto organizirali še večjo in lepšo razstavo, saj jim je letošnja dala obilo dragocenih izkušenj. Povojno stanje našega mlekarstva se je po zadnjih dveh letijh vidno izboljšalo, isaj se razvija z namenom, da čimprej zagotovi zadostno količino zdravega mleka in mlečnih izdelkov vsem potrošnikom širom po naši državi. S pomočjo Uni-cef ter organov ljudske oblasti je bilo že zgrajenih nekaj modernih mlekarn v večjih središčih naših republik, nekaj jih je v gradnji, nekaj pa jih bodo zgradili v prihodnjih letih. Vzporedno z gradnjo novih mlekarskih objektov bo potrebno zagotoviti tudi zadostno število sposobnih mlekarskih strokovnjakov, katerih pomanjkanje ,se v tako naglem razvoju že močno občuti. Posebno primanjkuje strokovnjakov za delo pri kontroli in izboljšanju kakovosti mleka. To je tudi vzrok, da je Institut za mlekarstvo FLRJ organiziral na Mlekarski šoli v Kranju enomesečni mlekarski tečaj. Udeležilo se ga je 30 mladih agronomov iz vseh republik. Dobra polovica teh že opravlja nove naloge, druga polovica pa se pripravlja, da po končani specializaciji zasede nova delovna mesta v obratih naše mlade mlekarske industrije. Slušatelji tečaja so spremljali predavanja in vaje z velikim zanimanjem, z mnogo volje, ljubezni do predmeta in čutom odgovornosti. Razen najboljših domačih mlekarskih strokovnjakov je predaval tudi strokovnjak FAO za mlekarska vprašanja gospod Mc Cle-mont, ki se že leto dni mudi v naši državi. Na predavanjih in vajah so polagali posebno pažnjo kontroli kakovosti mleka in metodam dela za njeno izboljšanje. Istočasno pa so u-deležence tečaja seznanili s tehnologijo naših najvažnejših vrst sira. Tečajnikom so priredili tudi ekskurzijo na planino Uskovni-co v Bohinju, kjer so se spoznali z izdelavo bohinjskega sira, na drugi ekskurziji pa so si ogledali mlekarsko-živinorejsko razstavo na Vrhniki. GLAS GORKNJSKE :niMMii,si!N Maiefei družina — veselje starih in mladih! Ce malčkov, jih zvrsti drugega poste |se kdaj s srcem približali leg drugega k seskom in si pri-muckom, tem prijateljem do- zadeva, da bi pogladila vsako brih ljudi, boste lahko verjeli dlačico na njihovih mehkih ko-odličnemu poznavalcu in veli- žuščkih ter umila očke in ušes-kemu ljubitelju živali Alfredu ca.« E. Brehmu, ko pravi: Mladi rastejo in mati spre- »Nobena mamica se ne more minja v popolnem soglasju z posvetiti nega svojih otročičkov rastjo svoje vedenje do njih. N Sasmore je bil zelo znaine* nit angleški igralec, tako zaradi velikega igralskega daru. resnim obrazom razodel: bogata flora iz družine plesnivk. ral za glavno vlogo svojega pri- kakor zaradi svoje precejšnje ekega dne me je šef po- jem starem klobuku, na kate- veliki filmski režiser. Lahko bi klical k sebi ter mi z zelo rem se je medtem bila naselila rekel —■ v hipu me je angaži- »Moj ljubi Meier, sedaj vas pa Oi>.rtačil sem ga, ga pomočil v hodnjega filma »Stari potepuh-«, res že dovolj dolgo gledam v vrelo vodo in posušil v pečici, Vlogo sem odlično odigral, tej stari pokrovki, (ki ji pra- nataknjenega na cvetlični lo- Potem sem bil sam za to, da vite klobuk! Tako ne more iti nec. Zena je celo menila, da vržemo to staro klobučevino v več naprej . . .« izgleda kot čajnik aH kot vedro peč. Pa se je žena uprla: »Klo- In mi je natančno razložil, za premog, sin pa je imel vsa- buk mora ostati v družini! Za- obilnosti. Ko je nekoč moral v neki tragediji umreti in po-grebniki, ki naj bi ga odnesli« zaradi igralčeve izredne tel* niso mogli dvigniti nosil, se naenkrat zaslišal glas z galeri moja obleka ga niti toliko ne bodeta v oči, ampak klobuk . . . Turobnih misli sem odkolo-vratil domov, se vrgel na kanape in pričel zaskrbljeno vrtati' po možganih z vprašanjem, da mora biti knjigovodja do- ko nedeljo vse polno jalovih iz- hvaliti se mu moraš za glavno Je: >>^aJ lSam hodi, debela kra stojno oblečen. Moj plašč in govorov, da mu ne bi bilo tre- vlogo in kopico denarja!« ba iti z menoj na sprehod, in »Lepo, ampak na moje teme znanci, ki sem jih srečaval, so ne pride več!« bežali na drugo stran ceste, k«?- Elfriede je nesla klobuk mo- kor hitro so ugledali moje po- distki in ga dala preoblikovati krivalo. za svojo nakodrano glavo. Ko Časi so se med tem zboljšali, je nato prvič nesla to prav nič ali naj svoj stari klobuk zame- toda jaz sem mu ostal zvest, polepšano melono na sprehod, njam z novim, ali naj si po- Mučna odločitev, pred katero se ji je pripetila nesreča: iščem novo službo. Ta klobuk, me je postavil moj (Sef, ne sme Iz nekega desetmetrskega av- ki so ga tako brezobzirno ime- nikakor gnati mojih občtukov, tomobila je skočil gospod in novali stara pokrovka, ima polnih pietete, do viška. Konč- Elfriedo poljubil ter objel. Trt namreč svojo zgodovino. no gre za mojo eksistenco! S tedne pozneje je stala pred ka- Čez klobuk sem prišel do težkim srcem sem se napotil mero. Dobila je glavno vlogo svoje žene. Med podlogo in k starinarju. Ogledal si je klo- v filmu »Brezčastna vlačuga<. potnim usnjem je tičala zga- buk, odkimal in mi nasvetoval Sedaj odločno protestiram, da njena oglasna stran »Nedeljskih zgodovinski muzej. Na poti tja- bi še nadalje obdržali klobuk odlomek iz svojega romana. Ko z večjo nežnostjo in vdanostjo, Kakor hitro se malim odpro Novic«. Odkril sem jo šele, ko kaj sem padel v roke nekemu v družini. Kdo ve, če ga ne bi je končal, je Voltaire dejal: kakor mačka. V vsakem nje- očesca, se prične pouk. Se str- mi je klobuk postal premajhen, možakarju, ki me je objel in dobil na svoje nedolžno telo »Mladi mož, kaj takega smete" nem gibu, v vsakem glasu, sploh me togo te očke v daljo; toda ker so mi lasje preveč zrasli, poljubil, kakor hitro je vrgel moj sin in bi bil o priliki za- napisati, ko ste že enkrat slav v vsem njenem vedenju se kaže kmalu se odločno naravnajo na Vsak drug bi si pri tem narav- en sam pogled na moj klobuk, dolžen za tfilm »Mladoletni mo- ni. Do tedaj morajo prisrčnost, skrbnost, ljubezen in določene predmete. Ogledujejo nem pojavu pomagal tako, da Bil je gospod Fred Fredison, rilec«! spisi dobri!« obzirnost ne le za potrebe, am- si okolico, pot jih zanese tudi bi se šel ostric. Tovrstne brez- pak tudi za želje otročičkov. h krožniku, od koder jim zadi- glave zaletelosti sovražim. (Tre- ********"**"""*""" ~ ~ " *****"**' Dokler so ti majhni in nebo- ši sladko mleko. Sprva nerod- ba je premisliti, če ne peljejo gljeni, se ukvarja stara samo z no, pregloboko pomakajo svoje morda druge poti k istemu ci-njihovo prehrano in čiščenjem, gobčke v sladko tekočino, a lju. Prav tako kot v politiki in Previdno se bliža ležišču, var- kmalu se privadijo. Jed jim pri odločitvi za ženitev. Vzel no se vleže med gomazečo dru- tekne iz dneva v dan bolj, — sem torej papir iz klobuka in Sčino, obliže katerega svojih in to vidimo tudi na naši sliki, že je bil spet dovolj prostoren. ča!« Tedaj se Sasmore smrtno ire-sen pridvigne in reče z grobnim glasom: »Več obzirnosti do mrtvih!« Kajenje škoduje Stopil je neki poslanik k Cici Iliju ter mu dejal: »Prosim te za cigareto.« »Ne dam, to škoduje!« »Meni ne.« »Vem, ampak meni!« odvrn« Ciča Ilija. Dober nasvet Mlad pisatelj je bral VoltairU biti vas« NSKAJ ZA NASH ZBHE Da bo perilo lepše in trpežnejše Sedel sem tistikrat na gostilniškem vrtu, pred seboj sem rilo samo rahlo gnetemo, nikakor pa ga ne smemo ožema' Perilo sodobne žene je pre- tkanine ne prenesejo ostrih ti. Izpiramo ga v topli vodi. težno iz umetne svile, nylona pralnih sredstev, prevroče vo- nato pa še v hladni, dokler n imel razernien omenieni n-mir ali trikoja. Kljub temu, da da- de, pa tudi ne mencanja in «sto. Nylon tkanino sušimo P" in bral oglas da je mogoče do- tiemo Prednost nylionu, je še drgnjenja. Najbolje je, da jih možnosti v senci, pod nobeni* biti v trgovini »Bim-Bam« har- vedno zek> cenjeno perilo iz narahlo ožemamo oziroma sti- pogojem ^pa ne^v bhzini_ prf monike tudi za otroke. Dan na- nežnobarvne pralne svile, ki skamo v raztopim Luxa. to sem šel tja, se predstavil se Prijetno nosi in tudi lepo Ker se tudi pri nas vedno neki Elfridi, ki je bila tam v Pere- L^potm učinek in trpež- bolj uveljavlja perilo iz nylo- službi; in ta se je tako prisrč- nost tega bomo še Povečale, če na in perlona, je prav, da spre- no nasmejala mojim poskusnim izdelamo na njem lepe okra- govorimo nekaj besed še o , nocturnom, da sva se spoznala. ske- Take vrste ročno del° smo pranju tega. 7 se isti stiokovnjiiki ločijo pri vprašanju njegovega \ ~ . _ , mpri „ninn in nn voini 7aradi l, rojstnega dneva: nekateri mislijo, da je to 6. ja- Pozne]e Sva *e Porofila Potem "2*™*™.™ č ,sa materiafa Clst° nyl°n tkanin° perem° tak° kot nyl°n V mlaČni mUn • sva se preselila v mesto. Od Pomanjkanja časa materiala u milnici Barvaste kose ci. ,Likanje tudi pri tem ni po tistih daljnih dni nosim svoj PreceJ opustile, zdaj pa se zo- ^ oddelimo za sebe. Pe- trebno. klobuk. Samo med vojno sem Pet zel° ceni ln zlasti modaq bil pokrit z jekleno čelado vo- upošteva lept> vezanje na pe- jaka; klobuk je ležal na tleh ril" in oblekah. M O O S in služil moji ženi kot vrečka Trajnost perila moremo s za fižol. pravilnim ravnanjem znatno Ko sem se vrnil, so bili časi podaljšati. Tu je predvsem va-slabi in moral sem seči po svo- žen način, kako peremo. Nežne RESNIČNI SIIERLOCK HOLMES Sherlock Kolmes, najbolj poznani detektiv na svetu, se je rodil po mnenju strokovnjakov točno pred sto leti, čeprav točneg nuar 1854, drugi pa nagovarjajo datum dva dni pozneje. Dejstva o življenju tega detektiva so sicer v raznih kriminalnih zgodbah malo upoštevana, več so jih odkrili mnogi oboževalci po vsem svetu, združeni v različnih »Sherlock Holrnesovih klubih«. MOC BARVE ali štedilnika. Ko se tako perila posuši, ga ni treba likati. Tkanine, ki so le deloma oja-čene z nylonom, peremo kot vse druge. Perlon tkanine peremo pra^ Da je izbira barv zelo važna za uspešno trgovino, nam najlepše kaže primer Američana R. Loewyja, ki je stavil i s predsednikom »American Tobacco Company« za 50 tisoč dolarjev, da more na preprost način povečati povpraševanje za znanimi »Lucky-Strike« cigaretami, proizvodom ce družbe. Loe\vy ni storil drugega, kot da je namesto prejšnjega zrleno-zlatega ovitka predlagal belega. Kadilcem so se v belem ovitku pakirane cigarete zdele veliko bolj »hi-gienične« in pričeli so jih na debelo kupovati. Loewy je dobil stavo. HITRA RAST Mod sejalci drži rekord v rasti modri kit. Čim starejši je. tem hitreje raite in tako doseže v desetem mesecu življenja povprečno hitrost rasti 4 cm na dan. Če je bil n. pr. rojen v aprilu, bo novembra meril že dobrih 16 m Odrasli modri kit je dolg 30 m in tehta 100 ton, to je toliko kot 'A5 slonov ali 150 velov skupaj. INTERVJU Mark Twain je sovražil in- Ko sva bila še čisto majhna, tervjuje in je vsakega izpraše- so naju pri kopanju zamenjali, valca že pri vratih odslovil. Pozneje je eden umrl. Na ža- Nckoč je pa le nekemu časni- lost pa ni bilo mogoče dogmti, karju uspelo priti do pisatelja, kateri od obeh je pravzaprav Časnikar: »AH imate brate in to bil. Eni so trdili, da Viljem, sestre, ali ste edinec?« drugi s0 z°Pet menili, da som . _j „ -, bil jaz. In vendar je stvar po- Mark Tvvain: »Na žalost se lnoma preprosta. Eden od tega sploh ne morem spomniti.« obeh Jfi namref imel na ley| Časnikar: »Zaradi podobnosti rokj materino znamenje. In ta se mi je zdelo, da je tisto tam sem bil jaz! In ta otrok je NAJVEČJI IN NAJMANJŠI ČLOVEK Največji človek na svetu je Perzijec Sija Kad, visok 3,27 m. Najmanjši človek je egiptovski pritlikavec Hilang s svojimi 38 cm. slika kakega vašega brata.« Mark Tvvain: »Seveda. To je Viljem, moj ubogi Viljem.« Časnikar: »Je Že umrl?« Mark Twain: »Jasno. Ali bo-) Ije — mislim, da je tako. Mi-^dva sva bila namreč dvojčka. umrl. Torej sploh nisem jaz več jaz, ampak samo upam, da sem. Kaj takega je dandanes zelo težko dokazati . . .« Ko je pisatelj prišel do sem, je časnikar že pograbil klobuk in prijel za kljuko na vratih. Bluz v ženski garderobi nikoli ni preveč. Za zgornja dva enostavna kroja nam zadostuje že prav majhen kos blaga. PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ 69 Ko sem prispel do tistega mesta, kjer so volkovi izginili ter prekoračili jarek, so prisopihali psi, vendar jih je bilo samo šest. Dva sta plačala zasledovanje z življenjem. Sodil ju je Šepavcc. BiH je klel na vse pretege ter dejal: .Najboljša dva sem izgubil'. Ostanek tropa nas je vodil na kraj sodbe. Lovska psa sta raztrgana ležala v lastni krvi. Smilil se mi je Bili pa tudi psa, toda priznati moram, da sem bil hkrati vesel, ker se je Šepavec rešil.« 70 »Nekaj dni sem še taval po tesni, kjer sem večkrat srečeval Šepavca. Soteska je bila ogromna, globoka in razdrapana. Dno je bilo poraslo z drevjem. Sprehajal sem se nekako do poldneva, nakar sem sedel na star panj za namenom, da se malo založim. Nepričakovano je postala Nelly nemirna. Priostrila je uhlje in ostro opazovala severno steno soteske. Sledil sem pogledu, opazil pa nisem nič posebnega. Nelly pa je nenadoma zacvilila. 71 Iznenada se je pojavilo dvoje živali na zas viti stezi. Kmalu za njima se je prikazal Šepavec. Ni ga bilo volka, ki bi se mogel meriti z njim. Spet se je oglašalo lajanje psov. Tudi klice mož in streljanje sem slišal, pa si nisem mogel tolmačiti, na kaj streljajo. Kmalu nato se je prikazalo šest psov: trije lovski in trije navadni cucki. Lovski psi so vodili. Prehitevanje je bilo izključeno. Ko bi bil hotel kdo naprej, bi se znašel na dnu prepada.« 72 »Psi so bili urnejši od Šepavca. Pravkar se«" mislil, kaj bi s< moglo zgoditi, če bi ga dohiteli, ko se je volk nenadoma na neki za' ščiteni polici ustavil. Sepavec je ostal neoPa' žen toliko časa, da se je »rikazala pasja glav*-Tedaj se je tuleč zakadil v psa. Le-ta se 3 poskušal ustaviti, pa je že zdrsel v globoki Pre' pad. Slična usoda je doletela še preostala l°v ska psa. Osupli cucki so se urno obrnili, drv h gospodarju ter mu naznanili žalostno vest i Podjetja znižujejo proizvodne cene lak • telesna m^a • S^od Po podatkih gospodarskega lahko zaposlili tudi okoli 50 v l.uhovi moči, da bi se to eta olo Radovljica je ve- delavk več kot doslej. znižanje občutilo tudi v malo- Po podatkih gospodarskega lahko zaposlili tudi okoli 50 sveta OLO Radovljica je ve- delavk več kot doslej *ina industrijskih ipodjetij ra- ,veriga« v Lescah pa je o-aovljiškega okraja v letošnjem stal,a pri lanskoletnih cenahi Prvem polletju obdržala cene znižala pa je cene za x Drocent na isti višini kot lansko leto, tistim kupcem ki blago takoj razen LIP Bled in Gozdnega riacaj0 8°spodarstva, ki sta zaradi sedanjega položaja na lesnem tr- Vprašamo se. ali so trgovska *'šču podražila svoje proizvode Podjetja storila res vse, kar je za nad 100 procentov. Tudi tek- -—— i.jihovi moči, da bi znižanje občutilo tudi prodaji?! Nogomet po Gorenjski II. spominski šahovski turnir na Rabu Jdrijčani v Skofji Loki Preteklo nedeljo so bile zara-tehničnih ovir odigrane na stilna industrija je nekoliko zvišala cene zaradi povišanja Cl-n surovinam. Železarna na •'^senicah pa je v glavnem svo-J<* cene obdržala in jih pri nekaterih proizvodih celo znižala za okoli 3 procente. Najobčutneje je znižala cene svojim izdelkom Tovarna pletenin v Lescah in sicer za 430 tisoč dinarjev za tono nogavic, lono triko-konfekcije pa prodajajo sedaj 1,200.000 dinarjev ('*?neje. Tako občutno znižanje H tovarna dosegla zaradi znižanja cen surovinam in zaradi Manjšega dosezanja dobičha. V Mojstrani grade nov vodovod tekme. Na Bledu sta se srečali moštvi Bleda in Tržiča. Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 1:1 (1:0). Blejčani so v prvem delu igre zastreljali V občini Dovje - Mojstrana kazenski strel in tako zapravili vlada zadnje čase kaj velika razgibanost. Novi občinski od- bili gostje nekoliko boljše mo bor SZDL je zelo delaven. Ob- štvQ) vendar so se jim domači cani so izvolili že šolski odbor, j^r krepko upirali in obdržali se pogovorili o združitvi dveh neodločen rezultat, knjižnic, o udeležbi na proslavi »Štajerska v borbi« itd. Odlo- SVOBODA (Šenčur) : čili so se tudi za gradnjo pre- JESENICE 0:11 potrebnega vodovoda v Moj- HRUgICA . MLADOST 0:5 strani. Občinski ljudski odbor prvim moštvom nogometašev in z odbojkarji Partizana. Dočim so odbojkarji odločili srečanje s 3:0 v svojo korist, so nogometaši igrali neodločeno 1:1. fr\ povratnem srečanju 12. sep- je preskrbel potrebna finančna SPORED PRVENSTVENIH Podjetje bo stroje, ki Bo ležali sredstva in z gradnjo so že za- TEKEM GORENJSKE ffe let neizkoriščeni, spet po- čeli. Delo lepo poteka in voda Pravilo in bo tako povečalo bo že letos pritekla. Pri delu svojo proizvodnjo za 100 od- sodelujejo- ftudii občana, pred-stotkov. Seveda bodo s tem vsem pa člani SZDL. za nedeljo 26. septembra 1954 Na Jesenicah igrišče Jesenic ob 14. uri Jesenice : Mladost, Vavpetič mladinci; ob 15.30 uri Jesenice : Stupica 0 Tržič. Na Bledu igrišče Bleda ob 14. uri Bled : Prešeren, pionirji; ob 15. uri Bled : Prešeren, mladinci. v Lescah ob 15. uri Prešeren : Svoboda. v Kranju igrišče Mladosti ob Fajon Vt Pred Okrožnim sodiščem v obtoženi takoj umolknil, ko je 10. uri Mladost : Korotan B. Ljubljani se je te dni zago- v gostilno stopil miličnik. Tudi v Skofji Loki igrišče Ločana varjal B. S., nezaposleni meha- priče so lahko samo potrdile, ob 13. uri Ločan ; Korotan, pio-nik iz Britofa. Zastopnik jav- kar ije bilo navedeno v obtož- nirji; ob 14. uri Ločan : Koro-nega tožilstva je obtožil imeno- niči. tan, mladinci; ob 15.30 Ločan : Vanega, ker je v pijanosti ža- Sodišče ga je zaradi obreko- Hrušica. 'i' in obrekoval naše najvišje vanja obsodilo na 3 mesece za ržavne in politične predstav- pora. S sodišča Kazen za obrekovanje Na spominskem šahovskem IV. kolo »B« skupina: Sonc - Preteklo nedeljo so imeli Lo- turnirju na Rabu so bili od Simčič 1 : 0; Berčič - Nadižar čani v gosteh fizkulturnike iz IV. do IX. kola iy obeh skupi- Vi : Vi; Eržen - Galof 1 : 0; Idrije. Taka prijateljska sreča- ^°^"]S*emTJL._^rY?nf_Y*!V! nah doseženi naslednji rezul- Janškovec - Laznik 0:1; Kav- nja, ki naj, tesneje povežejo tati: čič - Jagodic 0 : 1;V. kolo: Ja- športnike, so vedno zelo korist- iv. kolo »A« skupina: Krulc- godic - Sonc Vi : Vt; Laznik - na in zaželena. S tem so Idrij- Vavpetič 0:1; Kuster - Avsec Kavčič Vi : Vt; Galof - Jan- čani vrnili obisk Ločanom, ki Vi : Vi; Stupica - Sikošek l/l : škovec 1 : 0; Kavčič - Eržen so 5. sept. gostovali v Idriji s Vi; Puc - Cuderman 1 : 0; Mis- V2 : Vt; Simčič - Berčič 1 : 0; jak - Roblek Vi : Vsi Sicherl - vi. kolo: Sonc - Berčič 0 : 1; um,a*°:-.X _d5,Ug^. ??!?f!U„S.° Fajon 0 : 1; v. kolo: Fajon - Eržen - Simčič 1 : 0; Jansko- Krulc V2 : Vt; Roblek - Sicherl vec - Nadižar 0:1; Kavčič - V2 : Vi; Cuderman - Misjak 1 : Galof Vi : Vi; Jagodic - Laz- 0; Sikošek - Puc Vi : Vi! Avsec nik Vi ! VtJ vii. kolo: Laznik - - Stupica 0:1; Vavpetič - Ku- Sonc Vi : Vi; Galof - Jagodic tembra pa so Idrijčani nasto-ster 0 : 1; vi. kolo: Krulc - Ku- 0:1; Nadižar - Kavčič Vt : VtJ pili z mladinci in prvim mo-ster 1 : 0; Stupica - Vavpetič Simčič - Janškovec 1 : 0; Ber- štvom v nogometu ter za na-Vt : Vi; Puc - Avsec 1 : 0; Mis- čič - Eržen 0 : 1; viii. kolo: miznoteniško ekipo. Pri vseh jak - Sikošek Vi : ViJ Sicherl - Sonc - Eržen Vi : VtJ Janško- srečanjih so bili uspešni Loča-Cuderman Vi : VtJ Fajon - Ro- vec - Berčič 0 : 1; Kavčič - ni (mladinci »Rudar« Idrija : blek Vi : VtJ vii. kolo: Roblek Simčič Vi ! Vi; Jagodic - Na- »Ločan« 1 : 2; prvo moštvo »Ru- - Krulc 0 : 1; Cuderman - Fa- dižar Vt : V2; Laznik - Galof dar« : »Ločan« 2 >: 5; namizni jon 1 : 0; Sikošek - Sicherl Vt ! Vi. tenis 4 : 8 za Ločane). 1 : 0; Avsec - Misjak 0 : 1; Končno stanje (po ix. kolu) Omembe vredno je tudi mar- Puc 0:1; Kuster - skupine »B«: 1. Laznik 7 točk !jivo pripravljanje košarkarjev 1; viii kolo: Krulc (osvojil II, kategorijo); 2, in Partizana| ,ki grade novo - Stupica Vi : Vi; Puc - Kuster 3. Eržen, Jagodic 6 točk; 4. Ga-Vi : Vij Misjak - Vavpetič 0 : lof 5V2; 5 do 6. Kavčič, Nadi- 1; Sicherl - Avsec Vi : »/•; Fa- žar po 5' točk; 7. do 8. Sonc Igra.lci ~ večinoma dijaki tu jon - Sikošek 1 : 0; Roblek - in Berčič po 3V2; 9. Simčič 2ViJ Cuderman Vt : Vi J ix. kolo: 10. Janškovec 1 točko. Cuderman - Krulc 1 : 0; Siko- Do zaključka turnirja bosta neumorni ter so opravili ogrom- šek - Roblek Vi : ViJ Avsec - odigrani še dve koli v A sku- no prostovoljnih delovnih ur. Vi; Vavpetič - Si- pini, vendar ima mojster Puc Za njihovo prizadevnost jih mo- cherl Vt : Vt! Kuster - Misjak največ izgledov na svojitev pr- ramo pohvaliti in jim želeti pri Vi : Vi; Stupica - Puc >/l : Vi. vega mesta. delu mnogo uspeha. Po ix. kolu vodi: v »A« sku- ko- šarkarsko igrišče na stadionu. Igralci — večinoma dijaki tukajšnje gimnazije — so pri svojem delu zelo požrtvovalni in Službujoče delegate GNP določi domači klub. pini: Puc 7 točk; Stupica, Cuderman 6; Sikošek, Vavpetič 5V2; Krulc 5; Roblek, Fajon 4V2; Sicherl 3Vs>; Misjak 2V2; Avsec, Kuster 2 točki. 460.000 din za smučarske klube Oktobra meseca je bil v gonilni v Pred osi j ah razen dru-Sih gostov tudi B. S. Ker je pl'eqioboko pogledal v kozarec Je '.ačel zabavljati in se nedo-stoJno obnašati ter žaliti. V Posebno napoto mu je bila slika na zidu. Zabavljal je zaradi tega 5eS, da se mu »slabo« godi, ker je brezposeln. Brez dela pa je po lastni krivdi, ker noće prijeti *a nobeno delo, temveč raje po-*iva po gostilnah. ^Udi na obravnavi se je zelo Objava št. 15 vativno gledanje članov do že nedostojno obnašal in itidii, da Sklepi i. konference žena-gasilk na v gasilski službi ILEC Službene objave OGZ Kranj sPloh ne ve kaj je govoril, češ, da je bil preveč pijan, da ti 'ahko za svoja dejanja odgovarjal. Da ta zagovor ne drži, lam dokazuje dejstvo, da je na Jesenicah 6. v mestu in na vasi je potrebna večja propaganda za 29. avgusta 1954 je bila na Je- vpis žena in deklet ter pionirk Sekretar senicah i. konferenca zena-ga silk OGZ Kranj in Jesenice, kateri je prisostvoval tudi poveljnik gasilske zveze tov. Špicar Miran. Razpravljali so o poživitvi dela žena v gasilstvu, o "ato tudi ta nc more izpoInjti nalogah žena v saniteti, pri obveznosti do RGZ. Vsem bla-Pred sodiščem v__Ljubljani se vzgoji mlađinc ter 0 prepreče- Rajnikom in predsednikom dru- ^injen .šofer povzročil prometno nesrečo ] Je v gasilsko organizacijo. Članarina: Iz blagajniške knjige pri OGZ je razvidno, da še nešteta društva niso poravnala obveznosti do OGZ, Upravni odbor Gor. smučar- te, ki so jih razdelili klubom, ske podzveze je imel v torek izvirajo iz dotacije, ki jo je zvečer redno sejo, na kateri je Gorenjski smučarski podzvezi razpravljal o programu smučar- dal OO SZDL v Radovljici in skih prireditev v novi sezoni v prav zaradi tega so bili odbor-okviru podzveze, o pripravah niki mnenja, da naj bi večina smučarjev na sezono, tečajih za sredstev, ki jih daje radovlji-sodnike in drugih vprašanjih. ška skupnost za smučarske na-Odbor je določil, da bodo mo- mene, ostale v društvih radovr rali imeti klubi Svoje prven- ljiškega okraja. Klubi in društvo takoj prvo nedeljo, ko bo štva morajo vedeti, da okraj zapadel sneg, nekako 14 dni za Kranj ni prispeval niti dinarja tem pa bo smučarsko prvenstvo v te namene. Kljub temu je Gorenjske smučarske podzveze, podzveza dala klubom in dru-gadnega, sektorskega ali dru- ki bo na (Bledu, v Tržiču in v štvom kranjskega okraja okoli štvenega značaja priporočamo, Bohinju. Na Bledu naj bi bila 120.000 din. Omenjena sredstva da si društva nabavijo dimne tekmovanja v klasični kombi- pa naj bi predvsem služila za bombice, ki bodo na razpolago naciji, v Tržiču v alpski, v Bo- razvoj mladih smučarjev, pri OGZ proti odškodnini. hinju pa sankaške tekme. Med- Na pomoč! narodne prireditve v okviru NamiZtii ieftlS podzveze pa bodo skakalna tur-v. d. Presednik: neja po Gorenjski in Triglavski V četrtek je gostovala v Kra- Stefc Janko Tvrdy Makso smuk odbor bo že pravočasno nju reprezentanca Zah. Nem- Okr. poveljnik: Šiling Jožko Zavedni gasilci gredo na Ostrožno zagovarjal obtoženi P K iz vanju požarov pri raznih nez. naro8am0> da takoj odpo- rov, šofer podjetja »leksuk eodah. Konferenca je sprejela gljejo potrebno clanarino> sicer sledeče sklepe: 1. ' Delovne uniforme naj t*s prekroje tako, da bodo praktično služile ženskim desetinam. 2. Društva naj skrbe za čim- bomo primorani objaviti z imeni vsa društva, ki nam dolgujejo. Obveznosti do brigad: Iz štabov brigad smo dobili sporočila, da društva še do sc- Iz PGD Duplje smo dobili sledeče obvestilo: »Tudi dupljan-ski gasilci se vneto pripravljajo na praznik »Štajerska v bor bi«. Na množičnem članstva, 8. 9. drugim sprejet večjo nabavo ženskih paradnih daj niso izpolnila svojih obvez- v 'Ljubljani. Obtoženi je sredi aprila v videnem stanju vozil osebni av-t°ttiobil, last omenjenega pod-^etja, v smeri proti Jezici. Ker n' imel šoferskega izpita za o-8ebni avtomobil, ampak samo za tovornega, je zaradi neprevidnosti in neznanja zavozil 2 Klavne ceste na polje. Pri tem Se je avto prevrnil, sopotnica ti ne samo število članic, tem- deča društva: Sentjošt, ^ Vogljc, tako, da bodo dupljanski gasil Pa je dobila težje telesne po- več tudi, koliko od njih je brez ibi, Predoslje, Srednja vas, ci dostojno sodelovali pri tej škodbe. Razen navedenih dej- «tna, koliko je izprašanih in Pletenina, Šenčur, Hrastje-Pre- veljki manifestaciji« *tev pa je bil obtoženi P. K. še koliko s činom podčastnika. bačevo in Suha. Društva ki svo-Vinjen. 4. V vsakem društvu naj bo- Jih obveznosti niso izvršila v Sodišče je po daljšem posve- sta vsaj dve članici, ki bosta v ostalih brigadah, bomo obja-tovanju obsodilo P. K. na osem delali v zdravstveni preventivi vili v prihodnji številki. v društvu in na vasi. Dimne bombice: Za 5. Odpraviti je treba konzer- namišljene praktične vaje bri- se tega partizanskega slavja cev za tečaje, udeleži vsa ženska desetina dru- Na omenjeni seji je upravni štva. Seveda tudi člani ne za- odbor podzveze razdelil tudi pripravil koledar prireditev. čije s svojimi mladinci in mla-v zvezi s pripravami smučar- dinkami. Oba dvoboja so gostje jev na novo sezono so na seji odlpčtili v isvojo korist. Mla-sklenili, da bodo v prihodnjih dinci Projektorja so izgubili dneh člani odbora obiskali vse brez večjega odpora. Edinole klube in pregledali stanje pri Teran je premagal svojega na-njih. Na seji, ki jo bodo imeli sprotnika Simona. Česen je prav tako imel priliko, da zmaga, vendar je oba seta z minimalno razliko izgubil. Mladinkam je bila sreča bolj naklonjena in bi dvoboj z malo več v svojo korist. Poraz 3:2 je za mlade Kranjčanke vsekakor uspeh,saj so se pomerile z mladinsko dr- spet čez štirinajst dni, pa bodo o tem obširneje razpravljali Pripravili bodo tudi nekaj te-sestanku ^aiev za sodnike za vse disci-1954 je bil med Plme- Tečaji bodo v krajih, kjer njena in bi dvoboj z tudi sklep da D0CW pmeli največ prijavljen- rutine lahko odločile bluz. nosti do njih. Ugotovljeno je, ostajamo za mladinkami. Tudi dotacije klubom in društvom v žavno reprezentanco 3. Društva so dolžna poroča- da so v kranjski brigadi to sle- teh ge je prijavii0 iepo število skupnem znesku 460.000.— din. Največ so dobile Jesenice in sicer 70.000 idlin, Ljubelj 30.000 din, Udarnik 30.000 din, Gozdar Gorje 50.000 din. Bled 30.000.— din, Jezersko 25.000 din itd. Prvotni predlog je bil, da bi do- Jbesecev zapora pogojno za do b0 4 let. Trgovsko podjetje nalveliko KOKRA" - KRANJ pozdravlja vse borce xiv. divizije in jim čestita k desetletnici legendarnega pohoda na štajersko. prav tako pozdravljamo vse borce in borke Štajerskih brigad ob njihovi proslavi »štajerska v borbi«. Člani in članice društev posnemajte jihi Sektorska vaja v Kokri 5. 9. 1954 je imel sektor Preddvor gasilsko sektorsko vajo v kamnolomu v Kokri. Sodelovala so: PGD Preddvor, Olševek klubi v kranjskem okraju. Vso in Jezersko, društvo Trstenik pa se vaj ni udeležilo. PGD Kokra še nima motorne brizgal-ne, izato so člani z velikim zanimanjem opazovali potek vaj. Prav dobro se je izkazala desetina PGD Olševek, ki je vo- Zopet ob toeke SLOVAN : KOROTAN 3:1 (2:8) V nedeljo je kranjski Korotan odigral v Ljubljani prvenstveno nogometno tekmo s Slova- bili Kranj, Jesenice in Tržič nom. Vtem srečanju je gostu-enake vsote, čemur pa so se Joče moštvo moralo zopet klo-odborniki uprli, kar pa je z niti in prepustiti obe točki, ene strani opravičljivo. To bo- Kranjčanom letos nikakor nc do prav gotovo občutili zlasti gre in neuspešen start v tej sezoni daje kaj slabe izglede za vsaj povprečen plasman v ligi. Tekma je bila izredno nezanimiva, s svojimi odločitvami Preteklo nedeljo je kranjski pa je sodnik izzval marsikat«;-»Partizan« odigral z liltijskim ri protest gledalcev. Na tekmi moštvom prvo prvenstveno tek- sta Ibila tudi izključena 2 igral-mo v slovenski republiški ligi. ca, z vsake strani po eden. Na Košarka dila obrambo, PGD Jezersko je Domačini so se sicer gostom ta način je moštvo Korotan:.! črpalo vodo iz Kokre, PGD dobro upirali, vendar so Kranj- občutno oslabljeno, saj je v čani zaigrali dobro in zmagali dveh tekmah izgubilo kar tri z rezultatom 48:62 (23:30). standardne igralce. Telovadni nastop v Stražišču Preddvor pa je napadlo namišljeno požarišče. Po končani vaji sta brigadni in sektorski poveljnik razložila članom vse nedostatke, ki se jih bodq morali pri prihodnji vaji izogniti. Otvoritev novega doma V nedeljo, 12. septembra je bradlji, je občinstvo vsakega TVD »Partizan« iz Stražišča pri- posebej nagradilo z valom pro- redil telovadni nastop. Na spo- skanja. Prav tako so ga bile Pretekli mesec je bil za otvo- redu so bile proste vaje, vaje deležne mladinke za izvajane ritev novega gasilskega doma v na bradlji in drogu. Gledalci so premete, stoje in prevale. Tudi Zg. Brnikih sektorski nastop, z zanimanjem spremljali vaje, pri prostih vajah so se dobro Kljub slabemu vremenu se ga ki so jih telovadci izurjeno in odrezale. S prostimi vajami so je udeležilo okoli 60 gasilcev samozavestno izvajali. Poseben nastopili ttudi pionirji z zasta- in gasilk. Pokroviteljstvo nad uspeh so doživeli telovadci na vicarni in pionirke z venčki. prireditvijo je prevzela Ope- bradlji in na drogu. Hkrati z Kot zadnja točka pestrega spo- karna Cešnjevk. Proslavo je mladinci, ki so nastopali na reda pa je bila odbojkarska tek- otvoril tov. Jelar Janez, kroniko drogu, so mladinke telovadile ma med člani in mladinci iz društva je podal tov. Dobnikar. na dvovišinski bradlji in gle- Stražišča. Tov. Miklavčič Ivan je izrekel dalci res niso vedeli komu bi Telovadni nastop je dobro u-društvu Zg. Brnik priznanje, posvetili večjo pozornost, kajtt spel in privabil številne gledal-ker si je v tako kratkem času oboje je bilo izredno zanimivo, ce, ki so bili s prireditvijo izpostavilo nov dom. Tudi ko so člani nastopali na redno zadovoljni. Ljudski odbor mestne občine Mestni komite Zveze komunistov Mestni odbor SZDL in Mestni odbor Zveze borcev NOV Kranj POZDRAVLJAJO JUNAŠKE BORCE XIV. DIVIZIJE »BORISA KIDRIČA« OB DESETLETNICI NJIHOVEGA POHODA NA ŠTAJERSKO IN JIM V IMENU VSEGA PREBIVALSTVA ČESTITAJO K PRAZNIKU NA OSTROŽNEM. VABIMO VSE DELOVNO LJUDSTVO, DA SE 18. IN 19. SEPTEMBRA V ClMVECJEM ŠTEVILU UDELEŽI SLAVNOSTI NA OSTROŽNEM! ZBOR VSEGA SLOVENSKEGA LJUDSTVA BO PONOVNA MANIFESTACIJA NAŠE ENOTNOSTI IN SKUPNE VOLJE. DA NA TEMELJIH OSVOBODILNEGA BOJA ZGRADIMO NOVO, SOCIALISTIČNO DOMOVINO! 00 Kranj POZDRAVLJA VSE DELOVNE LJUDI, POSEBNO PA UDELEŽENCE V NOB OB PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI«! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske ob velikem partizanskem slavju »Štajerska v borbi«. Borbene pozdrave pošiljamo vsem borcem Kokrškega odreda IV. operativne cone. Tovarna gumbov v Kamniku se pridružuje pozdravom in čestitkam ob velikem partizanskem prazniku »ŠTAJERSKA V BORBI« na Ostrožnem pri Celju. Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi pošilja vsem borcem in borkam IV. operativne cone borbene pozdrave in jim čestita ob proslavi »Štajerska v borbi* na Ostrožnem! Okrajni sindikalni svet Kranj čestita vsem delovnim ljudem ob veliki partizanski proslavi »ŠTAJERSKA V BORBI«. 18. in 19. septembra na svidenje na Ostrožnem! DKLOVNI KOLEKTIV PIAMEIN iz kropi: pošilja borbene pozdrave borcem in borkam IV. OPERATIVNE CONE ob priliki velike politične manifestacije na Ostrožnem. KOLEKTIV TRG. PODJETJA POZDRAVLJA VSE BORCE IV AKTIVISTE TER OSTALO DELOVNO LJUDSTVO OB PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI« NA OSTROŽNEM! POSEBNE POZDRAVE PA POŠILJAMO XIV. DIVIZIJI OB DESETLETNICI NJENEGA POHODA NA ŠTAJERSKO! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE 99 TITAN" * Kamnik čestita k obletnici štajerskih brigad na Ostrožnem pri Celju! Poseben pozdrav borcem Kamniško-zasavskega odreda! DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA C* VJLANJt" V KAMNIKU ČESTITA VSEM BORCEM IN BORKAM XIV. DIVIZIJE, II. GRUPE ODREDOV IN IV. OPERATIVNE CONE OB VELIKEM PARTIZANSKEM PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI«. 18. IN 19. SEPTEMBRA SI BOMO NA OSTROŽNEM STISNILI ROKO! Gibanje prebivalstva V KRANJU Rodile so: Antonija Jakšič, gospodinja, Kranj, Zlato polje, rodila 7. 9. deklico; Angela Pohleven, tkalka, Kranj, Drulov-ka 42, rodila 13. sept. dečka; Vida Lukan, šivilja, Stražišče 293, rodila 13. septembra deklico; Terezija Rechberger, delavka, Primskovo 170, rodila 14. septembra deklico. Umrli so: Tekla Kenk, roj. Velepič, roj. 23. 9. 1861, Postojna, umrla dne 9. septembra v Kranju, Prešernova 17, rodb. Upok.; Franc Fras, roj. 18. 8. 1931, Trnovski vrh, Ptuj, delavec pri Projekt, stan. Kranj, Zlato polje, umrl 13. septembra Kranj, Huje 53. Poročili so se: Venčeslav La-Panja, mehanik in Ivana Slo-kar, delavka; Sejgija Metaj, delavec in Pavla Martinjak, delavka; Stanislav Šinkovec, fino-mehanik in Marija Testen, delavka; Vladislav Bratuš, delavec in Terezija Risman, čevljarska delavka. NA JESENICAH Rojenih je bilo od 6. do 13. septembra 24 otrok. Poročili so se: Franc Sodja, Priučeni zidar in Cealiju Arh, *rg- pomočnica; Jože MikeV), Glektro-strojnik in Marija Gre-Sori, trg. pomočnica; "Valentin Triplat, miz. pomočnik in Ana Svetina, gosp^ poinočn.ca; ATa-rijan Cankar, tov (klavec in Mihaela Trsegiav. šiviliu; Ignacij Hlebec, kurjač in Jožefa Je-rovšek, kuharica. Umrli so: Karo! Grogorač, o-sebni upokojenec, loj. 15. 10. 1889, umrl 7. 9. 19f4 na Jesenicah, Kidričeva 44; Albert Lah, tov. delavec, roj. 5. 1. 1905, umrl 1> septembra na Jesenicah, Px3 S&zdom 8; Bernard Frančeškin, klavec, roj. 23. 3. 1911, umrl 6- septembra na Jesenicah v bolnici; Stanislav Lazar, otrok, ro.i. 18. 10. 1951, umrl 9. septembra na Jesenicah - reka Sava; Neža .Čuden, gospodinja, roj. ]2. 3. 1883, umrla 11. septembra na Jesenicah v bolnici; Matija Rapuš, osebni upokojenec, roj. 10. l 1869, umrl 12. septembra Ha Blejski Dobravi. MALI OGLASI objave • ogrlrasi Ratdfo &Jubij Ana Prodam dvostanovanjsko hišo v Kamni gorici. Informacije se dobe pri Bešter, Poljšica 8, p. Podnart. Lepo nagrado dam tistemu, ki mi nudi samsko sobo v Kranju. Ponudbe poslati na upravo lista. Zamenjam dvosobno stanovanje na Jesenicah z enakim v Kranju. Naslov v upravi lista. Kupim navadne citre. Naslov v upravi lista. Prodam hišo v Struževem 26. Prodam kmečko harmoniko, dobro ohranjeno, tritonsko, za 26.000 dinarjev. — M. F., Kranj, Huje 25. Prodam 200 litrski bojler — močna pločevina — za ogrevanje iz štedilnika; — ogled pri Smole j, Kranj, Na skali. Prodam lepe cvetoče oleandre in lucovo peč. Klane 51. Kino Kino »Storžič«, Kranj: 17. do 19. septembra franc.-ital. film »Ljubimca iz Toleda«. Predstave dnevno ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Matineja 19. septembra ob 10. uri angleški film »Zgodba naslovne strani«. Občinstvo obveščamo, da bo 28. septembra premiera ameriškega barvnega filma »V vrtincu«. Vstopnina od 50 do 130 din. Letni kino »Partizan«: 17. septembra franc.-ital. film »Ljubimca iz Toleda«, tednik. Predstava dnevno ob 19.30 uri. 18. do 20. nemški barv. film »Zemlja smehljaja«, tednik. Kino »Svoboda«, Stražišče: 18. do 19. septembra angleški film »Zgodba »naslovne strani«, tednik. Predstave v soboto ob '18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Matineja 19. septembra ob 10. uri »Ljubimca iz Toleda«. 20. do 21. sept. »Ljubimca iz Toleda«; predstave v ponedeljek ob 19. uri, v torek ob 18. 'in 20. uri. Kino »Krvave«, Cerklje: 18. in 19. sept. amer. film »Krvna osveta«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 17. in 20. uri. jUprava kina obvešča kino obiskovalce, da bo z oktobrom predvajalo tedensko dva filma. In to v soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 16. in 19. uri Iter v sredo in četrtek ob 20. uri. Kino »Radio«, Jesenice: 119. do 21. septembra amer. barvni film »Charleyjeva tetka«. 22. do 25. amer. film >Harriet Craig«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 18. in 20. uri in 'v slučaju slabega vremena ob 16. uri. Vsako nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri. Cena za odrasle 20 dinarjev, za otroke 10 dinarjev. Kino »Plavž«, Jesenice: od 19. do 21. septembra ameriški film »Harriet Craig«. Od 22. do 25. amer. barvni film »Charleyjeva tetka«, predstave v torek, sredo in petek ob 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri in v-slučaju slabega vremena ob 16. uri. Vsako nedeljo ob 10. Uri matineja. Cena za odrasle 20 dinarjev, za otroke 10 dinarjev. Občinstvo obveščamo da bomo predvajali v kinu »Storžič« od 28. septembra do 10. oktobra ameriški barvni film »V VRTINCU«. Predstave v kinu »Storžič« ob 15.30 dn 20. uri. — Vstopnice bodo v predprodaji od 23. septembra dalje, dnevno od 9. do 11. ure in od 16. do 17. ure pri blagajni kina »Storžič«. — Vstopnice rezerviramo tudi po telefonu (tel. št. 120), vendar samo od 9. do 11. ure dopoldne. Rezervirane vstopnice dvignite najkasneje eno uro pred predstavo. VSTOPNICE OD 50.— DO 130— DINARJEV! Prodam stavbno parcelo na Primskovem 900 m-. Naslov v upravi lista. Vpis v delavsko gimnazijo bo 21., 22. in 23. septembra od 18. do 20. ure na I. gimnaziji v Kranju. Ugodno prodam hišo na prometnem mestu v Kranju. Naslov v upravi »Glasu Gorenjske«. Prodam mlado kozico in kozlička za pleme, staro tri in pol mesece, bele pasme. Naslov v upravi lista. Službo dobi mlajša pisarniška moč z znanjem strojepisja, po možnosti absolventka ekonomskega tehnikuma. »Zelezni-na« Kranj (poleg gimnazije). 2 trgovska pomočnika z najmanj 10-letno prakso, zaželjeno v delikatesni stroki, sprejme »Delikatesa« Kranj. Pismene ponudbe z navedbo prejšnje zaposlitve do 25. septembra. ZAHVALA V najtežjih dneh našega življenja, ko nas je tako nenadno in tragično zapustil naš Janko so nam bili v veliko uteho številni izrazi sočutja v besedah in dejanjih. Prav posebno zahvalo smo dolžni gasilskemu društvu Cerklje, kakor tudi Av-to-moto društvu, godbi in pevcem. Dalje se zahvaljujemo tovarišu Miklavčiču, Oblaku, Per-čiču, Puharju in Kernu za pretresljive besede ob odprtem grobu; častiti duhovščini za zadnje spremstvo ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Prisrčna hvala tudi vsem prijateljem in znancem, ki so se nas spomnili s sožalji ter ogromni množici, ki je spremila našega Jankota do preranega groba. Žalujoča družina Vomberger-jeva iz Pšenične Police pri Cerkljah Oglašajte »Glasu Gorenjske* Poročila poslušajte ob 5.35, 6., 7., 13., 15., 17., 19.30 in 22. uri. Ponedeljek, 20. septembra: 6.30 Tržno poročilo. 7.30 Gospodinjski nasveti. 7.40 Zabavna glasba. 11.15 (Šolska ura za višjo stopnjo — Ernest Adamič; Oče poštne znamke. 11.45 Domače pesmi za prijetno opoldansko razvedrilo. 12.00 Kmetijski nasveti. 13.00 Nove knjige. 13.10 Za vsakogar nekaj. 15.15 Lahka Iglasba. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo, a) Ernest Adamič: Janezova povest, b) Obisk v zavodu za slepo mladino. 16.10 U-trinki iz literature — Iz Šolo-hovih črtic. 16.30 Želeli ste — poslušajte!! 18.00 Radijska univerza — Marjeta Pirjevec: Vtisi iz Pariza. 18.40 Koncert pianista Marjana Lipovška. 20.00 Zunanje politični feljton. Torek, 21. septembra: 6.40 Slovenske narodne pesmi. 11.15 Cicibanom — dober dan! 11.30 Orkestralni spored. 12.10 20 minut, z veselimi godci. 13.00 Iz kolektivov za kolektive. 13.15 Za vsakogar nekaj. 14.00 Za pionirje. 15.45 Slovenske narodne pesmi pojo »Tri Polonce«. 16.10 Utrinki iz literature — Prežihov Vo-ranc: Prvi spopad. 16. 30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Kulturni pregled. 18.10 Pesmi za naše male. 18.30 Športni tednik. Sreda, 22. septembra: 6.40 Pohorski fantje igrajo in pojo. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo. 11.45 V pesmi in plesu po na- OBJAVA Ljudski odbor mestne občine Kranj, tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve, obvešča vse gozdne posestnike, da je redni rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja v letu 1954-55 do 25. septembra 1954. Prošnje je vlagati pri LOMO Kranj, soba št. 5 — tajništvo — na predpisanih obrazcih, ki se morajo natančno izpolniti v vseh rubrikah. Po preteku rednega roka sfc ,naknadne prošnje ne bodo več sprejemale, razen v primerih višje slile (elementarne nezgode, javne potrebe itd.). ši deželi. 12.00 Kmetijski nasveti. 13.00 Jezikovni pogovori. 13.15 Za vsakogar nekaj. 14.00 Gledališče in filmi. 14.10 Opoldanski koncert. 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo. (16.10 Utrinki iz literature — Heinrich Botl: Garjeva ovca. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Ljudje med seboj. 18.15 15 minut z Avgustom Stankom. 18.30 Mednarodna radijska univerza. Četrtek, 23. septembra: 7.10 P. Mascagni: Intermezo iz opere: Cavalleria rusticana. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Za pionirje. 12.10 Igra godba na pihala. 13.00 Ljudsko-prosvetni obzornik. 13.10 Za vsakogar nekaj. 14.00 Iz znanosti in tehnike. 14.10 Opoldanski koncert. 15.30 Tečaj francoskega jezika. 16.10 Utrinki iz literature — J. Kač.: Savinjske zgodbe. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Okno v svet. 18.30 Modni kotiček. 18.40 »Pesem skozi stoletja«. 20.00 Domače aktualnosti. 20.10 »Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — George Byron. Petek, dne 24. septembra: 6.40 Slovenske narodne in umetne pesmi pojo mladinski zbori. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Cicibanom — dober dan! 11.30 Orkestralni spored. 12.10 Slovenske narodne pesmi izvaja Vaški kvintete. 13.00 Na (straži. 13.15 Za vsakogar nekaj. 14.00 Za pionirje. 15.30 Radijska univerza — prof Niko Kuret. Junaki silaki v našem ljudskem izročilu. 15.45 Operetne melodije. 16.10 Utrinki iz literature — L. Alas (Clarin): Adios Cordera. Želeli ste — poslušajte! 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 skladbe za violino. ' 18.30 Družinski pogovori. 18.40 Umetne pesmi poje slovenski oktet. 20.00 Zunanje politični pregled. 21.30 Plesna in zabavna glasba. Sobota, dne 25. septembra: 6.30 Tržno poročilo. 6.40 Koroška v pesmi. 11.15 Za pionirje. 11.35 Orkestralni spored. 12.10 Igrajo Štirje flosarji, pojeta Mija in Stane. 13.00 Okno v svet. 13.10 Za vsakogar nekaj. 14.10 Opoldanski koncert. 15.40 18.00 Jezikovni pogovori. 18.15 Domače napeve izvaja trio »Av-senik«. 20.00 Pisavi sobotni večer. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE TISKANEGA BLAGA TISKANIMA KRANJ pozdravlja vse borce in aktiviste XIV. divizije Borisi Kidriča in štajerskih brigad IV. operativne cone ter se pridružuje proslavi „Štajerska v borbi" na Ostrožnem! JNaša borba je bila težka in je terjala ogromno žrtev. Vsa domovina je posuta z gomilami padlih borcev in bork, namočena s krvjo in znojem nadčloveških naporov naših partizanov in vsega ljudstva. Toda danes je prerojena in ponosna na svoje opravljeno delo. Vsak dan so večji sadovi naše ljudske revolucije. Ob proslavi na Ostrožnem čestitamo vsem partizanom in pozivamo vse ljudstvo, da se udeleži proslave! ]\a svidenje na Ostrožnem! Delovni kolektiv tovarne gumijevih izdelkov KRANJ pozdravlja udeležence velike politične manifestacije na Ostrožnem. , Borbene pozdrave pošiljamo enotam 14. divizije ob desetletnici njihovega pohoda na Štajersko. Na proslavi »ŠTAJERSKA V BORBI« bomo manifestirali enotnost slovenskega naroda in obudili spomin na težke, a slavna dni naše NOB! O "E JC O -* O 0 j* Delovni kolektiv o N 0 C Um O > o C o o E o C S c KRANJ se pridružuje številni.n čestitkam delovnih ljudi ob partizanskem slavju na Ostrožnem! LOMO ŠKOFJA LOKA MESTNI KOMITE ZKS MESTNI ODBOR SZDLS in MESTNI ODBOR ZB NOV ČESTITAJO VSEM BORCEM IN BORKAM II. GRUPE ODREDOV K NJIHOVEMU PRAZNIKU Trgovsko podjetje ŽELEZNINA ŠKOFJA LOKA POZDRAVLJA VSE BORCE SLAVNE DIVIZIJE »BORISA KIDRIČA« OB DESETLETNICI NJIHOVEGA POHODA NA ŠTAJERSKO Enotnost slovm ljudstva je nezlomljiva! I B I DELOVNI KOLEKTIV KRANJ Industrije bombažnih izdelkov pozdravlja vse delovne ljudi ob veliki politični manifestaciji v okviru proslav »ŠTAJERSKA V BORBI« na Ostrožnem DELOVNI KOLEKTIV TEKSTILNE TOVARNE V E Z D A KRANJ pozdravlja vse udeležence velikega političnega zborovanja na Ostrožnem. Posebne pozdrave pa pošiljamo borcem slavne 14. divizije ob obletnici njihovega štajerskega pohoda! Na, Ostrožnem na svidenje! ooacria MOTOR (Skobci Qoha OB DESETLETNICI LEGENDARNEGA POHODA XIV. DIVIZIJE »BORISA KIDRIČA« NA ŠTAJERSKO IN OB PROSLAVI »ŠTAJERSKA V BORBI« POŠILJAMO VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM NOV TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU TOVARIŠKE POZDRAVE!