Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki OLAS SVOBODE; >gi Je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV v A MEHIKI Od boja do zmage ! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Štev. 19. Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago, III., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 7. maja 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto VIII k k k Gosp. Ivan Kaker in njegov a “božja previdnost.” Z ozirom na članek v “Glas Svobode” z dne 26. marca t. 1. št. 30. in na Proletarcev članek z dne 30. marca t. I. številka 81. “Soča” z dne 15. aprila t. 1. št. 43 piše sledeče: “Glasu Svobode” New York, (oč¡vidno pomota, ko je “New York” namesto “Chicago”)-. Na prijazno vprašanje odgovarjamo, da zneska K 299.76 NISMO DOBILI. Faksimile potrdila, s katerim se oni možakar izkazuje, je posnetek srednje dobrega falsifikata. Oni gospod je z nami prav v oni dobi nekaj dopisoval, zato ima na razpolago predloge za falsi fikacijo. Sicer je znan že od prej v domovini po podobnih činih. — Notarska izjava in pooblastilo za primerno postopanje sledi.” K temu še pristavljamo, da nam je gosp. profesor Ivančič, kot blagajnik odbora za Gregorčičev spomenik, tudi te dni pisal, da o omenjeni sivoti ničesar ne ve in R nas prosi, da zadevo do ženemo. ^f Toliko za danes, zato ker MI lažemo!- DELO. PUBLISHERS TAKE NOTICE! The office of “Glas Svobode Co.” is located at 597 W. 20th Street, Chicago, 111. Forward all communications to above address and correct mailing list. Yours truly Glas Svobode Co. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 1. maja. Nenavadno veliko število ljudstva se je vdele-žilo današnje delavske demonstracije1, to je ibila dvajseta svojo vrste v Avstriji. Razna društva in strokovne zveze so se veličastnega sprevoda vd e težili in bili v bratstvi in slogi zastopani Nemci, ¡Čehi, Poljaki. Rumunei, Italijani in vsi drugi v Avstriji živeči narodi. Dopoldan so se vršila razna zborovanja in opoldne se je zbralo nad 100.000 ljudi ter so po javnih prostorih korakali. Vsaki je imel rodeči klinček pripet in bilo je v sprevodu tudi veliko tisoč ženskega spola, kar je Impozantno»! povečalo. Nosili so nudeče zastave, a godba jim- je bila policijsko prepovedana. (Op. nr. 'To je pač grozno, da je s tem, ko je policija gejdbo prepovedala. socializem v Avstriji uničen! Ha, ha ; to so pač otročji!) Na prvega miajnika predvečer so socialdemokrati zakonski predlog 7.a osemurni delavni čas v parlamentu vložili. Dunaj, 3. maja. Da vlado prisilijo za sjplošno vvedbo češkega jezika po vsili uradih — tudi vojaških —- je mestni svet v Pragi sklenil, da ne pripomore ori naboru .¡vojaških novincev, ako se ne dovoli, da se češčina, vpelje. Nemčija. ¡Berolin, 3. maja, Državno posojilo $80.000.000 in posojilo kralj, »ho; Prusije v zneSEU. <129.-000.000 so razne ¡banke veliko več ponudka podpisale. Ponudilo se je 375.000.000 dolarjev. Italija. Rim, 2. maja. Tukajšnji čajniki potrjujejo dejstvo, da v Messini grozno razsaja črna kuga, in da je temni kriva vlada, z njeno prav zločinsko .zanikrnostjo katera trpi nezaslišano razmerje v vsled potresa razdejanem motu. Ko je ¡bilo v senatu na ministrstvu vprašanje stavljeno, kaj namerava storiti, da se kuga omeji, je notranji mimistr odgovoril, da vlada o kugi ničesar ne ve. To je že navada italijanske vlade, da vse, kar ji ni povelji, zataji in se nevedno stori. ¡S tem misli, da neljuba dejstva iz sveta spravi. Vse •oblasti se trudijo, da bi razmerje v ¡Messini prikrile; toda ta pot se jim ni posrečilo. Vsakdo ve, da zadene odgovornost za pojav in razširjenje kuge izključno te vlado, katera pusti bogate pripomočke v blagajnah ležati, namesto da bi jih porabila v namene, ¡za ko j e so bili darovani. Do sedaj se še ni ničesar storilo, da bi podrtije v Messini odstranili, Italijanska vlada pač prikriva in taji; ona misli da kuge ni, dokler oblasti taje. Neki Anglež, kteri v Sicilskem morju s svojo jahto križari, piše da iz Messine puhteči smrad ni za prenašati in da n,a ure daleč po morju zrak okužuje. Izkopani mrliči leffij-o še okolu nepokopani in zrak je> poln roju muh. Uradniki so se v od nemškega cesarja darovanih hišah udomačili in jih ,pripravljajo za davčne urade. (!) iPri ¡življenju ostali polagoma gladu umirajo, a darovani milijoni v vladnih blagajnah ležijo. (Op. ur. Da jih bojo ministri in take glave v svoj žep ipobasali, kakor se je to že popre d zgodilo!) Ra ztv e n vladnih in oficijoznih časnikov. silno protestnjejo vsi o-stali proti sramotnem stanju. Tudi ako bi sam kralj hotel odtpo-moči, ne bi bil kos korapirani u-radni hirarhiji. Giolitti, ministrski predsednik in pa ministr no-trajnih! zadev, je pravi brivec -vsega zla. On zastopa Missino v poslanski zbornici, toda ni še na- šel vredno, da bi bil svoj “volilni kraj mrličev” obiskal in se pre>-prieal o žalostnem položaju mesta in preživečega, ljudstva, na-prami katen ¡mu prav nečloveško ¡postopa. —- Liberalno časopisje papeža hvali, ko je “devico Orleansko” zveličanim proglasil. Ne da bi tem listom' kaj preostajalo, toda francoski romarji oO.OOO na številu, kateri so v Rim prišli, so tukaj pustili okroglo 2 milijona dolarjev. — Pri dopolnilni volitvi v poslansko Zbornico, je ¡bil klerikalni kandidat od .ant¡klerikalca poražen. Zmagoviti kandidat je potomec papeža Bonifacija 8. Od samega veselja nad zmago so anti-klerikalci po mestn korakali ter vpili: “Doli z papežem!” in. pa “smrt farjem!” Pred palačo francoskega poslanika so vpili: “Kakor Francija je tudi Rim odločen. cerkev pobijati.” Odposlanstvo je sprejel odsotnega francoskega poslanca prvi tajnik, kateri je obljubil, da bo poslancu sporočil o “odkritosrčnem” mišljenju rimskih antiklerikalcev, (Op. ur. To dokazuje, da papežev prestol ni tako preklicano trden, kakor se “dobremu vernemu ljudstvu” v hribih trobi. Prestol papeža je že dobro piškav in trohnel pride čas, ‘ko se bo papež na tl# vse d el.) Francija. Arles, 3. maj. Marek, blagajnik splošne delavske konfederacije, je ibil včeraj v Rouen aretiran, kjer je prevčerajišujem povodom majnikove svečanosti razne govore imel, v katerih enem se je direktno napram navzočemu policijskemu komisarju izralžal. Marek igra veliko vlogo pri vsem strokovnem gibanju. On je vodil že mnogo stavk in tudi oho delavcev v ladjedelnicah v Nantes-u. Y glavnem brzojavnem uradu se je včeraj služba opravljala, kakor po navadi. .Socialistični znaki. kateri so včeraj pisalne mize krasili in jil; uradniki v gumbnicah nosili1, so danes odstranjeni. “Figaro”, poroča o smešnem dogodku, kateri se je pripetil državnemu podtajniku Symi;m. za kujega odstranitev, vslnžbenei zahtevajo. Za ¡Sy.miana došle poštne pošiljatve, katerih hi malo, so prišle “po naključju” v na Japonsko namenjeno vrečo in se tako tudi tja odpeljale. Sym.iam mora sedaj 8 do 10 tednov čakati, prodno svoja pisma dobi. S pretekom svečanosti prvega maja, jei “Humanite”, glasilo socialističnega poslanca Jauresa, popolnoma zadovoljno. “Prvi maj”, pravi list, “je mirovni dan v zmagovitem napredku socializma ; on dovoljuje revolucijonar-nemu strokovnemu gibanju, da pregleda bojevne armade in da novince vrsti.” Da nove revoluc ijonarne bojevnike tvorijo veliki del državni uslužbenci, vidi v tem “Journal des Debat«” resno nevarnost. “'Vera radikalnih politikarjev”, pravi omenjeni list. “da bo neodvisnost državnih vslužbencev o-ziroma ministrov k moči drža.ve vodila, se je izjalovila. Nezmisel špekulacije, na ktero so se radikalci zanašali, je sedaj jasna”. Turčija, Carigrad, 3. miaja. — V t-ukajš-nem brzojavnem uradu so se našli dokumetarni dokazi, da so o-blasti v Carigradu vedle o pri- DEKERJE V STARO DOMOVINI) pošiljamo: za $ 10.35 ................ SO kron, za $ 20.55 ............... 100 kron za $ 41.10 ............... 200 kron, za $ 102.75 ............... 500 kron, za $ 205.00 .............. 1000 kron, za $1020.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Draft; FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St.i New York 104 St. Clsir A »e., N. E. Cleveland .Ohio pravljauju na klanje v okraju A-dana in da so bile priprave v političnem stiku s tukajšnjimi dogodki. Druga pisma dokazujejo, da so bili zarotniki v sultanovi palači, kateri so upor dne 13. a-prita vprizorili. Zaznamki hiš, kjer bi bili pleni za dobiti, so se našli pri sedajnjih ujetnikih. Pripravljalo se je, da se vsi inozemci pokolejo, kateri se v Carigradu nahajajo ne izuzemši diplomaitič-niih zastopnikov. To se je imelo zvršiti dne 24. aprila. Carigrad, 3. maja. Govori se, da misli sultan po Aziatskih pokrajinah svoje države potovati. Odkar je odstavljen Abdul Hamid, so se ižanske dnevno iz Harina v Jildie Kioskai izseljevale. Včeraj je hilo 45 ¡voz a danes pa 15. v katerih so bile po dve ali pa tri ženske, koje so se v Btamibul peljale. Tamkaj imajo v mnogih palačah odkazano začasno bivališče. V poslanski zbornici se je brzojavka prečitala, s katero se mazil arija, da so se Druži, v okraju Hauran, Syrija, vzhodno od Jordana spuntali. Vojaštvo je tja poslano, tla jih ukroti. Mexiko. Durango, 27. aprila. Oficijelna poročila če.z nemire v Velardenu, katere so povzročile oblasti vsled motenja nekega verskega sprevoda. naznanjajo, da je bilo nič mali je kot 25 oseb po vojnem sodu kar kratkim potom ustreljenih. Razven tega je bilo pri nemirih 7 oseb ubitih in 40 je iv zaporu, kjer čakajo obravnave. Mexiko City, 27. aprila. Antonio ¡Buch, Španjolee, je bil včeraj prognan, ker je v listu “Tierra” v Mc ridi. kritiziral predsednika Dia,z-a. Dueli, je bil ¡brez zaslišanja od ministra vnanjih zadev izgnan, potem ko je več tednov v zaporu prebil. • Kaj sodnik misli. Črnka Nelli Norman, je bila krivim Spoznana, da je velikonočni pondeljek zvečer Charles Sehluth-a oropala, za kar jo je sodnik Barrat na šestmesečno ječo obsodil. Da je sodnik tako malo sodbo izrekel, je upošteval prejšnjo vzorno življenje obtoženke in pa, ker so bile izpovedbe zaslišanih med obravnavo ne jasna, in celo v protislovju. Tožnik. Schluth. je izpovedal, da je obtoženka njega in njegova dva spremljevalca odgovorila in, njega po nekoliko besedah z močnimi rokami objela ter mu $15 iz žepa zmaknila. On in njegova spremljevalca'so potem njo zasledovali ter jo dali aretirati. Ona, Norman, je temu nasproti trdila, da. je eden moških njo odgovoril, kateri je bil pijan, a ona ga je zavrnila, kar ga je vjezilo da jo je aretirati pustil. Sodnik ni imel prepričanje o dogodku, ter si pač mislil, da resnica v sredini leži in jo brez dokazil obsodil. Portsmouth, O. 30. aprila. V splošnem zborovanju strajkujočih čevljarjev so proglasili štrajk v tukajšnjih tovarnah za zaključen, razven v tovarni Shelby, kjer stavka že 12 tednov traja. Y imenovani tovarni delajo sedaj skabi. El Paso, 27. aprila. Železničarji so izjavili, da ,po prvem maju ne bo nobeden Sprevodnik na Na-tional-progah vozil, ker železniška uprava se brani nadzornike odsloviti. Bonne Terre, Mo. 28. aprila. Tristo delavcev od sv. Jožef Lead Co. v Leadwood, Mo. so pričeli stavkati v s vrbo pridobitve višje plače. Delavci niso v nobeni narodni organizaciji in zahtevajo dnevno plačo po $2.00 in osemurno delo. To pomeni 30 odstotkov poviška sedanje plače. Scranton. Pa. 28. aprila, F. L. Lewis, narodni predsednik “United Mine Workers”, je konvènei-j-i naznanil, da odsek sedmih članov je pogodbo predložil in pričakuje. da bo v kratkem podpisana, katera bo veljavna za tri leta. Pogodilo se je sledeče : 1. Plača za nova. dela. ne sme nikoli nižja -biti kot za stara dela, kar štraj-bovna komisija določi; 2. Vsaka naznanila se smejo na stavbah itd. katera, so last ¡podjetnikov, pribiti ali prilepiti; 3. Vsak član, kateri bi bili odslovljen zaradi tega, ker je’ ud kake organizacije, ima pravico se pritožiti pri mirovnem' sodu. kateri konečno razsodi : 4. Vsaki spor v kakšnem rovu. se mora naj prvo z rovskim višjim uradnikom (Gbersteiiger) skušati da se poravna, in ako se spor ne poravna se šele potem mirovnemu sodišču predloži ; 5. Posestniki premogorovov imajo plačilne listine izdati, na katerih je zabilježeno ime podjetnika, ime vsTužbenca, rov, kjer je delal, plačilni znesek in značaj dela, katero je bilo opravljeno. Fish ki 11, N. Y„ 29. aprila. Neznan Italijan je bil tukaj usmrčen. ko so se spopadli pri opekarnah skabi in štrajkujoči uslužbenci opekarn Watrou Company. Dvesto mož oboroženi s količi in kamni je danes zapustilo opekarno O'Brien & Vaughey ter so korakali proti W afro us Company, v kateri se je po končanem štraj-ku zopet, delalo. Delovodja. Patrick Quinn in trije delavci, so jim nasproti stopili, na kar je Quinn, vodjo onih 200 mož ustrelil. Med tem je prišla mnolžica delavcev iz dveh dragih opekarn, ter so ska-be v beg pognali. Peoria, 111. 1. maja. Tukajšnji poulični železničarji so koniipro-misni predlog poulične-železniške-■drulžbe odklonili in zahtevajo pe-tinski priboljšek plače. Danes o-poldan se je pričel štrajk. Butte, Moot. 1. maja. V celi državi stavkajo uslužbenci pivovarn, da si pribore krajši delavni čas in pa večjo ¡plačo. V Great Falls, stavkajo danes stavbeni mizarji; zahtevajo večjo plačo od $4.50 na $5.00 na dan in pleskarji zahtevajo p° $5.00 dnevno. PoMadalci opeke zahtevajo povišek dnevno o.d sedanjih $6.00 na. $7.00; kar jim je bilo odbito. ter so danes delo opustili. New York, 1. maja, 22 zastopnikov godbenih društev v Zdr. državah in v Canadi, kateri. pripadajo k godbeni zvezi in k American Federation of Laibor. so si danes lastno Zvrzo ustanovili pod imenom “American International Musical and Theatrical Association”. K tej Zvezi pripadajo med drugimi tudi American Musicians Union. International Musicians & Theater Union, Knights of Labor Musicians in Italian-America n Federation of Musicians. R. W. Starr je predsednik izvrže valne-ga odbora. Boston. 1. maja. Pleskarji zahtevajo po 41 in 46 centov na liro ; poldrugi cent več, kot do sedaj, pri hišnih in dekorativnih delih. sicer pretijo s štrajkom. Bonne Terra. Mo. 1. maja. — Stavka premiogarjev v Leadwoo-dlu, .se je na tukajšnje tovariše raztegnila. Vsled tega počiva do malega vse delo in 1700 stavbarjem. kateri zahtevajo ponovitev lestvice, katera je bila do panike leta 1907 v veljavi ter $2.25 diniev-no plačo, se hočejo daljnih 3000 premo ga rje v pridružiti. St. Joe Lead Co., proti kateri je stavka naperjena,, je inker por ir a na z $20.000.000 glavnice. Cincinnatti, 1. maja, V današnjim zborovanju brezposelnih delavcev, je bila spomenica sestavljena. katero bo de pu. tac rja v Washington nesla. V spomenici se zahteva, da se naj gradi naci-jonalna cesta od Oceana do Oceana. Spomenico izroči deputacija od “ Automobil-kluba” in podpisana bo od župana Marktbreit. zastopnika klulba trgovcev, zastopnika to vara išk e-Zve ze, governer-ja Harmon in uradnikov Zveze brezposelnih delavcev. S tem bi sip- delo za brezposelne dobilo, in pa ob j e dnem se bo kongres naprosil za okrožno posojilo, izključno v svrbo gradnje cest. V deželi svobode. Detroit. Mich. 1. maja. Poiskus. da bi icna. skupina italijanskih socialistov danes popoldan parado imela, je bila s tem preprečena, ko je 150 policistov socialiste, kateri so rudečo zastavo imeli, napadlo. Hrabri ¡modro-sukinježi so socialistom zastavo odvzeli in več vdeležencov zaprli. •Policaji so uničili vse nudeče zastave, prapore in znake. Ameriška justica. Iz Minneapolis, Minn, se poroča. da sta dva moža. ipo 34 letni trdi ječi, oproščena, R. L. Underhill in George Washington, oba zamorca sta bila obsojena na dosmrtno ječo v Minnesota jetnisni-ei radi umora, sedaj je pa stopil obtožitelj pred državni odbor za pomiiloščenje in izpovedal, da gori imenovana jetnika sta nedolžna in da je on sam morilec. Ime obtolžiteljevo, ki je baje u-pllivna oseba se ne poroča, a pr -■vidno se pa molči kaj se je s to, osebo, ki je toliko gorje doprineslo na nedolžna moža, zgodilo. Najbrž je prost, ker reveža se zapira in preganja, prave morilce in lopo ve-kapitaliste'' se pa ¡pust i, da vž i vaj o prostost. Listu v podporo. Frank Jeraš $1.00; Blaž Carli 25«.; Fr. Leben 38e.; R. Gradišnik, za dvakratno spremembo naslova 50c. Iz Biwabik-a, Minu., nabral in poslal Jaoob Delak $1.50. Darovali so: Malh Vidas oOc., zato ki mu tamburaški bas dobro sluiži; Fr. Jaklevieh 25e., zato ko sem pri živi ženi vdovec; Fr. Zakrajšek lOc.; J'os. Kološič lOe.; Jernej Potokar 25c.; N. Urh lOe. in J. Delak 20e. zato ki ga že njegov osel več ne uboga. Vsak slovenski delaveo mora citati “Glas Svobode!” Povratek prosperitete. Ameriško časopisje pisari že več kiot osemnajst dolgih mesecev, da bo pomanjkanju denarja in industrij almi krizi kmalu krajna ura tolkla in ¡hoče delavske ljudstvo tako ¡daleč ponieumniti, da bo to gladilo, sestradano ljudstvo le vrjelo, da je sunit k. ki je omajal nekatere finančne in trgovske zavode te dežele, samio nekaka šala in da ne bode dolgo tega, ko se zopet pokaže svitlo soln- na obneblju prosperitete. Ljudstvo je tolažilno čakalo nekaj mesecev1 in celo popolnoma vrjelo optimistom, ne vede zakaj. A, ko je precej mesecev prošlo in sviti* zarja prosperitete se le še ni pokazala na temnem obzorju, začelo je ljudstvo zopet Mrmrati in zopet se je slišal dobro skovan glas prebrisanih politikarjev: “Poslušajte, predsedniške volitve se bližajo in povratka prosperite-te ne moremo pričakovati, vsaj tako dolgo, dokler se industrijel-ni magnati ne prepričajo, kedo bo sedel na krmilu vlade v Washington«.” Politični govorniki pa so se besedičili in dokazovali, da ljudstvo naj ne pričakuje nobenih boljših časov, ako ne izvoli p rvega ‘ ‘ gniti emana ’ ’ ¡debelega “injunction” Billa namestnikom Theodorja “Strašnega”. Ce bo pa ljudstvo izvolilo Tafta, potem pa se bo pokazala prosperiteta in sedaj črno nebo bo ¡zopet postalo višnjevo, ljudstvo bo pa pevalo vesele pesmi' in ¡poiza'bilo na “hard timéis.” — Delavsko, sestradano ljudstvo je hlastno požrlo vado in gora govedine iz ¡Buckeye države je dobila štiriletno stanovanje v stric ¡Samovi rezidenci ob Potomaou. Pa, o čudo! Ko je zadonela vesela vest, o izvolitvi novega predsednika, kapitalistični magnati se niso ganili, tvornice, pCaviži, rovi itd. so še vseeno nadaljevali kralj Matjaževo spanje in delavci pa so brezuspešno čakali izpolnitve v obljub političnih govornikov. In glas nezadovoljnežev se je zopet razlegal med potrpežljivo množico in zopet se je oglasil politični .zdravnik, da zaduši in olajša usta jo s zagotovilom, da prosperiteta še povrne, ko hitro Taft nastopi v Washing-tonu, in dobi vladne vajeti v roke. Taft je v resnici nastopil svoj urad, a prosperitete le še ni. Več! Kremplji lakote in pomanjkanja oklenili so se še z večjo silo okolu iniljoniov delavskega ljudstva v Ameriki. Ljudstvo pa je kmalu spregledalo in postalo zopet nezadovoljno in treba je bilo novega strupa, da sé zaduši upor. Meščansko časopisje je tu igralo naj večjo vlogo. Zatrobilo se je v svet, da ko hitro kongres odobri tarifni zakon, na podlagi katerega bo vlada dobila • čez 100 • miljonov tolarjev vsako leto, bodejo se povrnili dobri časi in vse bo zopet ¡veselo in dobro. Mod tenu časom je pa Paiten, nacionalni špekulant v Chicagi dobil kontrolo čez vso pšenico na trgu in cena moke, (jeden najpotrebnejši. produkt za, živelj) je šla kvišku, a limilustrijellLii glavarji so pa sklenili, da poplačajo delavčevo lojalnost napram “Injuin-etiou Taftu” s znižanjem ¡plače. Kralj ledu je pa, ko hitro je zapazil. da postajajo tla vroča in da je led potreba in ne luksus tekam vročih par, mesecev poletja, isto-tako sklenil, da naj bi bil človek, ki. je glasoval za republikansko “prosperiiteto” tudi zadovoljen, ne da bi tarnal, ako se cena ledu poviša za ‘50 odstotkov. Pek je poprijel po Pattenoivi taktiki in ni samo zmanšal hleb temveč mu tudi povišal «eno, češ, politični en.tuziazern naj se ovekoveči za zopetno izvolitev republikanca v letu 1912. Pa tudi hišni gospodarji so počutili spaizm prosiperite in so dobre volje povišali najemnino, rekši: “Najemnik na.j bo prepričan brez vsega dvoma, da je glo-rijoana zarja prosperitete zopet zasijala na zemljo. — Zavrite kola, sicer .bo ljudstvo zmorete radi prosperitete! # —v^r^viivvrvaivv? f^\) Strahovalci dveh kron _-W ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ PRVI DEL. XXVI. Kad a li se mine užegoše, Po bijeta grada oboriše. Tu se težka krvea prolivaše, Težka krvea, .konjska 1 j.un-ačka; Tu se brani malo i veliko: Kaludjeri i svi svečenici, Udovioe, žene i divoj-ke, Dic-a, starci i mladi trgovci Tu brat brata poznat -ne-mo.gaše. Hrv. narodna. V prostorni -vojašnici, kjer je beneška republika naslanjala čete, namenjene za svoje kolonije v Lev-anti, je vladal že nočni mir, ko to plemič Andrej Kržan- še vedno razburjen hodil po svoji tesni sobici ter delal načrte in naklepe zoper generala della -Croce. To je bilo v noči 13. septembra 1. 1569. Polnoč je bila že minila, ,k-o se je naenkrat stresla vsa vojašnica, kakoč bi bil potres, nebo se je zasvetilo v rdečem- svitu, ki je obsijal tudi vse mesto in koj nato se je zaslišala strahovita eksplozija, tako rniočma, da je naenkrat popokalo nebroj šip, da se j-e zemlja stresla jn da je pokalo zidovje in se podiralo. Kržan je odletel o‘b zid' in padel, na tla. Krvaveč na čelu je vstal, kar je m-og-el n-aglo in planil k oknu. Xa uho mu je u-darilo brezupno kričanje, v daljavi za strehami pa je zagledal iz dima dvigati .se velikanske plamene, ki s-o rasli in rasli, kakor bi hoteli doseči oblake in razlivali svoj grozovito veličastni sij po beneškem mestu. Pr-edno se je Kržan- še prav zavedel, kaj. da se je zgodilo, je bilo vse prebivalstvo -pokonci. Kakor hudourniki z gora, tako so se iz vseh hiš -vsipale trume -obupno kri. č-cčiih množic, se združevale v tesnih ulicah v goste množice in drvele na prostorni Markov trg, kjer je bila kmalu taka gneča molečih- in preklinjajočih moškin, žensk in otrok, da so se ljudje med seboj vojskovali za vsak prostorček.- Bila je noč strahu in groze. Kmalu so zapeli zvonovi, naznanjajoč prihio-d sovražnikov, zadonele so trombe, prihiteli s-o oblastniki in vojaštvo je pridrlo oboroženo. Ene čete so prihitele na oni kraj mesta, kjer so se dvigali plameni, druge čete so odšle na druge konce mesta, kakor je bilo določeno za slučaj, da nastane revolucija, ali dia napadejo miesto zunanji sovražniki. Toda sovražnikov ni bilo ne notranjih, ne zunanjih. Gorel je ar-senal. Kržan, ki je -bil pri četi, katera j-e hitela k arsenalu, je kmalu zaznal, da se je vnel-o- skladišče, ki 'je bilo do vrha napolnjeno s smodnikom in s pripravljenimi bombami. To skladišče je stalo na koncu otoka, ki leži med velikim kanalom in nled morjem samim, tamkaj, kjer je Kržan stal nekaj 'ur poipre-j in gledal po morju, da bi videl ladjo, ki je odpeljala vojvodinjo Asunto, a je ugledal samo jadrenico kapetana Desan-tiča, -Xa tisoče stotov smodnika se je bilo vnelo, več tisoč b-ornb je eksplodiralo, ves arsenal j-e bil v nlaimenu in gorele so štiri izmied največjih galer, ki so bile pripravljene, da prepeljejo smodnik in bombe na ot-ok -Ciper. Pozneje se je dognalo, -da je ta eksplozija, ki se je čutila v okrožju 30 milj, podrla štiri cerkve, 22 stolpov in 41 hiš, brez števila poslopij pa. poškodovala. Ubitih je bilo le 26 oseb, ranjenih pa na stotine. V tem, ko ji© vojaštvo napenjalo vse moči, da ogenj omeji in pogasi, se je začelo v mestu samem divje bojevanje in ropanje. Cim se j-e polegel prvi strah, so se začele- poditi po ulicah divje čete brezumnih ljudi. Vdirali so v hiše iu ropali in kar se jim je ustavilo, so pobili. Od hiše do -hiše, od ulice do- ulice j-e šel ta boj. Krik jebil strahoten. Tuintam so padali zabodeni- ljudje, tam in tod se to začul olo-slk morja, č-e so roparji koga vrgli -v kanal. Sicer je prišlo kmmlu vojaštvo, a ropanju in m-orenju je bilo šele konec, ko je nastal dan. Kržan jo vrlo pomagal pri gašenju. toda misli njegove so bile drugje. Ko je bil prišel z -drugimi vojaki vred na lice požara, se je ^njegov pogled nehote obrnil na morje in pri svitu strahotnih pla- men je zagledal ladjo, ki j-e imela razpeta vsa jadra in bežala proti jugu. Videl je pač bežati tudi druge ladje, saj je vsaka skušala priti iz območja požara, a u-ganil je koj prvi hip, -da je ladja, ki jo je zapazil, morala zbežati že dosti prej -od drugih, da jie morala odriniti od 'kraja vsaj v tistem trem-oit-ku, ko je nastala eksplozija. Kar pa ga je pretreslo d-o srca, kar mu je sapo zaprlo tako, da se še dihati- ni upal, to je bil vtisk, ki ga je nanj napravila ta ladja. Ko je prvič njegov pogled padel na to ladjo, ga jie- kar zazeblo, zakaj zazdelo se mu je da je t-o ja-dre-nici^ kapitana Desantiča. Spomnil se je takoj, da je ta jadreni-ea nekaj ur poprej, tod krožila- na-okolo b-rez cilja in namena in se hitro umaknila, ko jo je začel klicati. Polastila se ga j-e; moreča slutnja, da je kapitan Desantič v zvezi z nastalo eksplozijo, da jo je morda, provzročil in te slutnje se ni mogel iznebiti in je ni mogel premagati, dasi je san sebi dopovedoval, d¡a Deisantič kaj takega na svojo roko ne bi storil, a-da bi vojvoda Dali Ferro v tak strahovit čin privolil, se mu je zdelo celo izključeno. A dasi ni -Kržan nikomur povedal niti besedice o tej svoji slutnji. je ven-dar nedaleč od njega stal mož. ki ni' sicer ničesar tega vidri, kar je videl Kržan, a je po potih razmišljeva-nja prišel na isto slutnjo, Ta mož, ki je stal na razpalem stolpiči! in ogledoval nesrečo, ki j-e zadela njegovo domovino. je bil Jakob Ženo, “upravitelj beneške armade na m-orju in n,a k-opnem”. iS-tal je cele ure na Svojem mestu, oko njegovo je gledalo p-lamiene in ruševine, a du-h njegov je iskal storilca te katastrofi“ in j-e logično izločujoč vse ■neverjetne in vsaj takrat nemož-ne eventuval-nosti prišel -do sklepa, ki se je v bistvu ujemal s slutnjami plemiča Krž-an-a. — Desantič in nihče drugi je -o-rov-zročitelj te eksplozije ■—- tako je vedno in- vedno pravil Kržanu notranji gla-s. — To je maščevanje vojvode Dali Ferro, j-e šepetal Jakob Z-e-no, ko je zapustil podrti stolp. XXVII. Proslavile diužd-a mlet-ačkoga Svitlom- sabljom i desnico m rukom. L jut e ranč zadadoše Turkom, vojujuici i boj-ak bijuči, Turke sikne, krvcu prolijufci, J-unaci so bili -o-d s-t-arine. Pirat j e 16. stoletja so bili v začetku večin-o-ma sami Hrvatje in Srbi. Imenovali so jilh uskoke. ker s-e je piratstvo razvilo' posebno od tedaj, -kar so Turki zavzeli Macedón ijo in Albanijo, prodrli v ■Staro Srbij-o- in v Bosno ter pritiskali -proti Ilrvatslki in Dalmaciji. Ljudstvo je -bežalo pred Turki proti m-orju in pomnoževaio vrste tistih, ki so bili že odnekdaj pira tje, ali vsaj v zvezi s pirati. Beneška republika je pirate rada -zalagala z orožjem in strelivom ter jih sploh izdatno- po-dpirala, ker so vodili nepretegano vojno proti Turk ora. 'Sčasoma je število piratov mogočno naraslo! Pridruževali so ,še jim vsakovrstni beguni iz Istre, s Kranjskega, iz Hr-vat-ske in z Beneškega, posebno radii pa tudi Grki z grških otokov, tako da. s-o -bili pira tje pred -veliko vojno med Turčijo 1. 157.0 in 1571 res'velikanska roparska organizacija, ki je stro-hov-a-la vse turške pokrajine, plenila turška- obrežna rnest-a in zlasti veliko -škodo delala Turkom z -uničevanjem- -turških trgovskih l-adij. (Sultana -Solimán in Selim sta mnogokrat- zahtevala, naj be-nešk-a republika uniči pirate in k-ohčno- so dali pirat j e zunanji’ povod, da j-e sultan Selim začel v-eliko vojno, ki s-e je končala- s porazom beneške republike. J-a je bila primorana, odstopiti Turčiji veliki in- -bogati -o-tok Ciper. Poglavar piratov je bil 'kralj Gja-čič. Že njegov oče je -bil znamenit ropar in je v mladih letih povzročil na. .otoku Krku 1. 1480 -malo revolucijo proti knezu Frankopanu. Ta revolucija je -dala beneški republiki povod, da se jie polastila otoka Krka. Frankopan se je moral naseliti v Benetkah, kjer je dobival na leto 1000 eeki- n-ov pokojnine, Gj-a-eiču pa je republika darovala novo močno jadrenico, s 'katere se j-e .pridružil piratom. Stari Gja-čič je imel troje sinov. Dva so ujeli Turki in jih po- groznem mučenju- obesili, tretji sim pa je postal vsl-ed svoje izredne -hrabrosti in neusmiljenosti -poglavar .piratov. Imenovali so ga kralja, -ker je bil kraljevskega pon-osa, ker j-e ljubil sijaj in razkošje, ker je k-ot. -absoluten, vladar gospodoval piratom in ker je bil v vsakem- boju prvi, ter So sovražniki trepetali pred -njim. Turške krone naj večji straho-valec, kakor imenuje beneški- kronist tiste dobe kralja Gjačiča, je bil že precej v letih, ko ga j-e prevzel napuh, da se, m-u je zahotelo imenitnega stališča v čl-oveški družbi'. Z ogromnim imetjem, ki si ga je bil pridobil, si je nakupil širnih, .p-o-sestev -na- različnih grških -otokih in od imenitne beneške rodovine D-an-dalov si je kupil o-tO-k Kasps ter bil njega “tiran”, njega pravi, -četudi ne- od tedanjih držav priznani vladar. Yse G jardee v o stremljenje je merilo na to, da bi -mn- beneška- republika, kot vladarica vseh grških otokov priznala vojvodski naslov, a ker sam tega nikakor ni m-ogel doseči, zato se je polastil sinov vojvode-Dali Ferro in za njih svobodo terjal, -da se mora vojvodinja Asunta poročiti z njegovim .sinom in da mu mora vojvoda izposlovati najvišje plemstvo. T-o je bilo zdaj tipa n jie in stremljenje . njegovega življenja, še bolj pa upanje in stremljenje njegovega sina Ladislava. komaj dvajset let starega mladeniča, ki je bil vzgojen v samostanu beneških menihov v A-leksandrij-i in ki ga piratstvo ni kar ni-č veselilo, dasi je bil osebno hraber in .podjeten, da -celo drz-np-j-šii. nego njegov oče. Ladislav je bil vzgojen kot. sin velikega -bogataša in ta vzgoja je napravila med njim in pirati globok prepad. Stari Gjiačič. ki je bil zaverovan v svojega sina. so je dal iz lahka pregovoriti, da si mora -ustvariti svojemu- premoženju primemo pozicijo. Siij-aj in ugled v velikem svetu, vojvodsko dostojanstvo, sorodstvo z najimenitnejšimi rodovinami. to so -bile stvari, ki s-o starega Gjačiča kmalu tako mikale, da je vse moči osredotočil, d-a jih doseže. Ko je -stari Gja-čič v Benetkah prejel naznanil-o, d-a se vojvoda Dali Ferro in Asunta, ud as ta njegovim pogojem, je takoj odposlal ladjo, ki je mesl-a t-o vest njegovemu sinu, čakajočemu na bližnjem dalmatinskem otoku obvestila. in se ob istem času odpeljal iz Benetk. Po večdnevni vožnji po morju sta se vojvoda Dali Ferro in A-s-u-nta. pripeljala n-a otok Antikv-tira, k-i -s-o- ga Benečani imenovali Cerigotto. Ta oto-k je bil že izza križarskih vojn last vojvodov Dali Ferro-, -ki s-o tukaj kralj-evali v velikem krasnem gradu, čisto neodvisno, kakor pravi vladarji. Le enkrat je bil sovražnik zavzel ta otok in prestopil prag mogočnega gradu, to- je bilo- tedaj, ko so s-e piratjp ponoči izkrcali na otoku, ko je kralj Gjiačič z mečem v roki -prisilil vojvodo Dali Ferro in Asunto, da sta prisegla na -Naj-svetejše. izpolniti v gotovem roku Gjačičeve pogoje, sicer zapadeta vo-jvod-ov» sina osveti piratov. — D-om-a sva, Asunta, doma, je z veliko -bolestjo zavzdihnil vojvoda., ko je z ladje stopil na -breg svojega otoka. Se nikdar se ni tako- težko vmi-l na svoj dom1 lia-kor sedaj, ko je vedel, da izgubi -hčer za vedno, d-a mora darovati svojo hčer. če hoče osvoboditi svoja sina. Asunta ni -odgovorila na. očetov vz-dih. O-d trenotka, ko je bila odločena njena, uisoda, je bila vsa iz-pre-menjena. Bila, je hladna in -malo-bies e-d-ri a. in j-e zat-a-jevala svoje misli in svoja -čuvstva tako, -da jo to vojvoda smatral za popolnoma apatično, d očim j-e pod to navidezno mirnostjo tlel ogenj strasti. Molče je poslušala Asunta dolgi pozdrav grajskega oskrbnika in molče je šla ob očetovi strani v grad. Zapazila je, da je bilo med ljudstvom. Zbranim na obrežju, izredno mnogo tujcev, ki gotovo nišo prišli v^kupčijskih. zadevah na otok, in slutila je, da s-o t-o Gjači-čevi ljudje, ki pazijo, da vojvoda ne priredi njihovemu kralju in njega sinu kabege -presenečenja, A tudi to j-e ¡ni vznemirilo. Vedela je, da, so ti ljudje pravi junaki, četudi' pirat je, a- o-i je -bilo strah. Njeni sklepi so bili storjeni. (Dalje prihodnjič.) NAJ VEČJE KONSUMNO DRUŠTVO NA SVETU. Kar zadene obseg prometa je kons-umno in produktivno društvo v Leeds, na Angleškem- naj-večje na svetu. Konsumn-o društvo v -Vratislavp, naredi letnega prometa, -vzlic temu da šteje 89.000 članov, samo 20 milijonov mark, med tern, ko je konsuimno in p-ro-duktivno društvo v Leeds v letu 1908 z 50.000 člani 33.228.640 mark prometa doseglo. Društvo se je ustanovilo v času silne dragine kruha in moke, to j-e bilo v štiridesetletji pr. stoletja, v katerem- času je angleško delavstvo grozno l-afcoto trpelo. -Svoje poslovanje je društvo pričelo k-ot produktivna zve-za. Neko- število -delavcev je leta 1847 ustanovilo zadružni mlin, iz katere se je kasneje razvilo današnje društvo, ter ne producira samo moko temveč tudi obutev, pohištva, krtače, cinaste stvari, -krub, meso, konfekcijsko blago itd. V mlin-u se vsako leto producira 150.000 vreč moke in 180.000 vreč druzih fabriikatoV' v skupni vrednosti 6 milijonov mark. Štiri lastne, po 100 ton m-očn-e l-adje tovorijo žito iz Hull-a v -mlin, kateri st-oji ob vo-dini ceisti Hull — Lee-ds. Najmodernejši mlin. i-zdela vsako uro 15 ton. V tovarni za o-bntev je vposlenih 175 oseb. kateri izdelajo vsaki teden 2100 parov obuče in 2000 parov pa popravijo. Pekarna producira vsaki teden 20.000 -hlebo-v -kruha po .3 funte, 3000 ducatov paštet in peciva. 3000 funtov k-akesa, '500 funtov' paštet s svi-nino ih veliko množino suhorja, sladkorije, tandis i. dr. V tovarni za srajce, se izdela Vsak teden 800 komadov. V klavnici jie vsaki t.e-de-n za 90.000 mark prometa ; porabi se na te-deni 120' govedi, 290 ovac in 150 prašičev ter izdela se 80 stotov klobas in 200 stotov masti-. V zvezi s klavnico poseduje zadruga 90 akrov farme za živinorejo. Šele februarja meseca 1908 ustanovljena parna pralnica doseže tedenskega prometa 3000 mark. Kotsurnna in produktivna zadruga stori tudi veliko o oskrbi z ■premogom. Promet premoga znaša vsaki teden b-lizo 4000 ton. Baz-ven 16 premogovnih skladišč i-m-a zadruga premogovno broda,mico ob Leeds in Liverpool-prekopu in ob Airi ter poseduje 21 ladij in 150 železniških voz -za prevažanje premoga, iz Yorkshire-prem-O'gov-ni-k-ov. Vsem skupaj i-m-a zadruga 245 skladišč, med -temi 95 za kolo-nija-lno blago, 79 za. mesnato blago. 24 za manufakture. 19 za o-buitev, 7 za slaščičn-o blago, 5 za ribe in -zelenjavo ter kakor rečeno skladišč za premog. Deleži za-drugarjev znašajo 16.758.340 mark ; za odgoj-o je bilo leta 1908 potrošenih 31.200 mark. V.p-osle-nih je skupno 2196 oseb. Ako se orcmisli da je Leeds, tovarniško mesto z en milijon prebivalcev, tako se razvidi, da je več k-ot polovico vsega- prebivalstva v zadrugi. Iz t-ega se jasno vidi, kaj je sloga. Ali bi -bilo mogoče med našimi rojaki tako velikansko in -plo-donosno podjetje? To je vprašanje, na katero -n-a.j si vsak sam odgovori. Po našem mnenju še ni prišel -ča's za to med nami, in t-o -zaradi tega. ko je preveč koristolovcev med našim ubogi-m ljudstvom1. Ljudj-e se ospredje rinejo, koji niti trohice poštenosti- nimajo da bi svojemu bratu, dobro želeli tem marnje pa storili. Prekleta ¡zavist ! Ta- je v našem bednem ljudstvu vkoreninjena ; je pravi podedovani greh. 'Da -bi se že enkrat ljudstvo- predramilo -ter pometalo na cesto vse koristolovce in potem pa še blage duše. klii pridejo “z dobrimi” nasveti-,: “Vdovam nikar denarja dajati, piškavo barako to ja.” Kam taki “velikodušni” nasveti merijo, nam pač ni treba razkladati. Pfuj ! Listnica upravništva. Cenjene naročnike prosimo, da bi v bodoče opustili vsako besedilo, kadar kaj v podporo listu dajo. Besedila so- čestokrat takšna da jih za nobeno ceno ne priobčimo, ker niso- za nobeden dostojni list; obi'lokrât nimajo taka b-e^ sedila prav nobenega pomena in zopet v drugo nami -pa toliko in, še več prostora vzamejo-, kot za kakšen oglas, -toraj se ne mote govoriti o kakšni podpori. Kdor hoče kaj darovati naj svoje ime in kraj, in pa koliko daruje, to Ibodemo hvaležno priobčili, a dru-zega nič. NE OZIRAJTE SE na vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo. Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t. d. ^ Oglejte si vzorce za moške obleke in velikanska zaloga obutev. STROGO UNIJSKA PRODAJALNA J.J.DVORAKfcCo: UNION CLOTHIERS»’TAILORS. 59& 600 FîLUE ISLAND AVE. Izdelane za Vas Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih v lazložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za mladenče. fj Konservativni modeli za priletne moške,najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovane biti “Sokwitznerjeve obleke”. ^ W «j Največja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je L 577-579 BLUE ISLAND AVE. Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija Iz Nezv Vovka v zredozemska in adr::nska pristanišča —'—- V Reko čez Gibraltar, Neapoij in Trst—-- . Slavonia, Pannonia, Novi M'DBRXoZf;RAJEK’1 PABN1K1NA Dya Vijaka o o O Od 10,000 do 13,000 ton Carpathia. Ultonia o o o Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Cako-nia in CakmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na CUNARD STEAMSHIP CO . > Ltd. , F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, III., ali na lokalne agente vsepovsod. Ajemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati sveto, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Rusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 488. Na novem prostoru \ Kobzitia 594-596 Blue Island Av., Chicago Slika predstavlja otročji voziček, trpežnega(hn np dela s streho samotpij^j Se priporoča slav. občinstvu za obisk, ter jamči za točno in pošteno postrežbo Slovenci pozor! § Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove p» najnovejši modi in nizki ceni. ji JURIJ MAMEK. 581 S. Centre Ave., blizo 18. ul., CHICAGO, ILLINOIS ê I GUjAS svobode - \ / '■ ' y f GLAVNI ODBOR^S. N. P. JED. in njegovo uradovanje. iNa spomin mi je prišel dogodek, ki sem ga doživel v mojih mladih letih, ko sem še obiskoval vsakdanjo šolo. Neki soočen ec je bil zatožen v šoli ipri g. župniku, da se ni dostojno obnašal, a g-župnik, ne da bi se prepričal o resnici, vzame leskovko in dečka pošteno naklesti. Ko to dečku nikakor ni ugajalo, si je hotel iskati zadoščenja in gre k g. nadučitelju ter mu pove, da je bil po nedolžnem tepen. Na to ¡pravi g. nadučitelj: “Jaz verujem, da si ti nedolžen in da si priden učene; pa vseeno ti jaz svetujem, pojdi do g. župnika, poljubi mu roko in ga prosi za odpuščanje! Tako ti hode dobri gospod vse odpustil!” Ravnokar omenjena dogodbica se do pičice strinja z uradovanjem glavnega odbora S. N. P. J. naipram društvu1 “¡Spoznanje” št. 72 iS. N. P. J. Prijel sem “Glasilo” z dne 16. aprila t. 1. in pričnem iskati nadjajoč se, da bodem našel kakšno pojasnilo članom in drulštvam, zakaj da je društvo “Spoznanje” suspendirano in zakaj da je Frank Plazzotta izključen ; a ves moj trud je bil zaman. To me je ¡privedlo do tega, da javno uprašam: Vi g. Krže, zakaj ne pojasnite, kaj j-e \ as in •celi glavni odbor privedlo do tega, da ste društvo “Spoznanje” suspendirali in Frank Plazzotta izključili? Ali Vi g. Križe ne verujete, da dokler Vi tega ne pojasnite članom in drulštvam S. N. P. J,, toliko časa Vas smatramo za največjega in nesramnega lopova, kar se jih nahaja v ddr. državah med slovenskim narodom?! Pa naj cenjeni čitatelji presodijo, če ni to lopovsko postopanje napram nedolžnemu društvu “Spoznanje”, ko ni ničesar poneverilo, marveč svoje pravično »tališče ¡zastopalo. V glasilu z 15. marca t. 1. je bilo naznanjeno, da je društvo suspendirano za 3 mesece, in pa da je Fr. Plazzotta izključeni in sicer po sklepu gl. odbora iS. N. P. J., toda zakaj in kako to, tega pa ni povedano. V zapisniku seje gl. odbora pa tudi ni ničesar o tem zapisanega, kar vse kaže, da je Krže sam izključil Plazzotta in suspendiral društvo “'Spoznanje”. Vas. okolo glavnega urada, nekdaj vrlo napredujoče S. N. P. J. vprašam: 1. Ali ste postopali po pravilih napram društvu “Spoz-n an je »9 9. Kaj govorijo pravila v takem slučaju? 3. lAli imate Vi pravico pravila prezirati ter samovoljno postopati, in to ko so pravila dovolj jasna? Mislim, da me! Pravila je potrdila konvencija, katere zastopniki jih še danes odobravajo; samo Vaši zviti mdžgani tega nočejo pripoznati. Dalje. Vi “kšajf-butelni, kako si pa Vi morate tolmačiti za "napad” na koiga ono kritiko, ki jo je dalo društvo priobčit v “Glas Svobode”? Ali ni bila 'dotična kritika samo odgovor na Kržeto-vo skrajno nesramno in iopo\ sko pismo, in katero je sledilo po povsem stvarni resoluciji od tukajšnjega društva “¡Spoznanje , katero je odposlalo na gl- urad Jed-note v zadevi primankljaja jed-notnega denarja? In Vi “vsegamogočni” (?) gospodje, kaj pa mislite, komu ste s isušpendacijo društva storili ka- ... • ___* O Vv» O zen t Ali morebiti meni? Ne, ne, se motite! -Jaz itak ne zaupani svojih trdo prisluženih centov takemu uradovanju, kakor je pri Vas. In ker imam še časa več kot 20 let za pristoip k Jednoti, bodem počakal, ako ne bode do takrat desetkrat vrag vzel Vas in Jednoto, kar bo lahko mogoče pri takem gospodarstvu. ¡Pač ste storili 'krivko onim članom kojih pri zborovanju niti ni bilo, ko se je dotična kritika sklepala in pa onim. ki so se zanašali na Jednoto pa so postali prestari, da nemorejo v nobeno drago društvo ¡več pristopiti. Ravno sedaj imata dva elana dobiti bolniško podporo. ko(ja nista bila pri seji takrat, ko se je sklepala povsem stvarna kritika. Gram Vas bodi, ki tako »kraj no postapate napram članom in Bralstva m S. N. P. J. V nekem pismu pravite Vi g. Krže, da odbor hoče narediti red, pa naj velja kar hoče. To je dobro, in očividno, da se ne zmenite. kaj ena ali druga stvar velja, samo da gre denar iz blagajne Kaj ne g. Komarček, ko bo v blagajni denarja zmanjkalo, bodete pa povišali asesinen t. ako ga bodo hotli člani plačevati, ako pa ne, bodete pa rekli: “No, pa. pojdimo po r .... k maši z Jednoto vred!” Dalje pravite: “Odgovornost pa naj prevzamejo tisti, ki so društvo privedli do tega korakal”. To društvo námn rav.a storiti korake: ali kaj se hoče, ko vrana vrani še ni nikoli oči izkljuvala. Vi ste storili krivico n-ek.terim članom tukaijšnega društva, katera upije po maščevanju. Bodite uverjeni g. Krže, da pride čas, ko ga bodete občutili; ker Vi ste tisti, ki ste društvo spravili na Tako pot, da je mogoče da bode postaja 72 ostala brez članov, in potem pa temu društvu sledila še druga. Akoravuo je neki elan izjavil, da ne spremeni svoje mnenje; no ja, saj ga osel tudi ne, ker njegov oče je bil tudi osel, in če mu gospodar naloži bunke na hrbet, jih voljno prenaša, in to zato ker je — osel. — 'Tukajšnjo društvo se je pritožilo na porotni odbor in sicer po nasvetu g. Martin Štefančiča, predsednika porotnega odbora, katerega je dal dvema od društva odposlanima članoma, in ne dvomim, da ko bi društvo vedlo, da je g. Štefančič figamož in da on sploh samostojno .misliti nemo-re. gotovo ibi se ne bilo posluiže-valo sredstev.'katerih ie on svetoval. Po nasvetu g. Štefančiča, sem sklical izvanredno sejo in skleni la se je ohtbzba, katero sem poslal ua predsednika porotnega odbora. — Tu naj omenim še to: Ko sta odposlanca vprašala, kaj on. Štefančič, misli o tem, je odgovoril, da veruje da društvo ni imelo slabega namena, a več pa ne reče, ker kakor bo obtožba, ta ko pa bode izid. Dne 10. aprila t. 1. sem dobil pismo, ki se glasi: “Fleming, Kansas. 8. marca 1909. Cenjeno društvo “'Spozna nje” št. 72. -—• Jaz sem tajnika vprašal zakaj je Vaše društva, su spendirano in naj pošle svoj zagovor. a on tega noče storiti, (??!!) tako sem jaz primoran Vašo pritožbo poslat na nadzorni odbor, (!) ker on lahko vsacega iz gl. urada odstrani, (?!) in on ima vso moč čez celi odbor. (!!! Bratski pozdrav Martin Štefan čič”. (Op. ur. Mi smo že o tem pisali, da g. Štefančič, vé toliko svojih dolžnostih, kot tisti ko ga na svetu ni. Gg. Štefančič, Miklavčič in Železnikar, so imeli vže zdavnaj v glaivni urad. priti ter g, Kržeta za ušesa pograbiti in na cesto vreči. Gradiva je dovolj, da bi se morala preiskava vvesti in izid bi bil, da M moral celi gl. od bor šila in kopita pobrati pa iti iz Jednote in ne samo iz urada toda porotni odbor ne pozna svo je naloge. ¡Nadzorni odbor pa nima s to zadevo prav nič opraviti. Sicer pa, nadzorni odbor, — kdo je to? Mi ga ne poznamo!) Tako je g. Štefančič. Vi ste bo-tli pritožbo od društva .zato, da ste dobili priložnost ravnodušno pripustiti razsodbo nadzornemu odboru! Iu to je bilo prijetno za Vas kaj ne? Kaj mislite, da ne bi samb društvo moglo poslati pritožbe na nadzorni odbor? Zakaj ste pa Vi svetovali, naj se pošle Vam? Ste li bili radovedni zmožnosti mojega pisanja, ali kaj ? Apel ujem s tem, da naj porotni odbor prione samostojno misliti in prične delati zakar je postavljen. Afeo tega ne stori, bode komar pričel detetovo meso jesti, in n-e samo kri piti. In ako se bode Jednota tako sukala, bode kmalu postala prava rešetarska zadruga. Slišal sem že večkrat, da Jednota ne bo propadla. Mo rabiti, da res ne, toda denarja bode zmanjkalo v jednotni blagajni vsled vzJornega gospodarstva, Ako kak član oporeka zaradi nepravilnosti, takoj zaupijejo: “Ven s tako osebo, da ne bode nam v kljubovala; društvo pa suspendirat za kazen, ako noče tako plesat, kakor mi žvižgamo!” Nesramni hinavci, kaj mislite, da ste naredili s tem red, ko ste društvo “Spoznanje” suspendirali? Jamčim Vam, da ste Jednoto za več članov oškodovali, kakor jih je štelo tukajšnjo društvo. Tukajšnja naselbina vrlo ¡napreduje : ¡že sedaj je tukaj do 85 Slovencev in vee je tacih, ko so čakali. da ko Jednota na pravo pot pride, pristopijo k njej, toda pod takimi okolnostmi — brni? ------- Tuikaj je dokaz, ko ste Vi g. Krže nazivali člane društva “Spoznanje” s kozli itd. Neka ¡višja oseba v stari domovini, je svojemu kozlu zaupal vse ter ga pustil neki večer v svoji drevesnici. Ko gre drugo jutro pogledat. kaj kozel počne, vidi da je vsemu mlademu1 drevju vrhove odjedel in starejšemu pa vse lubje obelil ter drevesnico do malega uničil. Tedaj je dotičnik vsklik-nil: “Gedaij vidim, da sem gada gojil na svojih prsih, lopova sem prepozno spoznal!” Pozor, člani in društva, da ne bode tudi z Vami tako pri :S. N. P. J.! Ker g. Krže je pravi kozel v človeški podobi. kakor se je podpisal na pismo, ki ga je pisal društvu “Spoznanje”, Dne 14. aprila, sem dobil pismo ; ko ga vzamem v roke, hm, sem si mislil, kaj mi je pa gosp. Sakser pisal ? In ko pismo odprem in leitam prve vrstice, sem se kar z le po temi bomo zamegli treščiti kapitaliste ob tla in njih sistem žnjiiimi, ¡ter se oprostiti meizdne sužnositi. 'Kapitalisti pa to tudi dobro vedo in ¡uprav radi tega naslavljajo delavstvu dandanes vse mogoče itn me mogoče celo nesramne izaprfke. Njih srčna in naj-večjia želj® je, obdržati delavstvo razdvojeno; ako je pa tudi organiziramo, je ¡to le na- videz na vzu-naj, med' tem ko se od' znotraj medsebojno koljejo, za kar skrbijo kapitalisti in bodo skušali tudi v bodoče 'skrbeti. Ako si ogledamo razne unije, najdemo pri nekterih marsikaj, česar bi p>n njih ne,smelo biti; zato pa skrbijo ipinkertonei, demincijanti, z eno besedo kapitalistični sluge. Pred par tedmiii je delavska in politična organizacija Western Federation of Miner's odslovila Andrew Olso-na. pred mesec»m pa M. E. White-ja, kateri je ipisatfeljai teh vrstic osebno znan, in kateri jie bil že dalj 'časa pri Trinidat Miners IJ-niji v 'Ooloradi. kot finančni tajnik, in tudi drugači je zavzemal važna mesta, kot delegat h konvenciji in kot nadzornik glavne organizacije. Gori imenovana dva, namreč Olson in White, sta, bila prava volkova v ovčji koži. Služila sta direktno kapitalu in zavratno izdajata delavstvo. Tedaj komu naj delavec potem še zaupa? — Dobila sta zasluiženo brco im pečat EfijiaJta sedaj krasi njih nesramna čela. Pred par leti ko je izšla knjiga, “The Pinkerton Labor Spy”, katero je izdala tvrdka Wiltshire Book Co. v flSiew Yorku, in \- kateri popisuje med drugimi izdajalskimi Judeži,, tudi nekega Predoviča, ki je svoječasno pod zloglasnem MdParlandom v Cripple Creek in Victor ju v Ooloradi, kaoiitaflističnim teroristom za ju-deževe groše izdajal'slovenske, de lavce-trpdine, — prokleta izdaj i-<-a ! — in samo za to, ker so bili člani Western Federation of Miners ; trpeli so najgroznejše muke pod krvoločno Peabody,evo vlado, nad katero 'se je še kapitalistično časopisje, izvem takrat tako imenovane “Colorasije”, zgražalo. Te vrste organiziranje so še veliko 'slabše, kot brez vsake organi-izaieije; katera je le od zunaj, med temi, ko jo od' znotraj upravljajo pravi piinkertonci. Oglejmo si n. pr. sledeče dve organizacije, železniških vslužben-eev in premtogarje, katerih člani si so dokaj v sorodstvu, in vendar se sovražijo med seboj, naj večja neumnost pa je ob času, kadar i ni ali drugi štrajkajo. Ako štrajkajo železniški vsluižbenci, delajo premoarji na prej. ter preskrbiju-jejo družbe z premogom, dokler ne dobe ¡stavkokazov, z katerimi jih nadomestijo. Ako premagarji štrajkajo, pa železniški delavci •dovažajo stavkokaze v rudokope na delo. njih skabski pridelek pa odvažajb na trg; tako delajo v prid drulžbaim in sami sebi v pogubo. ¡Ni li tako postopanje neumno? In neumno sestavljene in pomanjkljive .so vse delavske organizacije v Ameriki, Najbolje sestavljena je pač Western Federation of Miners ; tudi s politiko se bavi; zato je pa najbolj ¡preganjana, ker kapitalist pač čuti, da ga lami najbolj čevelj žuli. Naj-slabje pa je organizirana Amerika« Federation of Labor, katere slabost se je pokazala pri zadnjih jesenskih volitvah. Mr. Gomipers večletni predsednik te .orgamiizaci-je, se do zadnje jeseni ni pustil v tikati v volitve. Kako je pritiskal na republikansko konvencijo v Chieagi in, ko le' ta ni hotela v svoj program vzeti odprave sod-mljiških prepovedi — injunctions — ¡napram delavstvu, natepal je potem demokratsko stranko v De-ver. Ooloradi. Itu da si sam republikanec, zagnal se je z vso ener-žijo 'v boj z demokrati proti republikancem, na katerem polju je tudi sramotno propadel. Ruval je proti' delavski politični stranki in Diebsa pa v svojem žurnalu nesramno napadal, ko pa ga je Debs poklical na zagovor, stisnil je rep med noge in jo popihal, kot polit cue ek. Vso d el a viško delovanje, v kolikor se tiče strokovnih unij, so organizirane na principih, da vleče vsak sebi, katerih slabosti se pokažejo ob vsaki priliki. Popolni poraz kcmercajalnih telegrafistov ob zadjem štrajku pred enim letom, je naše kritike najlepši dokaz in bi mogel služiti v resen poduk. Ta stavka bi s1 zamogla v kratkem času z najlepšimi uspehi doseči, da so nje delavci bili pravilno organizirani, to je n;a Vzajemno-skupni, namesto na razdeljeni podlagi.. Dokler ne bodo vsi delavci združeni v eni in-dustrijelni uniji, ter nastopali sikutpno, se ozirali na pritožbo enega kot na d raze ga. tako dolgo ne bodo ¡napredovali. Do takrat ,pa se jih bo preganjalo, in nič jim ne bo nomagalo moledovanje pred kapitalisti in njihovimi legislaturami, pred1 ka.terim odkrivajo svoje rane. Geslo vsake delavske organizacije bi moralo biti:: pden za vse in Vsi za jed n ega. kar p® pri današnjih unijah ni tega; spremembe je potreba' torej tudi tukaj, Ob času volitev so delavci navadno prepuščeni sami sebi, radi česar postanejo žrtve n® stavljene iiiim pasti po kapitalistih in .po iiz-dajicah lastnih člianov. Amerika-nee pravi: “It is so very easy to keep the poor fools fighting each other.” Za to skrbijo oni sami. ki se zadne čase ravnajo popolnoma po Rimo-katoliških, nazorih. To so suthlai dejstva, — katerih ne izbriše ne Perter in ne Pavel. — poniževalna, a vendar resnična, Delavske voditelje, kateri se prodajajo1 kapitalističnim političnim strankam, hvali meščansko časopisje in jih nazivi je konservativne in modrej NI čuda, da so potem zopet in zopet izvoljeni z povišano rvlačo, med tem, ko se poštene ekonomično politične bo-ritelje, za. mjiih emancipacije naj-grje napad1® in blati. Tako je bilo in je še danes, nikakor pa ne sme tako biti v ‘bodoče. Delavstvo se zaveda, odpira oči in skuša, ako ne popraviti, kar se popraviti ne d®, pa v bodoče bolj odprto gledati in delati. Prihodnost pa bo tudi na tein polju pokazala, ¡mora pokazati odločne spremembe':, preu-strojitve v organizacijah na efco-n o m ično-fpol it i čn i podlagi, ker le potem je njih obstoj trden. Sicer pa nie vemo, izlaikaj da se ravno linije v Ameriki itako boje politike? Ako pogledamo’ po svatu, vidimo razne delavske unije, kakor v Nemčiji. Belgiji. Avstraliji, Novi Zelandiji itd. da se bavijo s politiko. katera jim donaša neprecenljive vrednosti. V (Nemčiji voli delavstvo’ shore j izključno z soci-lailidemokrabsko stranko, od katere ima obratno največ dobička, med temi, ko je delavstvo v Avstraliji in Novi Zelandiji n,a krmilu, in pri ■nas? Pri' nas v ¡Ameriki, kjer je tolika ogromna večina delavstva, ,pa nima ne lastne stranke niti noče pri poznati in voliti socialistične politične stranke, in uprav radi .tega bojo razpadle ali pa se bodo morale reorganizirati na eko-nomtfčno-politični podlagi. Rekli smo že, dh je doka j lahko držati delavce razdvojene, žalostno. toda resnično je to, vzrok temu jo delavstvo, izvzemši socialiste. ¡katero slepo drvi za nekteri-mi svojimi izdajalskimi voditelji, namesto da bi mislilo in delalo samo ,z!a se. Vzemimo si n. pr. zopet drago unijo za pojasnilo. “United Mine Workers”, katera je kot samostojna, unija en® največjih v Zdri državah. Katero se velikokrat v zgled postavlja, kot najbolj imenitno in napredno delavsko unijo ; in tudi mi je ne bomo obsojali, vprašamo le: Kaj pa je s temi tako imenovanimi “united miners” na. volilni' dan? So tudi razdvojeni. ali ne? iSocialilste 'zopet izvzamemo. Razdeljeni so na republi- kansko in demokratsko stranko, obe kapitalistične stranke. Ena izmed teh z pomočjo delavskih glasov, je izvoljena na ¡krmilo, in kaj stori ona obratno za delavce, ki so jo izvolili? Ali jih ne pritisne še bolj ob zid na ljubav delodajalcem?! Le poglejmo ošabnega Pennsylyansikega barona, po milosti božji Mr. Lea ra, kako se obnaša proti delavcem .pri konferencah, kot kak bog. Pa ne samo to, delavci zajedo o z kapitalistično stranko volijo tudi za vojake, kateri jih poltem streljajo, ako se drznejo izahtevati, od lopova, katerega so vollilli .zboljšan.1 e svojega suženskega ¡položaja, 'kakoršno je uprav po premogokopih v Pennsjnlvaniji. Ta žailoigr® se ponavlja že> leta in leta, sužnji pa se še do danes nišo v toliko spametovali,, da bi igro, katere žrtev so, razumeli, Kako dolgo bodo žarno-gli še tako vzdrževati, je odvisno od njih želodca in njih želje? Kako dolgo nameravajo služiti še kapitalistom! za človeške tarče? Taki so vapehi, voliti kapitaliste, ter s tem podpirati njih zverižen sistem. Dokler se lelavee ne bo zavedal, da je suženj v .kapitalističnih verigah, toliko časa ne bo rešitve. Delavec se mora zavedati svojega položaja, se mora zavedati svojih spon. v katere je okovan po lastni krivdi. In ko bode vse to sprevidel in zapoipadel, se bo okovov o-tresel in takrat mu ho šelej zasijalo solocie svobode. PAPEŽ IN ŽENSTVO. Iz Rima se piše : Papež je sprejel deputacijo žensk italijanske zveze katoliških žena ; nagovoriv-ši jih: “Tisti, ki hočejo ženske' z moškimi v vseh rečeh na eno in tisto pravno stališče ¡postaviti, so v zmoti. Ako se bi ženske v agitacijo javnega življenja potegnile, tako bi bi,l to pogibelj družine in društvenega življa. Žena naj bo tovarišica možu, toda ¡pr¡poznati ¡mora njegovo veljavnost, po ljubezni oblaženo veljavnost, in nič druze ga. Le malo ¡bo žensk, katere imajo željo, da bi bile po-stavodajalke in ktere to zeljo gojijo. se jih smatra prenapetkam. g: Papeža Pia X. se je1 označilo kot kmetčkega župnika, kateri do sedaj ni na svetu veliko “šun-dra” delal. On se protivi kompro-inii.su katoliške cerkve z francosko republiko. ¡On prekljiinja modernizmu«, s katerim se je poskusilo katoliško religio v soglasje z modernimi pogojil in občutki, spraviti ; on je odredil v cerkvenem petju nazadnjaški preobrat in je ženske izključil iz cerkvenih korov. Sedaj razglasi neko pronuu-eijaieijo napram “ženskemu pravu,” To je v popolnem- soglasju s stališčem krščanske cerkve napram ženskam, to se reče, ne le krščanske, marveč z vseh v O-rientu nastalih religij. Preziranje ženske in podreditev tiste moški avtoriteti, je njim vsem navadno. Askesa (pobožno življenje) prvotnega krščanstva je to še poostrilo. Ženska je v zmislu krščanstva “nečisto stvarstvo.” Cina je greh na svet prinesla, moža zapeljala in v nič pripravila. Cina j>e v üajiboljem slučaju neko potrebno zlo, toda še le mogoče, bi -se moralo isto prestati. Apostol Pavl. pravi stvarnik in kozmopolit krščanstva, je ostal brez žene in je svetoval vernikom, naj takisto store, če1 je mogoče. On pravi : “Konec,no. kdor se oženi, stori dobro, kdor se pa. ne* oženi, stori bolje.” Še veliko tbolj odločni so ¡bili nekteri cerkveni očetje. Sv. Ter-tullian jo rekel: “Brezzakonstvo mora izvoljeno Ibiti, tudi če se človeški rod uniči.” llvronim pravi: “Zakon' je samo .pregreha. Vse. kar se more storiti, je, da se jo opraviči in posvečuje.” Orgi-nus pravi: “Zakon je nekaj ne-svetega in nečistega.” Ker se pa moramo z dejstvom sprijazniti, da fantički in dekliSke nočejo sami ostati, tako se je nedotakljiva autoritet-a moških postavila. »Sv. Pavl pravi : ’“¡Mož pa je ženske glava. — Kajti mož ni od ženske, marveč ženska je od moža. —- In moški ni ustvarjen na ljubav ženske, temveč ženska na ljubav moškega. — Ali, kakor je občina (prvotna verska zadruga, ¡prvo krščanstvo se je “občina” nalivala. Op. ur.) Kristli' podanik, tako tudi 'ženske svojim moškim, v vseh. stvareh. Žena pa naj se boji moža.” ¡Stališče žene napram možu, kakoršno cerkev hoče imeti, je s tem jasno koliko mogoče povedano. Nič manje odločen je apostol z ozirom pravnega stališča v cerkvi; on zapoveduje: “Pustite Vaše žene v občini molčati; njim se ne ¡sme pripustiti, da bi govorile, temveč so podložne, kakor tb tudi zakon veleva. — Hočejo se pa kaj učiti, tedaj naj doma svoje može vprašajo. Ženskami slabo pristoja, med občino govoriti. — Ženski se ne sme dovoliti, da ona odreja ali podučuje. marveč da je ona-poslušna, da slnlži in molči.” Vsako krivo razumen,je je tu izključeno. Papež se postavlja na tisto stališče, povedal je tisto, samo, kakor je dvajsetimi stoletju primernejše, v blažilnejšem izrazu. Kar zadene “ekscentrične .ženske”, katere se nahajajo v a-meriški legislature, v šolskih svetih te dežele in na Angleškem, v deželnem zboru na Finskem, v občinskem svetu v Kodanju itd., tako bodo skoraj gotovo pustile kaj slišati o njih delovanju. Začasno poprimo besedo urednik lista “Catholic Messenger” v New Yorku, ter pomdruje kot sledi: “Jaz ne verujem, da bi se papež mislil postaviti napram volilni pravici žensk. Ne on. niti cerkev nista proti raztegu pravice 'žensk, dokler ne pridejo v protislovje z izvršitvijo svojih pravih namenov; ne» on in ne ¡cerkev ne oporekata ženski volilne pravice, ¡v kolikor se ne prekorači gotova meja. On govori o njenem postavodajalcu — najbrže on misli, da bi jih on ne hotel v parlamentu imeti.” Vsak bo videl, da se New yo,rški urednik trudi, da bi papeževe besede izbrisal. Tudi bi 'bilo nesmiselno, papežu pripisovati, da je on za aktivno volilno pravico žensk in pa proti pasivni. Papež ni za vprilog ne enemu, ne drugemu'; on je ¡za orientalsko-kršean-sko razumljenije stališča žene, kakor smo v zgorenjih citatih navedli. To ne zadržuje, da se ne bi cerkev s politično enakopravnost žensk sporazumela, kakor se je že v neštevilnib slučajih sporazumela, tkar je popred proklela. Ona še celo izigrava žen skin o volilno pravico, kjer le mo're. Na primer, na Bavarskem, kj.er imajo delavke volilbo pravico v obrtnih sodiščih in v nekterih mestih je diu-hovstvo nji udane delavke in dekle trumoma na volišče gnalo in nekterekrati socialdemokrate premagalo. Pomagaj, ¡kar mora pomagati. — Na Bavarskem in v Belgiji bo ženskam najbrže volilna pravica dana od klerikalne stranke, ako jih moški na cedilu pustijo. 'Bavarski vodja središča, duhovni svetnik Helm, je tega mačka že iz vreče izpustil. Neovrženo dejstvo ostane, da krščanska vera in vse orientalske vere določajo ženskam nižjo stopinjo v družabnem življenju, in ako si podrejeno stališče polagoma zbolj.šujejo, tako se to zgodi proti volji krščanstva in ¡v toliki meri. kolikor njen upliv pada in gin jeva.. ¡Shrambe v .mestih in vaseh med dvema morjema, so ¡natlačeno polne s delavsko produkcijo, na miljo,ne ljudi pa, ko ji so pridelali vse to v potu svojega obraza, pa glasujejo. Kadar so shrambe polne, pošle se delavstvo s praznim želodcem na počitnice. Ko pa se shrambe sipraznejo, se sprejme delavstvo zopet v delo s znižano plačo. In hitreje, ko delavstvo zopet napolni te shrambe tem prej gre zopet ,na počitnice. Slavna civilizacija! Kapitalistične obljube od zadnje jeseni se nami delavcem spolmijejo v polni meri Dela se po dva do tri dni v tednu, s znižano plačo, velikanska armada pa jih je brez vsakega dela. 'Sestradani čakajo, da prevzamejo mesta štrajkarjev. Zakaj, vse oči 'kapitalistov so obrnjene na štrajkujoče klobučarje, ker, ako podležejo ti, pritisnili bodo 'kapitalisti na ostale umije in linijskega ¡znaka ne bo več, unije pa. bodo brez pomena in brez moči. To je vzrok, da se organizirano delavstvo vsih strok zaveda, ter hiti pomagat stavkajočim klobučarjem). Slovenska Narodna Podporna Zveza Chicago, Illinois. Vstanovljena dne I. septembra 1908. Glavni Odbor: ANTON MLADIC, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., ^k^parjc Nadzorniki: JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B, J DVORSKY, 55 Fisk Str. Vsi r Chieagi, Illinois. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, III. Slovensko Pevsko Društvo lomom’’ v Now Mn, Vas vabi v nedeljo 16. Maja 1909 k svojemu ustanovnemu koncertu s plesom! Ko n c e rt n i vspo red: 1. ) “Jadransko morje”. — (Anton Hajdrih) poje moški zbor “Domovine”. 2. ) “Žarki jutranje zarje”. (Dragutin Ilruza) udarja tamibu-raški1 zbor “Ilirije”. 3. ) “Lunai sije” (Anton Hajdrih) quartet, pojejo gospodje Filack, Zlatic, Vogrič, Adamič. 4. )' “Pomladni glasi”, igrata v duetu na glasovir gospica Mimi Rems in gospod J. Rems ml. 5. ) “Ujetega ptiča tožba” (ISimon Gregorčič, uglasil Jakob Aljaž), poje mešan zbor “Domovine.” 6. ) “Vražji bas”, quartet, pojejo gospodje Filack, Zevnik,, Barbič, Adamič. 7. ) “Mladi vojaki” (Viktor Parma) udarja tamburaški zbor “Ilirije”. 8. ) “Crnogorac Črnogorki” (Ivan pl. Zaje) poje moški zbor “Domovine”. 9. ) Ples! — Koncert, se vrši v ‘Arlington* dvorani, 23 St. Marks Pl. (8. cesta med 2. in 3. Ave,), New York City. Med posamniini koncertnimi točkami in za ples igra izvrstna češka godba! Vstopnina je 50c z garderobo vred. Otroci so vstopnine prosti! Ker ji- koncert na nedeljo in moramo v pondeljek vsi na svoje-vsakdanje delo, je pričetek koncerta že ob 7 uri'zvečer, vsled. česar se rojaki vljudno ¡prosijo, da pridejo točno h koncertu,! Čist 'dohodek koncerta je namenjen društveni blagajni in v nabaivo prepotrebnega pevskega gradiva! Rojaki! Pokažite, da ljubite slovansko pesem itn pridite vsir “Domovina” Vais že v naprej iskreno pozdravlja! P. S. Pri koncertu sodeluje posestrima Ilirija. Pevske točke vodi gospod Ivan Adamič. ODBOR. Vabilo ï velikemu spomladanskemu koncertu S PREDSTAVO katero priredi Pev. Društvo Slovan i v nedeljo, 9. maja 1909, v So. Chieagi v Medoshovi Dvorani, 9483-85 Ewing Avenue vogal 95. ul. Začetek ob 6:36 uri zvečer. Vstopnina 25c Za mnogo vdeležbo vabi Odbor. DVE VE-L S K E ^ PRODAJALNE^ i/ NA BLUE ISLAND AVE. VOGAL 14. CESTA in NA NORTH AVENUE VOGAL LARRABEE ST. Terpežne obleke po zmernih cenah, hitra poštena in zanesljiva postrežba. In površniki po- $12.50, $15.00, $18.00, $20.00 In $25.00. Popolna zaloga oblek za dečke po $2.95, $3.95, $4.95 do $6.45. .A1 ajboljse klobuke po $2.00 v Chieagi proda} mi, kakor tudi tako imenovane zajčjake \Stt bi rthn b 0 1 J ¡y- T-" .*>r>”■ t.a1 • ¡** • 7 ■• 3 - .v •'-■ '* Vy'V^ ••• ■ • -- a r*y. yn^Tir^p *- 5 -m ^rrtv*^ GLAS SVOBODE Slovanska Delavska Podporna Zveza v Conemaugh Vstnnovljena dne Pennsylvania. 16. avgusta 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC, Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ, Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435 } Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki | IL nadzornik: JOSIP CULJKAR, I III. ” IVAN GLAVIČ, > Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni ( //. odbornik: IVAN SPEND AL, Conemaugh, Pa odbor | ///. » MARTIN PETRIČ, Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ, Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL, Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa. of Slovanska Delavska Podporna Zveza To the Honorable Francis J. O’Connor. President Judge of the Court of Common Pleas of Cambria County, Pennsylvania, In compliance with the requirements of the Act of the General Assembly of tthle Oommotnwealtli of Pennsylvania, entitled “An Act, to provide for the incorporation and regulation of certain corporations” approved April 29th, 1874, and the supplements thereto, the undersigned, not less than three of whom are-citizens of Pennsylvania, having associated themiselves together for the purpose hereinafter specified, and desiring tihlat. they may by duly incorporated, according to law, do hereby certify: I. The namte of the intended corporation is “Slovanska Delavska Podporna Zvte'za” (Slavonic Workingmen Benefit Union). II. The purpose for which the said corporation is formed is for the accumulation of 1a fund by „the payment of weekly or monthly due's and assessments for the purpose of paying siclk and death benefits and funeral expenses of the members of said corporation ondi their families. III. The business of the corporation is to be transacted in the Borough of East Conemaugh, Clambriai County, Pennsylvania. TV. The corporation is to exist .perpetually. V. The said corporation shall have no capital stock. 'VI. The names and residences of the subscribers are as follows : .l)o hn Telban. East Con email gib, Pa. John Sp en dial, East Co nom a ugh, Pa. Anton iStrazisar. Eaîsrt Conemaugh, Pa. Michael Rovanšek, East Goneniaugh, Pa. John Pike, East iComemangh, Pa, VII. The number of the Directors is fixed! art five, and the names and residences of those are chosen Directors for the first year are as follows : John Telban, East Conemaugh. Pa. John Spendal, East Oonemauigh, Pa, Anton Stražišar. East Canemough. Pa. Michael Rovanšek, East Comemaugh, Pa. John Pike, East Conemaugh, Pa, Witness our hands and seals this 22nd day of March A. D. 1909. John Telban (SEAL) John .Spendal (SEAL) Anton iStratži&ar (SEAL) Mihael Rovanšek (SEAT/) John Pike (ISEAL) State of Pennsylvania, SS: County of Cambria, : Before mie. the subscriber, a Notary Public, in and for said county, personally appeared John Telban, John Spendal and Anton 'Stražišar three of the subscribers to the foregoing certificate of incorporation of the Slovanska Delavska Podporna Zveza, and in due formi of law acknowledged the same to be their act and deed. WITNESS my hand and Notarial seal this twenty second day of March, A. D,. 1909. Alex X. Hart, Notary Public, Johnstown. Pa. State of Pennsylvania, County of Cam'briai, SS: Before mie the suberiber a notary public in and) for said county and state personally came John Pike one of the incorporators of the above association who being duly sworn according to law deposes and says that the fact's selt forth in the foregoing application are true and correct; that at least three of said subscribers are citizens of this Commonwealth and that tthle said application i's made for the purpose therein stated and not for the purpose of evading the liquor laws of this Commonwealth. John Pike Sworn to and suns crib ed before me this 22 nd day of March 1909. Alex X. Hart, Notary Public, Johnstown, Pa. Com. expires Feb, 1. 1911. IN THE COURT OF COMMON PLEAS OF CAMBRIA COUNTY, PENNSYLVANIA. In the matter of'thie incorponaltion of the “Slovanska Delavka Podporna Zveza”. CHARTER NOTICE — Notice is hereby given that an application will- be made to the court of common pleas of Cambria county on Tuesday the twentieth day >of April, 1909. at 10 o’clock a, m., under the Act of Assembly to provide for tlhie incorporation and regulation of certain corporations, approved) April 29, 1874, and its supplements by John Telban. John Spendal, Anton Stražišar, Michael Rovanšek and John Pike for the charter of an intended corporation to be called “Slovanska Delavka Podporna Zveza”, the 'character and object of which is the accumulation of a fund by the payment of weekly or monthly dues and assessments for the purpose of paying sick and death benefits and) funeral expenses of the mlembers of said corporation and their families, and for this .purpose to have, possess and enjoy all the rights, benefits and privileges conferred by the said) Act of Assembly and its supplements, said charter being now on file in the prottbonotary’s office. March 24, 1909. Harry Doerr, Solicitor. Charter Notice. Notice is hereby given that an application will be made to the court of common pleas of Cambria county on Tuesday, the twentieth day of April;, 1909, at 10 o’clock «. m., under the Act of Assembly to provide for the incorporation and regulation of certain corporation, approved April 29, 1874, and its supplements by John Telba-n, John IS,pen,dal, Anton Strazisar, Michael Rovan-sek and John Pike for the charter of an intended corporation to be called “¡Slovanska Delavska Pod porn a Zveza”, the character and object qf which is thie accumulation of a fund by the payment of weekly or monthly dues andl essessments for the purpose of -paying siek and death benefits and funeral expenses of the members of said corporation' and their families, and for this purpose to have, possess and-enjoy all the rights, benefits and privileges conferred by the said Act of Assembly and its supplements, said charter being now on file in the Prothonotary’s office. March 24, 1999. Harry Doerr, Solicitor. State of Pennsylvania. County of Cambria, SS: John Pike being duly sworn according to law deposes and says that he is one of the incorporators of the above-mentioned corporation and that a notice of which the above are copies was published in the Johnstown Democrat, and in the Cambria Freeman, both newspapers of general circulation, .printed and1 published in the county of Cambridge, as follows: In the Johnstown Democrat, on March 24, and 31, April 7th. 1909. and in the Cambria Freeman on March 26, 1909, and April 2 and 9, 1909. John Pike. Sworn to and subscribed before me this 9th day of April 1909. Alex N. Hart, Com. expires Feb. 1, 1911. IN THE COURT OF COMMON PLEAS OF CAMBRIA COUNTY. No........................Term. 1909. In the Matter of the Incorporation of the “Slovanska Delavska Po-dporna Zveza”. And now, April 20, A. D. 1909, the within certificate of incorporation having been filed in the Office of the Prothonotary of said court since March 23. A. D., 1909, and it appearing that publication was made in the Cambria Freeman, a news paper of general circulation in Cambria County, on March 26, April 2 and 9, 1909, and also in the Johnstown Democrat a news paper of general circulation in Cambria County on the March 24 and 31, and April 7th, 1909, and hiais been published once a week in both of said papers since that time, as appears by entry therein and due proof of said publication having been made therewith, presented to me. I do hereby certify that I have perused and examined said instrument and find the sarnie to be in proper form and within the purposes named in tllie first class of corporations specified n Section 2 of the Corporation Act of April 29th, 1874. and Chart: the said purposes are lawful and not injurious to the community. It is therefore ordered and decreed that the said. Charter be approved an,d upon .the recording of the said charter and its endorsements and this order in the Office of the Recorder of Deeds in and for the County of Cambria which' is now hereby ordered', the subscriber's thereto and their associates and successors shall thenceforth be a. corporation for the purposes and upon the terms and under the name therein stated. (Signed). Attest: S. S. Kinkead, Prothonotary. Commonwealth of Pennsylvania. County of Cambria. SS: Recorded on this 2r2nd day of April, A. D., 1909, in Recorder’s office of said County in Mise. Record Book Vo-1 Page 139. Given under my hand and seal of the said office the day and year aforesaid. Arthur Griffith. Recorder. (SEAL) the 13 NAZNANILO : Cenjenim društvam spadajočim k Slovanski Delavski- Podporni Zvezi v Conemaugh. Pa., ter vsem- cenjenimi rojakom, koji se zanimajo za našo delavsko organizacijo danes z veseljem naznanjam da. je naša Slovanska Delavska Pod.poma Zveza, sedež v Cone-mauglli, Pa., pravilno itacorporirana in ob jednemi tudi- chartirana. dne 22. Aprila 1909 v Court of 'Oo-m-mio.n Pleas Cambria County, Pa. ' Kot priče islte so- sledeči sobratje naše- S. D. P. Z. Ivan Spendal. Ivan Telban, Anton Etražišar, Mihael' Rovanšek in Ivan Pajk (Pike). 'S tem naznanjam na -več uprašanj cenjenim rojakom širom Amerike, da/ S. D. P. Zveza, sedež v Oonemauigh. Pa., ni v ni-ka-koršni zvezi z nobeno organuwo. in da jie popolnoma nepristranska ion neodvisna od vseh druži h podpornih- organizacij, ter da- se, ne vtika v nik-aktoršne hoje in ne v sovraštvo, kajti mi upamo, da bodemo po tej poti 'korakali kojo smo si pri ustanovitvi iste začrtali. kar se je pa že do sedaj pokazalo, da je najboljša. Toliko v pojasnilo ornim,, hoji so plo tem piovpraševali. Oharterje bomo raz,pošiljali, vsem družitvam- spadajočim k S. D. P. Z. v najkrajšem Sasu, tora j- prosimo malo potrpljenja, da .se iste izgotovi. Kondam z krepkim bratskim pozdravom ter priporočam našo vrlo delavska organizacijo vsem zavednim (Slovencem ter tudi Slovanom, da se jo oklenemo krepko, zaliva,mio pridna, sad pa bode pokazal, da naše dleto hi bilo brezuspešno pa® pa obrodilo dovolj sadu. Vam udarni Ivan Pajk, glavni tajnik, L. Box 328 Conemaugh, Pa. Listnica uredništva. Kritikarju v Cleveland. Ohio. Kaj mislite z Vašo kritiko? Ne bodite tako smešni. Ako bi to bu-dalost. priobčili, bi se nam pač vsi smejali. Ni Vam trcib-a misliti, da je “Glas Svobode” kakšna flika, da bo prinašala take prismodarije v javnost; pišite kaj stvarnega, potem ja. Taki vsebini bi se staro in mlado smejalo, in pa kdo Vam je to skupaj ‘sklanfail’? Kaj taci-ga si nismo na-djali od Vas. Zapomnite si, da kdor ne zna svobodno misliti, se niemore za svobodo boriti. “Glas Svobode” jo svobodo miselni lisrt in se bori za nra.vi-eno stvar; njegovi predali so edino ,za resne in pravične stvari, v korist slovenskemu delavstvu. v Ameriki, ne pa za bu-dalost. Želimo Vam, da .bi Vas srečala ze enkrat pamet. Pa brez zamere, naše besede so resnične. G. G. Cleveland. O. Radi -Vam verujemo, da ste prizadeti, toda verjemite, da drugače nam ni za priobčiti, kakor je poročano. Imate pa podpis poročevalca, tedaj kaj hočete od nas? M.i povemo resnico, lagali ali zavijali nismo šc nikoli in tudi nikoli neibodemo. Priznate da se list “Glas Svobode” lepo razširja v Clevelandu; to vemo sami in smo veseli o-n-dotiiih rojakov, ko so se začeli prebujati in zavedati. Kaj nam tisto, če se jih en par ta zrelih odpove listu, resnica pa le ostane pribita, da ravno tisti list izmaknejo kjer ga le morejo da ga hlastno prečitajo. Ako pa eden list odpove, se jih ipa pet drugih naroči. to pove vse. Zapomnite si, da vsaka lopovščina traja le d-o gotove meje, potem pa sramotno pogine; kdor pa je kriv, da v blato stopi, naj si potem sam- čevlje snaži, mi jih n.c bomo. Mi gremo našo pot dalje do popolne zmage, tie smo si sigurni. Razkrinkali bomo vse -zaporedoma im s K. je samo začetek; pridejo ,pa še drugi tiči na vrsto, ko.jim se za sedaj še ne sanja. da imamo gradivo v rokah. Naš mlin polagoma mole, :a toliko vsrtrajnejše in gotovejše. Da ste nam: zdravi! AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO v PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Mar. Washington 8. maja 1909 Argentina.....19. maja 1909 Alice............2. junija 1909 Laura............5, junija 1909 “Laura in “Alice” sta aova parnika «a dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: ESF* Za Avstrijo--TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOR ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP La Savoie..........22.000 HP La Touraine........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE VV. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, lil. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Cenjenim dopisovalcem na znanje, da smo vse do sedaj -dopošla-ne Jonke sprejeli, ter jih priobčimo zapornd-ompo prostoru. — Zdravi! £3^^ I £\ I£ I KedoVam zamore v slučaju bolezni JU O IX I I jamčiti, da Vas bode hitro in uspe- S šno popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medica! Institut, j||j Ra kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdrav-pi nika, ter Vam ponuja ničvredne zdravniške knjige, samo da g« ie* izVas izmarni čim več dedarja, temne samo izkušeni in vest- £2 ^ ni zdravnik, kateremu z mirno vestjo lahko zaupate svojo M bolezen v zdravljenje in to je jedino samo naš zdravnik && 1 Dr. J. E. THOMPSON 1 GLAVNI ZDRAVNIK IN RAVNATELJ SLOVEN. ZDRAVIŠČA V NEW YORKU ^ ® Dr. Thompson je na zboru od več stotin zdravnikov M dokazal, da lahko bolnika o-zdravi, brez da ga osebno pre- M gleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako- M pram je bolnikod njega še tako oddaljen. Njegova izkuše-jgj nost v zdravljenju Vam GARANTIRA» da Vas zamore {§5 ozdraviti in ako bolehate naj si bode na kateri koli aKutni, ^ ¡•gj kronični, zunanji, ali notranji bolezni, kakor tudi kateri {g} jjgj koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni. | ZDRAVLJENJE VSEH SPOLMH BOLEZHIJ OSTANE STROGO TAJNO § Dr. Thompson Vam jamči za popolno ozdravljenje sledečih ga g boleznij: || p* Revmatizem; vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, « *§« ušes, ledic, prs, jeter, mehurja; nervoznost; vse živčne bo-K3 lezui; neuralgijo; kilo, ali bruh; zlato žilo; božjast; vod#- nico; posledice onanije; triper; šanker; sifilis; impotenco in g» ^ polucijo;vse ženske spolne bolezni: neredno mesečno čiščenje ^ beli tok; padanje maternice; neplodovitost vse kožne belezni: ^ i^ srbečino, lišaje, hraste, rane, mazule po obrazu i. t. d, P Zakaj zdravi Dr Thimpson z takim uspehom? Ker §| iM neizlava lenar a z.a ničvredne ¿travniške knjige, temuč || ^ samota najboljša in najusiešneja itlratila. || Ako ste torej bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso »Si mogli ozdraviti, in Vam je zdravniška pomoč neobhodno S3 potrebna, ter ako želite v kratkem in to popolnoma ozdra-^ vit, tedaj se pod nikakim pogojem ne obračajte na kake nič- ||| % vredne Medical Institute, marveč poverite samo izkušenemu Ml jzdravniku svojo bolezen v zdravljenje, za to natanko in ob- M gEJ širno opišite svojo bolezen, kako je ista nastopila in se raz-jgj vijala, ter pismo na to pošljite edino le na: jgj § Slovensko Zdravišče 1 DR. J. E. THOMPSON m P 342 W. 27th St., New York, N.Y. S3 Uradne ure so: Ob delavnikih od 10 do 12 in od 1 do 5 nre popoludne. V nedeljo in ES JKZ prazdnikih od 11 ure do 1 ure popoludan. ® nn7bD . Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto desetletnico svojega M S3 rUZUKi obstanka in ob tej priliki bode slavni Dr. J. E. Thompson podaril lep «po- KM 52 min v dar, ter bode med rojake porazdelil 10,000 krasnih srebrnih uzlgalnikov. Vsaki £3 133 rojak kateri polije nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dob, takoj ta gg ^ krasen dar in to brezplačno. Pišite takoj danes in pisma naslavljajte na: K» Slo-VerusKp JSdratliiče, 342 W. 27. Nt.. Jfetv Mc/rAj gj WELKY’S Restavracija in gostilna, 55 2 Blue Island Ave, CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 14B8 Vsaki slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! NAJEMNIK & YANA, Izdelovalca sodovice miueralne vode in drugih Deopojnih pijač. 82—84 Fisk Št, Tel. Canal 1405 ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in do-mačih smodk. Tudi -prodajam vse vrste tobak na debelo in drobne. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111. SALOON z lepo urejenim keglišcem in sveže Schee.nhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago Ul. t~"-------;— } Iz slovanskih krajev J Schmarotzer-Nation, to je naj-novejša psovska, s katero kazinski politiki psujejo slovenski narod, ki jih ¡redi in masti. Obesil ;se je pri Sv. Antonu v Slov. Goricah viničar Damiš. Bil je jako — “.pobožen”. Bosanska deputäcija je d osla v Petrograd, kjer prireja v vseh slovanskih društvih predavanja. De pu taci j a hoče ruske kroge prepričati, da aneksija Bosne in Hercegovine ni le velika škoda za Srbijo. marveč tudi 'hud udarec za Rusijo in Anglijo, ker se s tem Nemčija ojači. Slovenska penzija v Opatiji. — Vdova zdravnika dr. Hinka Su-kljetta je v Opatiji v vili “Mary” otvorila penzijo, ki jo slovenskim obiskovalcem Opatije prav toplo priporočamo. Vila “Mary” je dve minuti od Slatine in isto tako daleč od ,postaje električne cestne železnice. Ponemčevanje Opatije napreduje1. V taanošnjo nemško šole .zahaja sedaj že ipreko ‘MO otrok. Šola se razširi v kratkem v šest-razrednico in na to v ¡meščansko šolo. Opatijski Nemci so dali za nemško šolstvo doslej 40.000 K, ¡Poglavitna pomoč pa prihaja od vlade in od nemškega Schulve-reina, ki je prav sedaj globoko segel v žep prevzemši stroške za razširjano šole. — Tako toži vse slovensko in hrvatsko časopisje Štrajk delavcev v c. kr. smod-nlšnici v Kamniku. Vsi delavci so začeli stavkati v kamniški smodnišniei, ker je zahteval vodja smodinišnice, da morajo začeti delati za isto plažo mesto ob %7. uri zjutraj, kakor doslej, 'že ob 6. uri .zjutraj. Sledove ponarejaleev denarja ¡so našli v 'Beljaku pri popravljanju podstrešja neke hiše ,na Celovški cesti. V Velikemu zaboju so našli precejšne iko.soive cinka in raznih spojin ter model za vlivanje pet kronskih novcev. Oblika novcev je bila izvrstno ponarejena, manjkalo ji .je samo obrobnih vtisov. V podstrešju so stanovali za časa gradbe železnice tuji delavci. kateri so .najbrž denar ponarejali in ga tudi srečno odnesli. Vinska trta je na Dolenjskem letos pirav po voljno prezimila, ker je jeseni dobro zlesnela in ni bilo pozebe. Glavno delo v vinogradih je po ¡večini že dokončano. Ce ne bo sipamiadnega mraza, ki 'bi pokončal mlado zelenje, je ¡pričakovati dobre vinske letine. Na Dolenjskem imajo ljudje še obilo prav dobrega vina. po .nizki ceni na prodaji; žal, da. se oglašajo le poredkoma vinski kupci. Železniška nesreča na samoborski progi. Kjer se zbližata samoborska proga in proga južne železnice ne daleč od postaje Pod-sused je srečal za.gorjanski vlak kakih 10 delavcev, ki so ¡se vračali po progi v blilžnjo cementno tovarno. Umaknivši se vlaku so stopili na samoborsko progo, po kateri je pa v istem času pridrvel samoborski vlak in 'zavozil med nje, ker jih je vsi e d terne prepozno opazil in ni ¡mogel vele ustaviti. ¡Stroj je zgrabil 2 delavca ter odtrgal enemu glavo, druzega pa razmesaril, da je v kratkem v groznih bolečinah umrl. Nova odkritja v svetovnozna-ni Postojnski jami. — Več udov jamske komisije je šlo v namen raziskovanja v dosedaj še neznani del “Nadvojvoda Ivanove jame”. Ta stranski del Postojnske jame, ki je 1600 m dolg, je ¡poln najlepših kapnikov in se bode u-metnim potom v kratkem atvoril širšemu ¡občinstvu. Med večurno ekspedicijo in. po prestalih ‘neštetih nevarnostih, se je hrabrim raziskovalcem posrečilo odkriti ■celo vrsto bajnih in znatno dolgih stranskih in navpičnih hodnikov. Pripravljajo ¡se še nadaljna odkritja. Morilec Sciczinski je pred porotniki v Lvovu unter pripoznal, vendar izjavil, da se ne čuti krivega. Usoda je namreč hotela, da je ravno on umoril strupenega sovražnika svojega naroda, katerega bi 'bil vsak druigi, ki bi poznal tolike razmere. Porotnikom pa je rekel: SNa 'vas ne stavim nikakih prošenj ali zahtev. O pravičnosti pri tej obravnavi se splošno ne more govoriti. Porotniki ¡s sodniki v svoji lastni ¡zadevi me morate in bodete obsodili, ker sem Vam ubil Vašega političnega ¡vodjo ter mojega in celoskupmega naroda' smrtnega sovražnika. — Končal sem in nimam več pove* dati. Nečuveno madžarsko nasilje. Rumunski občini Koštelj in Hos-sozuszo v temešvarski županiji sta vložili svoje gotovine v rumunsko hranilnico “Lucef-arul” v V-erše-cu. Minister grof Andrassy pa je ukazal občinama, da morata svoje vložke dvigniti in jih naložiti v kaki madžarski banki. Ker se temu nasilju, ki nima zakonske ¡podlage, občini nista pokorili, je Andrassy oba obe. zastopa razpustil in imenoval ¡vladinega zastopnika — Madžara. Prav madžarsko-viteško ! Nuna — mati. V Grabštajnu na Koroškem je bila pri neki bolni gospe y pomoč neka nuna. Pred nekaj dnevi je okolica opazila, da je niuna zbolela in da jako slabo izgloda. 'Na tozadevna vprašanja je odgovarjala, da ji ni nič. Te dni pa je slulžiinčad gospe našla v stranišču novorojeno dete. O-ražništvo je nuno zaprlo. Kaznovana lahkovernost. Neki nižji uradnik v Ujeizdu na Češkem je pred tedni, ko se je širila vest, da bo država v ¡slučaju vojske pobrala ves denar iz .hranilnic. vzel svoj prihranek 8560 .kron iz hranilnice in ga hranil d-oma. Pred par dnevi pa su otroci stikali po predalih, našli bankovce in jih — nevede, kaj delajo — zažgali. Tri solnca nad Srbijo. Y ponedeljek so opazovali nad Belgra-dom čuden pojav, ki je trajal več nego eno uro. Ob pol 8. zjutraj so namreč opazili na vzhodu tri -blesteča solnca v .znatni daljavi drugo od drugega. Vsa tri .solnca so bila tako svetla, da se ni moglo spoznati, katero sobice je pravo. Solnca so delili drugo od drugega temini oblaki. Ob pol 9. dopoldne je nebo zastri mogočen črni oblak in solnca so izginila. Na prebivalstvo je napravil ta čudoviti naravni prizor silen vtisk. Kmetje ga namreč tolmačijo kot znak, da bo Srbiji kmalu zasijalo lepše solnee. Lonec starega denarja je našel kmet Kisovec v svojem vinogradu v Stari gori pri -Straži na Dolenjskem, ko je prekopaval neko staro trto. Lonec je bil napolnjen s približno 140 srebrniki beneške republike iz 16. stoletja. Najsta-rtjša je lira beneškega doža Pie-tra Laudo, ki je vladal od 153*9 do 1545, katero je skoval glasom znamenja F. Z. Francesco Zusto v letu 1542—1543. Med srebrnimi novci je bilo tudi 5 zlatnikov in sicer 2 ¡zlata goldinarja kralja Matjaža (1464—1490), 1 zlat goldinar solnogradskega nadškofa L. pl1. Keutschach katere imenuje ljudstvo “reparji” (1495'—1519), 1 dukat nadškofa Ivana Jakoba iz Kuhi Belasy (1560—1583) in 1 dvojni dukat nadškofa Jurja pl. Khueniburga (1586—1587). Gele zbirke ni bilo mogoče ohraniti za deželni muzej, kajti večji del denarja so takoj, ko se je o njem zvedelo, pokupili razni kupci. Eosensko-hercegovsko vprašanje mislijo baje rešiti na ta način, da se obe dežele brez obzira na sedanje ¡meje razdelite med Avstrijo in Ogrsko. Zapadni del bi se združil z Dalmacijo, vzhodni del pa bi kot samostalna dtžela pripadel Ogrski. V vojaškem pole-du bi se ustanovil e/ioten vojni zbor, ki bi imel svoje zapovedni-štvo v Zagrebu. Človek bi dejal, da jie v Avstriji še vendar mnogo ljudi, katere veseli, delati račune brez krčmarja, Če je Avstro-Ogr-ska anektirala ¡Bosno in Hercegovino le z-ato, da' bi še bolj razcepila in raztrgala. Jugoslovane, tedaj je uganjala zielo utoipistično politiko, ki pa nosi tudi sto kali nevarnosti v sebi. Naj se že pripisuje “velesrbski” propiygandi mnogo, malo ali pa nič uspešnosti, gotovo je vendar to, da celotni državi nikakor ne more koristiti trajna nezadovoljnost narodov na jugu. Čim bo to ljudstvo spoznavalo, da ga hoče država samo tlačiti in uničevati njegov razvoj, tem ugodnejše bo polje za vsakovrstne iredentistične struje in Avstrija bi pač lahko že enkrat iz-pregledala, da je takih struj 'že zdaj na vseh straneh več nego jih more biti prijetno. Saj je vendar čudna država, katere njeni lastni prebivalci ne ljubijo. Dočim bi morala Avstrija napeti vse moči. da bi se to izpremenilo, pa hoče zanašati še več nezadovoljnosti in sovraštva med ljudstvo. Posebno načrti, 'ki jih imajo dunajski in peštanski krogi glede na Jugoslovane. so kakor nalašč taki, da hi spravili narode v obup. O bodočnosti, in sicer o uajbliižji bodočno- sti Bosne in Hercegovine, bi si avstrijski državniki že morali beli ti svoje glave; toda vprašanje, na katero bi morali iskati odgovor, se glasi: Kaj je storiti in kako je urediti razmere, da bodo narodi na jugu radi člani habsburške monarhije in da bodo iz prepričanja in interesa odklanjali vsako iredento? Odgovor pa bi jim povedal, da je treba tem narodom dati •in zagotoviti svobodo, blagostanje in pogoje za razvoj. To je nekaj druzega kakor tista matematika, ki ne zna nič druzega kakor divi-dir.aiti in iz. večin umetno delati manjšine. Buhovski terorizem. Poroča se: Župnik iz Vač ¡pri Litiji ni hotel iti blagoslovit velikonočnega kolača na Tolsti vrh, kakor po navadi. Rekel je, da ne gre, ker je tam: preveč “naprednjakov”. — Kmetje so se sedaj zmenili, da kadar pride po bero, da mu bodo povedali: kjer je bil blagoslov, tam naj bo pa bera, ter da mu tudi letos ne bodo nič dali. Zvonilo se neki tam tudi ne bo toliko, kot se je ponavadi. K maši vabiti sene sme in tudi zvoniti med mašo ne, ¡samo takrat, kadar se maša začne, nič ¡več ! Pravi, da je prišlo to od škofa, ampak za drugod še ne sedaj, samo za Tolsti vrh pri Vačah najprvo. Neka žena od tam je rekla, ¡bog ve. če mi. bo pustil zvoniti, kadar umujem; gotovo ne! No, pravi pa, kakor hoče, saj tako človek 'nič več ne ve, kaj je verjeti, ker že vsak župnik po svoje vero ¡popravlja. Detomor. V neki jami blizu sprehajališča Sv. Andreja v Trstu je našel minulo soboto ¡vrtnar Ferluga omot, v katerem se je nahajalo truplo novorojenčka, kateri je po k onsta.ti ran ju zdravnikov umrl nasilne ¡smrti. Policija je pričela seveda takoj poizvedovati po materi. Okoli polnoči minule nedelje je v ulici Ottaviano Augusto policaj aretiral neko mlado žensko, ki je brez cilja, neika-ko izgubljeno tavala okoli, — Na inšpektoratu državne železnice so spoznali v njej neko- 221etno natakarico Marijo Samsa iz Velikih Munj pri Voloslki, že kaznovano radi brezposelnega klatenja in tatvine. Ker je bila mladenka zelo slabotna, so na inšpektoratu začeli 'sumiti, ni li ta ženska mati • morjenega deteta. — In res je na vprašanje poslujočega inšpektorja priznala, da je morilka svojega novorojenega, otroka. — Samsa je ¡pripovedovala, da je šla nekega ranega jutra mimo tovarne “Linoleum”, kjer so jo obšie slabosti in je padla v omedlevico. — Dve uri pozneje se zave in poleg nje je lelžalo — novorojeno dete, — V obupu, ker ni imela kam položiti glave, zapuščena od vseh, ne vedoč niti, kdo je pravzaprav pravi oče otroku, in nehote č z novorojenčkom pomnožiti vrsto nesrečnikov za enega več na tern svetu, ga je udarila s kosom lesa ipo glavi, ga ubila in potem vrgla v omenjen d jamo. Nesrečna Samsa — ki napravlja vtisk zelo inteligentne ženske — .j- 1 iia odpeljana v zapor in oddana deželnemu sodišču. Slovanski pridelek. Ako želite dobiti pristno in izborno 'žganje, potem kupite “Tell-more' Rve” ali Courtland Bourbon” te žganje so okusna, 'zdravilna in redilna ter najboljša, kar se jilh dela v Kentucky in Maryland. Prepričajte se s poskušnjo. Postavna preiskana in potrjena pod tozadevnim državnem Pure food in Drugs Act. Edini veletrgovci in razpošiljatelji tega izbornega blaga, kakor tudi čisto pristnega “Gross Bitter Wme Tonie”, katero je edino pravo sredstvo proti želodečnim ¡boleznim, 'Zaibasanosti in slabemu pre-bavljeuju; ono čisti kri ter ojači sistem. Veletrgovci in uivaiževalc; inozemskega vina in likerjev so, Eugene Parisek Co. 659-661 Blue Island Ave., Chicasro. 111. — “Cross Bitter Wine Tonic”, je sestavljeno iz dobrega starega vina. zdravil, iz rastlinskih izvlečkov in korenin po navodilu prvega ter edinega iznajditelja v Ameriki 'Mr. J. A. Kolina. Slovenska Gostilna JOHN MLADIČ na novem prostoru 825 Blue Island Ave., Chicago. 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. . Vsaka knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi : Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zg-ubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zaoomnite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM. DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111 Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno krijižico, ter vas prosim, da mi jo takoj pošlete. Ime...... ... ............... ............................ Pošta Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” Država. NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TEIKEE'3 REG ISTE REI» pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. VPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete Zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. John 0. Hruby If 589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111. »«tet Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne iu jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., terrazno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. fi^NAJNIŽJE CENE“®« Najsolidnejše blago“©0 Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 1386 )) Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.—_ VLOGE $2,500,000.00 GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00 Prva iu edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne iredale. Pošiljamo denar na vse dele sveta: prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. 1 1 _o T3 O tn > 1 rt Z5 N >c/) • T—< u >u L* v- >t/5 S 32 • *—i> CO rt c £ rt > fi 589 West 1815 St. nasproti J V^^Fotograjf 6. S. A. dvorane Št. ioo 5. - Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. rožnika 1906. BLEDA LICA je karakteristični simptom in gotov znak primanjkljaja krvi v vašem sistemu, ve hočete dobiti lepo barvo, pomnožiti kri in isto očistiti vsake nečistosti rabite ( l i l i l f Severov Kričistilec. %_ Isti okrepčuje in ojačuje vitalno zmes, stori da zgledajo vaša lica zdrava, povrne moč in življenje krvi, in to gotovo kakor tudi zanesljivo, ne da bi vznemirilo katero koli teles-* no učinkovanje. NEPREKOSLJIV ZA Lušaje, bule, kožne bolezni, mozolje prišče tekoče rane. Najboljše zdravilo v spomladnem času. ERUPCIJA ZGINILA. G. Fran Schindler, Crabtree, Ore., piše: “Vaša zdravila pokazala so se zelo povoljnim. Moja žena je imela erupcijo na obrazu, katerega je, po porabi dveh steklenic Vašega Kričistilca, popolnoma zginila. Sprejmite mojo zahvalo.” V ER/,, * -S Blood Punira MfxyiMt. m rrs. crorr. i i l l i * i à AN EXCELLENT ANO 3U/.«t£ REMEDY fo*’ JBcf&nj» iSk.&té. VimfMtv Choidč Sons, EdUrs*& SsltfS^n fot? j geai :te hsfe .■■■% ; smcnK» « «* ««“*• ril PftKPS*Y m i w. F. SEVERA co. y,c|| I ca»A» EAHSS, • IOWA. Zdravniški nasveti zastonj. Nervozni polom Glavoboli, duševna pobitost, slab spanec, histerija, nervoznost in vse druge živčne bolezni se hitro ozdravijo s porabo Severovega ITervoton. Isti je najboljša tonika za nerve. Isti da dober, sladek spanec, ne s pomočo opija, temveč iz naravnega svojetva, ki blaži in ojačuje naravno življenje in moč. Cena $1.00. Ali ste popolnoma za nič Kako često slišimo koga reči: ‘Cisto za nič sem!’ Te besede primerno izrazijo stanje sistema. Kakor v uri pero, tako se pri človeku življenska energija obrabi. In tedaj je čas, da vzamete Severov Življenski Ta obče dobra tonika bo ponovila vaše življenje, pokrepčala vas cel sistem in vam vrnila zarase. Je zanesljiva prijateljica priletnih ljudi in vsih onih, ki so slabotni in občutljivi. Za zabasanost, prebavljanja, vrtavico i t. d. Cena 75c. Prodajajo se v vseh lekarnah. Ne jemljite ponaredkov. i „ jæææærjæÆïEïL SISE. ¿æææ • « I Pijte najboljše pivo m i 8 PM m i i 1 Peter Schoenhoffen Brewing Co. | s---------------- tgj PHONE : CANAL 9 CHICAGO ILL. R M CENJENI JAVNOSTI Odrežite zdolej se nahajoči kupon, pojdite k M. Kdra, kupite tam za $2.oo ali pa več, obutev ter ko plačate predložite kupon in vrnilo Vajn bode 25 centov. Mi pričnemo našo Spomladansko Otvoritev, katera bo trajala skozi celi maj. Mi imamo zalogo obutev za gospode, gospe, gospodične in mladenče. Posebno Veliko zalogo barvanih vezilnih obuval, rmene, rjave, rdeče, bele i. t. d. Prednost ima naša zaloga v Oxford-polobutev in sicer zaradi ja-kovosti in nizkih cen. Obiščite nas in zadovoljni bodete. 25c Kjupon 25c Pri plačilu predložite ta kupon in vrnilo se Vam bo 25c. Glas Svobode ----- Samo za maj 1909 M. Kara, 760 S. Halsted St. W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Mučne bolečine. vsitrajne bolečine! Kako težko jih je prenašati:! 'Kakšna dobrota je, če se jih, kolikor mogoče hitro izznebimo! Za nobeden lek ne bo bolestni tako hvaležen, kot za .svetovnoznani “Anker Pa.iin Expeiller”, ker ni boljšega leka proti revmatizmu trganje, neuralgie in slične bolezni. Samo 25©. in 50c. Cenjenim rojakom na znanje! V. J. Kubelka, lastnik tvrdke “V. J. Kubelka & Co.” izdal je novo. Za Slovence v Arne riki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. 'Slov. slovar v tako popolni mieri, kak oren e do sedaj Slovenci še nismo imeli. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00. Denar pošiljajte po Postal Money Order na V. J. KUBELKA & CO. 9 Albany St„ New York, N. Y IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste piipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Edward Paucli ----— gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. Dobra Unijska Gostilna,kjor8e dobi mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom Jos. S. Stastny 650 Blue Island Ave. delikš Dvorana za društvene in unijske seje. in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke aliženske 18k SOLID GOLD filled z po pokrovom, derži vedno korektni čas lepo Okrašenim dvojnim * ' ži F1 delavcem na železnicah. JAMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako 30 kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlaeeno verižico in n^vezek daruiemo z vsako uro. $ EXCELSIOR WATCH Co 50S ATHENÆUNI B LD G, Chicago 1*“^***^*^-*-*“*--»1‘irrrir.-jurjArYinfirnrLmrwni- I RAZNO IN DRUGO} W..—| (---(■. .1 ,1.1 y », I j» 111 j Suženstvo je odpravila belgijska vlada v državi Kongo. Podmorsko brzojavno zvezo med Evrppo in Argentinijo namerava napraviti neka ameriška brzojavna združba v Buenos- Ay- res. Sestanek cesarja z velikimi nemškimi zveznimi knezi. “Badische Presse” poroča, da se snide avst. cesar 25. in 26. maja v Karlovih varih z vsemi nemškimi zveznimi knezi in sicer s prestolonaslednikom Bavarskim, kraljem Wirtenberskim in velikim knezomi Badenskim. Nemški cesar Wilhelm je prišel s cesarico v Benetke. Sprejela sta jih grof Bülow in poslanik grof Monti. -— Na ladji “ Hohenzol-lem” je bil slovesen obed, na kar sta se odpeljala v gondolah po lagunah in kanalih ogledat si Be- netke. Nravnost v Berolinu. Središče nemškega naroda, Berolin je nravno najbolj propadlo mesto na svetu. Tam imajo sodišča rvsak čaš 'opraviti z vsakovrstnimi pre-greški zoper nravnost, četudi niso vedno prizadeti tako visoki gospodje, kakor knez Eulenburg. -— Zdaj pride pred sodišče cel ženski klub, ki je bil javno obdolžen vsakovrstnih svinjarij. Članice tega kluba so same odlične dame. Važen dan za angleško mladino je bil 1. april t. L Ta dan je namreč stopil v veljavo novi zakon za varstvo mladine. Od tega dne naprej se na Angleškem mladi fantje izpod 16 let ne smejo pokazati na ulici s cigareto ali smod k o v ustih: ako katerega na tem zaloti policaj, mu brez vsega drugega Sik in tobak odvzame. Isto tak o se ne smejo v gostilni zadržati o-troci izpod 14 let — tudi ne v spremstvu odraščenih. Gostilničarji so že priredili posebne čakalnice za otroke, kjer bodo isti lahko počakali na svoje odrašče-ne spremljevalce, ki se gredo krepčat v gostilno. Dalje določa zakon, da se v sobi, kjer peč aii ognjišče ni zavarovano z železno ograjo, ne sme puščati brez nadzorstva otrok pod sedmimi leti. Zelo važna in pomembna je tudi ona točka novega zakona, ki določa. da morajo biti vsi rejenčki izpod sedem let starosti uradno vpisani v svrho nadzorstva njih oskrbe. Prevara. Amerik a n ec in Francos sta skr''-'Hi lastovala prašiča. Domenila sta se ga zrediti in potem za' klati ter si ga medsebojno razdeliti . Z naravno zvitostjo si je Yankee belil glavo, kako razdeliti prašiča, da bi dobil on zadnjo, to je boljšo polovico in pogodil jo je; svetoval je svojemu solastnika Francozu, da najboljše bo razdelili prašiča po čez na mesto po dolgem'. Francoz je v to, privolil pod pogojem, da se Yankee od prešiča obrne, ko ga Francoz razdvoji in si v tem stadiju tudi izbere svoj del. Nato se res obrne Yankee v stran, Francoz pa reče: “Kateri kos si izbereš —kos z repom. ali. kos brez reipa?” “Kos z repom!” odgovori Yankee. “Vraga! potem si ga vzemi, in jaz vzame,n kos brez repa,” mu odgovori Francoz. Ko pa se Yankee obrne je še le opazil prevaro; njegov solastnik Francoz, katerega je sam mislil prevariti, prevaril je njega. Francoz je med ceremonijo odrezal od zadrega pnešičevega konce rep in. ga vtaknil v prvi konec, to je v gobec.----- Sršenova zalega. Znani ehikaški odvetnik Clarence 'S. Darrow, je bil te dni k letnemu banketu Prohiibitionistev, kot govornik povabljen. In šel je. Ko je Darrow v divorano stopil bil je z velikanskim navdušenjem sprejet in pozdravljen. Voščilo se mu je. da je imel srčnost povabilu se odzvati in vsem sovražnim napadom kljubovati. Toda presenečenje je bilo grozno, ko je Darrow pričel govoriti. “Vi Prohibition isti ’ ’, je med drugim rekel, “ne vprašate, koliko grobov se napolni, toliko časa, dokler niso to grobovi pijancev. Iz dejstva, da iz med vsakih pet umrlih, je eden žrtev jetike, ne morete Vi kapital izvajati. Vi vedno le govorite od žrtev alkohola, a zamolčite povsem dejstvo, da tobak, čaj, kava in korseti (mo-deneij najmanj ravno toliko žrtev zahtevajo če ne več; Vi grmite proti gostilnam, hočete jih odpra- viti, pa,ne poveste nič, kaj Vi nameravate, stoterim in tisočerim, kateri si danes pri svojem težavnem delu, za okrepčilo čašo piva privoščijo in kateri se v dostojnih gostilnah s znanci in prijatelji pošteno zabavajo in razvedrivajo, kot nadomestilo dati. Samo nevedni in kratkovidni ljudje, ali pa trdovratni fanatikarji, ali pa prekanjeni hinavci zamorajo priporočati popolno odstranitev gospo-daristvene, toraj potrebne naprave kakor so dostojne gostilne.” Tako je govoril Darrow, in ko je do zaključka prišel, je vihar nastal, kakorenega morabiti še ni doživel. Toda hrabro se je držal, mirno je pustil psovke čez se plovbi. ter se samo smejal. Smejal se je ee:z neumnost, proti kateri se celo bogovi brezuspešno bojujejo. “Homestead” zemljišča. Iz Watertown, S. D. se poroča, da bodi ti Standing Kocki in Oheyenne Indian reservations v South Dakoti odprti za naselitev še to jesen. Z registracijo se prične v jesen, a natančen datum še ni določen. Zemlja v teh reservaci-jah je lepa in rodovitna in radi tega opozarjamo naše čitatelje, katere zanima poljedelstvo na u-godno priliko, katera se nudi srečnim žrebovaleem. Lopovščina. Jožef Nikaza, 30 leten delavec, v Ohieagi, se ga je nekoliko preveč napil in med potjo do doma ga je srečal policeman, ga s klubom do dobra premikastil ter mu nevarne rane na glavi in telesu zadal, a naposled pa še aretiral, ne da bi naznanil zdravniški o-blasti o poškodbah, katere mu je prizadal. Revež je bil 4 ure zaprt v celici, predno j>e prišla zdravniška pomoč. Došli zdravnik je zapovedal, da (poškodovanca prepelje v o-krajno bolnišnico, kjer je kmalu na to vsled poškodb na glavi umrl Polivemanu se do sedaj še nič ni pripetilo. Tako se dela s delavci! Največja vrednost. Pred nedavnem se je pri dežel-nemsodišeu na Tirolskem, kazenska razprava vršila. Obtožen je bil vodja električnega voza, ker ni znamenje dajal ter 54 let staro kmetico Marija Seebaeher iz Afcr-sama, povozil. Kot priča je bil zaslišan njeni 24 letni sin Peter Seebaeher, katoliški. samski, do tja nekaznovan itd. Ko je bil zaprisežen pričelo se je izpraševanje. Predsednik: “Vi ste tedaj navzoči bili, ko se je nezgoda (pripetila. Povejte nam kako je bilo.” Priča: “Tu ni mnogo za povedati. Mi simo tako šli, in mati je ho tla na drugo stran iti, ker je vidla v razločnim oknu neke prodajalne. lep predpasnik, in ko je dospela v sredo ceste, prišel je voz okolu vogala in — čagg — guagg — in že jo je imelo.” Predsednik: “Ali ni bilo toliko časa, jo najstran potegniti ?” Priča: “Tisto že; ali jaz sem v vsaki roki nekaj nosil.” Predsednik: “Ali ji vsaj zaklicati, da naj se varuje?” ' Priča: “Tisto tudi.” Predsednik: “Ste jo tedaj opozorili?” Priča: “Ne, nisem.” Predsednik: “Zakaj pa niste?” Priča: “Zato, ker mi je uprav pipa ugasovala! ” Statistično. Po najnovejši statistiki posnemamo, da ameriško delavstvo producira 35 odstotkov vsega manu-fakturmega blaga na svetu. In vendar, glede na toliko število o-bleke, ki je tukaj izdelana, 'vendar tisoče ljudi trpi in zmrzuje.; in glede na uprav velikanske zaloge jestvin, katere se producira tukaj in eksportira na vse dele sveta, hodi velika večina naših o-trok gladnih v šole, in brez števila ■ je tudi delavcev obojega spola, ki ne morejo dobiti potrebne hrane. Vsemu temu je vzrok dieni sistem, kateri primora tolike mase Tjudi k produieiranju v prid in dobiček vladajočim magnatom, na mesto, da hi sami vživali delo svojih rok. «< * * Temu v dokaz je, da ne mine teden, ko se kakega reveža, kateri je vkradel hleb kruha, da si u-teiši glad. vtakne v ječo in narod to odobrava, ter pravi, da je tako oostooa.nje s “zločinci” pravilno. Kralj. — tat pšenice Patten tu v Ohiicagi je milijone hlebov kruha vkradel in zaslepljeni narod tudi to njegovo delovanje odobrava. Vriše neznanske bolesti so zagnali tisti, katerim se je odreklo delo, in u-pitje žensk, katere trpijo toliko pomanjkanje in jok otrok, kateri stradajo. Ušesa vladajoče peščice pa so gluha, ne sliši jo in ne vidijo velikanske bede. In zakaj pa bi naj slišali ali videli! Vseh zalog so oni gospodarji in milijone kupičijo na milijone; kaj jih briga ako na miljone ljudi strada ! Je li človeško življenje toliko vredno Pattenu, kot je dolar? Takim velikanom, naravni produkciji sistema, ki rodi lopove, kot nesnaga muhe v poletnem času. Takega človeka meščansko kapitalistično časopisje hvali in v zvezde kuje, kot odrešenika sveta, ter ga vzgled drugim, stradajočemu delavstvu, kot svetnika predstavlja," katerega naj moli. Ljudstvo naj gladu umira, ali pa plača, kolikor se zahteva, naj vzame kjer hoče.-To j.e kapitalizem,- “civilizacija, kristjanstvo ”, pa ljubezen do bližnega. -— humbug! Deset zapovedi za otroke. Mestna uprava v Reggio Emilija, na Italijanskem, je dala iz šole izstopivšim otrokom spomenico, na kateri so zapisane “deset zapovedi za otroke”; glasijo se sledeče: 1. Ljubi Tvoje šolske tovariše, oni bodo delavski tovarši Tvojega življenja. 2. ljubi pouk, kateri je duševni kruh, bodi hvaležen Tvojemu učitelju, kakor Tvojemu očetu in Tvoji materi. 3. Ti moraš vse dnove posveča-vati po dobrih in koristnih činih in po ljiudomiilem dejanju1. 4. Ti moraš dobre ljudii spoštovati. vise ljudi ceniti, toda 'nikomur se vkloniiti, 5. Ti ne smeš nobenega človeka sovražiti, ¡nobenega žaliti, se ne maščevati' ; toda Ti moraš Tvojo pravico zastopati in prevzetne-žu se upreti. 6. Ti ne smeš st rabo pet biti. Bodi prijatelj slabotnim in ljubi pravico. 7. Zavedaj sc, da vse imetje sveta izvira iz dela; kdor uživa, brez da bi delal, tisti krade delavnemu njegov kruh. 8. Olpazuj in premišljuj, da resnico spoznaš. Nevera j ničesar, kar razumu nasprotuje, ne slepi ne sebe in ne druge. 9. Ne misli da tisti ljubi domovino, kdor druge narode sovraži ali zaničuje in vojno želi, vse to so ostanki 'staroveškega barbarizma. 10. Temveč želi dneva, na katerem bodo vsi ljudje kot svobodni državljani, očetnjave v miru in- pravici, kot bratje živeli. Ti nauki niso samo za šolarje, marveč za nas vse upoštevanja vredni. To je pravi socializem, boji se že mladini uisaja in želeti je, da kmalu vidni sad rodi. Tirolska propoved. Neki župnik na Tirolskem je razkladal pomen ataizma (bogo-tajstv-a) ter rekel: “Kaj pa je tak ataišt'? (Ataist) Ataišt je tisti, ki pravi, da vrag ne smrdi kot kozifl in da nima repa in ne rožič-ke in ne bolhe!” No, sedaj pač vsak ve, kaj je ataist. — Neka deklica jo razkladala o Jezusovem rojstvu sledeče : . in ko so prišli pastirji v stali co, da bi novo rojeno dete častili in molili, je rekla Marija: “Grom in tresk! — Kaj ti že tud’ vedo?! Važnost prebavljanja. Prebava hrane in jedil igra glavno vlogo iv človeškem telesu. Broz perfektnega prebavljanja in pravega življenja, ni dobrega zdravja. Vesoljnemu človeštvu pa naj bi bila najvažlnejša naloga, da obdrži 'zdrav apetit in popolno prebavo, vsake brane. Kedorkoli opazite kako nepopolnost, ki izvira radi slabega ' prebavljanja tedaj se spomnite, da Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino to hitro popravi in takoj pomore. Isti prisili telo. da sprejme vse hranilne snovi in da jih dobro ■prebavi. 'To vino je naraven kri-čistilec in tonika, ki vsebuje samo naj bolj pazljivo izbrana zelišča in čisto rodeče kalifornijsko* vino. Rabite ga vsikdor opazite, da imate slab okus in tek, da se vami je barva predrugačila in ke-dar Vas zapušča moč in volja, ker ako vzamete to krepčilo večkrat ivas bode isto sigurno ojačalo in1 poživilo. 'Na prodaj v lekarnah. dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, 111. DOPISI. VSEM ČLANOM IN DRUŠTVOM S. N. P. JEDNOTE. 'Olbilno število je sobratov, ki spadajo k dS. N. P. Jednoti, a lc malo ji'h je, k oj i se .poganjajo 7,a obstanek in korist Jed note, in še od teh, kateri le količkaj omeni o nezaslišanih krivicah, katere se jcvršujejio in zakrivijo v glavnem odboru, je ž< izkljutëen, in predrzne j o se celo društva suspendirati. Od kod pa pride ta moč tem možem.' Pri izvanredni konvenciji se jim ni tolika ¡moč izročila ; ti si brezmejno moč sami .prisvo-jajo. Glavni tajnik je le za tri mesece pomočnika prosil, a sedaj ■ga ima že čez leto dni namesto treh mesecev in vrh vsega mu pa še hoče plačo zvišati! Kaj ne glavni odbor? saj so osli po celi Ameriki, z debelo kožo. tega ne bodo dosti občutili. Zaradi zvišanja 'mesečnega asesmenta se je ipri izvanredni konvenciji sklenilo'. da se le 8 do 10 mesecev po $1.25 pobira, da se 'kaj denarja v blagajno nabere; ali sedaj je že 30 mesecev minulo. Ko 'bi imeli asesment na en dolar zopet znižati, ga hočejo še na $1.50 zvišati. Kakor je to poslovanje, pridemo kmalu v Joliet k K. 'S. K. Jednoti. Do tretje konvencije je zadostoval $1.00 a sedaj, ko je več u-dov (?) mora tbtiti asesment povišan; in sedaj pa naj kdo reče, ke-do je (bil za proevit Jednote ! ! — — (Op. ur. Gospod dopisnik se mioti v tem odstavku, ko misli, da je sedaj iveč članov kot jih je bilo pred trdijo 'konvencijo. Še daleč manjka do tistega števila kot je bil pod starim odborom! Toraj. je tudi man je posla, kot ga je bilo a vzlic temu ima g. Kr že pomagača v osebi Proletarčevega sourednika Pr. Petriča . Obed va pišeta za omenjeni list, ko nimata kaj delati pri Jednoti in plača $2.25 na dan za Petriča je pošteno tja vržena. Sicer spregovorimo zopet v kratkem več besedi. Gradiva polno.) Kakor se je .postopalo na izvanredni 'konvenciji z delegati, tako se danes ipostopa s člani S. X. P. Jednote. Glede nepravilnega poslovanja na izvanredni konvenciji v Ohieagi napivam- bratu Hočevar iz Clevelanda. O., ki se ga ni sprejelo kot delegata, akoprav je bil polnopravo delegatom izvoljen in pooblaščen. Ko se je do-lično društvo pismeno pritožilo na konvencijo, slišal sem na lastne ušesi enega iz glavnega odlbo-ra spregovoriti: “Hočevarja ne sprejeti kot delegata, on ima hudiča v žepu.” To ni omenil ali je h .... 'živ, ali kako. V drugo sem slišal, da ima ¡brat Hočevar «veliko papirjev, koje je zahitil v Clevelandu; in tako sem vedel kakšen je tisti h..... Glede delega- ta Šavsa iz Oregon City. Ore., ta si je pooblastilo sam naredil in prišel kot delegat na izvanredno konvencijo. Za njim je prišel telegram z kojim se je 'protestiralo in prepovedalo, da se mu ne sme iz jednotne blagajne železnica plačati, toda Šavs je v prilog glavnega odbora govoril, ter bil .je kot “vzorni” delegat sprejet. (Z delegatom Mišica, ni 'bilo veliko razlike; 'bil je tudi brézpravni, toda gft. odbora “pohlevni” delegat. Op. ur.) Sedaj pa cenjeni sobrati ;po širni Ameriki, dobro premislite vzroke, kateri silno škodujejo naši Jednoti ! .Ne mislite, da s tem dopisom hočem ruvati proti Jednoti; jaz sem bil in ostanem za Jednoto. toda ne strinjam se s početjem glavnega odbora in zahtevam: 1. da se ves glavni odbor, z ¡porotnim- in nadzornim-odborom vred, obtoži in po zaslužen ju iz Jednote' izključi, 2. da se vsi tisti, ki so se za proevit Jednote potegovali in bili zaradi tega izključeni ali pa suspendirani, takoj zopet sprejmejo in jim da zadoščenje, iu 3. da se več sedanjih elanov, med njimi v prvi vrsti Jože Za-vrtnik izključi, kar bo tv prid Jednote. — 24. aprila 1909. Član in bivši delegat, S. N. P. J. Op. ur. Ime g. dopisnika nismo objavili, da ima g. Krže manj posla z izključitvijo. Pueblo, Colo. 21. aprila 1909. Prosim, da priobčite nastopno v našem priljubljenem listu “Gl. Svobode. ’ ’ (Namenil sem se naznaniti cenjenim eitateljem zakaj da še ni- sem član S. N. P. J. Že dolgo časa želim pristopiti k tukajšnjem društvu “Orel”, spadajočem k S. N. P. J. a vendar za moj pristop še ne vem, in se tudi ne bo vedlo, dokler bo Jednota v rokah takšnih zapravljivcev, kot je sedaj. Čudno se mi vidi. da morajo društva vse to ravnodušno prenašati, kar se pri Jednoti godi! Ne rečem da vas ni vzornih mož pri društvaih spadajočih k S. N. P. J.; in glej, vsi molčite, kakor noč! Kaj ne veste da so Vas društveri iki izvolili, da boste skrbeli za blagor in napredek društev in Jednote? Ali iizpolnujete to, vi gosp. odborniki? Ne, in še1 enkrat ne! Ker ako bi spolu o v ali vašo dolžnost, 'kakor vas veže čast in poštenje, 'bi stopili na noge in zapodili zapravljivega Komarja nazaj od koder je prifirčal 1 Čitali ste ¡protest tukajšnjega društva “Orel”; ali ste ga druga društva, podpirala? Ne, še oglasilo se ni nobeno! To se vidi kakšni naprednjaki da ste. Tužna nam nrajka. ko.ia vas ie rodila! Rojaki, kje so možje, kateri so ustanovili nekdaj cvetočo in na-debujno Jednoto? Ali niso vsi izbaejeni iz Jednote?! In vi, in vsa diruštva molčite ter gledate, kakšna krivica se godi vašim bratom. takorekoč dobrotnikom! In kdo dela to krivico? Ali ne vaš slug.h. katerega mastno plačujete, za krivico katero dela vam in vašim bratom? .Proč z grobokoipom: Na noge rojaki! Vprašajte ruskega čara Kržeta. zakaj je suspendiral društvo “'Spoznanje” št. 72 iii društvo “Edinost” št. 28, in kakšno krivico je storil vaš brat Fr. Plazzotta, ki ga. j.e “glavar” kar tebi nič, ¡meni nič izbaenil iz Jednote1! Ali se ni morah iti poganjal za pravico, za vas kot in sam zase? In vi njegovi bratje sedaj molčite ! Ne. molčati ne smete ; vaša dolžnost je, da stopite n,a noge in vsa društva zahtevajo e-n o glasno, da se takoj konvencija skliče in ne šele v jeseni, na kateri se naj popravi krivica po Krže-tu zadanim elanom in društva,m. Konvencija naj bi' delovala že junija meseca in društva naj si izvolijo delegate, na katere se lahko zanesejo, da bodo vresnici zastopali društva, pa ne kimali za čašo' ¡pive, kot so to delali v La Salle iu v Ohieagi, ala Šavs, Mišiča. in Coinp. 'kiinači. Ni bila moja dolžnost se vtikati med vas, ali ko vidim, da sipite spanje pravičnega, sem se namenil vas 'prebuditi; ako pa imate toli trden sen, da Vas ne 'prebudijo te moje vrstice, potem vam ■¡mtujem, obrnite se na vaši postelja; na drugo stran, stisnite še bolj očesa im spite tako dolgo, dokler vas prebudi novica, ki se bo glasila: “S. N. P. Jednota je fuč ! ’ ’ Še enkrat rojaki, postavite se sovragom na rob in zahtevajte enoglasno takojšnjo konvencijo, s katero se1 bo prenehalo vse sedanje gospodarstvo, gospodarstvo v pogubo Jednote. S spoštovanjem ostanem! vaš prijatelj in bo-ritelj za ,pravico. Friderik Rauch. 203 So. J. Aive. Pueblo, Colo. Cenjeni rojaki po Ameriki! Že dolgo se ni ničesar poročalo o tukajšnji naselbini in o našem društvenem stanju. Zatoraj hočem olb kratkem poročati nekaj podatkov, Ravno meseca maja bode minulo leto dni odkar je naše društvo “Sloga” odstopilo od S. N. P. J. ter ipostalo samostojno. Takrat nam je g. Krže prerokoval, da kako nas bodo ljudje v teku enega’leta prekljinjali zaradi tega 'koraka, ker društvo na nobeden način ne bode moglo izhajati. Ali razumi se. da ako bi se pri našemu društvu gospodarilo po g. Kržetovem navodilu in nadzorstvom, seveda bi se ne dalo izhajati in ljudje bi nas gotovo kleli, kakor sedaj prekljinjajo Kržeta pri 'S. fN. P. J. — Dokler je naše društvo 'bilo pri S. N. P. J. smo morali vedno prositi za bolniško podporo, a usmrt-nina se je pa le skozi tožbo zamo-gla dobiti in to komaj v teku enega leta! LEPA BRATSKA ZVEZA, KAJ NE? No, kaj pa pri društvu “Sloga”? Odkar smo postali samostojni izgubili smo dva .brata o-zirorna pokopali, in dediči so brez vsakega truda dobili izplačano u-smrtnino, kar posebno potrjuje nastopna zahvalmica: “Dragi rojaki'Slovenci! Nemo-rem se dovolj zahvaliti “Podpornemu društvu “Sloga” v Milwaukee, 'ker je točno in izdatno podpiralo mojega moža v njegovi bolezni in bilo mi v podporo ob času njegove smrti. Sedaj pa, kakor hitro je prišel čas, dobila sem takoj izplačano usmrtnino. Zatoraj priporočam vsakemu rojaku to društvo, ker v resnici iz-polnuje svoj namen pomagati svojim bratom v bolezni in vdovam ¡po smrti njih možev. Še enkrat srčna zahvala vsem članom samostojnega društva. “Sloga” v Milwaukee. Antonija Rop. Zatoraj cenjeni rojaki po Ameriki posebno pa v Wiseonsimi. združimo se in pristopimo k takemu društvu, katero nam bo v vsakem slučaju bolezni ali nesreči z bratsko ljubeznijo pomagalo. Ne pa da bi v slučaju nesreče poslalo kakega agenta k Vam. da bi se z Vami pobotal za manjšo podporo oziroma usmrtnino. ka-kor to dela g. Krže pri S. N. P. J. — Morebiti bode g. Krže nas kritiziral, češ, da ne znamo gospodariti. ker se nismo šli pogajati za ustmrtnino'. — Kaj ?! Zatoraj rojaki 'Slovenci po • A-me.riki oziroma po Wisconsin, ape lujem na Vas, da naj bode za naprej n.aš cilj: Delovati zložno in združevati se dokler ne postanemo eden najbolj naprednih, narodov v Ameriki. S pozdravom John Ermenc. Milwaukee, Wise. 1. maja 1909. Nadaljevanje iz 3. strani. štveaega delegata norca- brili. — če ga bo društvo sploh poslalo! Nadjam se pa, da društvo se ne bo dalo ujeti, ker past je preneumna. Omenim naj še tole: Ko sem Andolškovo pismo čital, stal je poleg anene neki rojak ter pravi: “Jaz ,se;m tudi bil elan ¡S. N. P. J., pa sem takoj odstopil, ko sem čul. da so komarji pri njej. Na primer,” -je (nadaljeval, “deni meso 'v poletnem času zvečer na odprto okno in videl bodeš polno komarjev in muh okolu. ki bodejo raznašali gnusni smrad” In vidiš cenjeni eitatelj. pri S. N. P. J. je 'komar vtaknil svoj nos iu tako se širi gnus in smrad med člane in ‘društva, da jih mami. Cemjeni elani' in društva, a:pe-lujeim do Vas, da nastavite ledeno imrzle komprese v to komarjevo zalego, da zahtevate da se konvencija, ki bi imela biti meseca oktobra, skliče meseca julija ali pa še prej. Ako tega ne storite, j>e mogoče, da se pajčevina 'naredi v jedn'otui (blagajni. Jaz odobravam kritiko v “ Glas Svobode”, katere je pisal v zadevi ¡primankljaja jednotnega premoženja in to tem bolj, ker imam izkušnje dovolj, da se postopa s članom kot s kravami na Bučki. In ko se oni v gl. odboru nepravilno. ravnajo, tako pač niso zaupanja vredni, pač pa vredni, da se jih iz urada zapodi in iz Jednote sramotno izbaene! Jaz spadam še k dvema drugima slovenskima, d rušt vama, kojim so na krmilu možaki, ki so zaupanja vredni ki ne slepijo člane in društva, kakor se to pri S. N. P. Jednoti danes ¡godi. Potem pa naj reče kdo. da “'Glas ¡Svobode” laže. a oni ki romajo z Jednoto v propad, so pa peištenj akoviČL. Radoven sem. na kakšen način si g. Stefančič misli, da bode “Glas ¡Svobode” propadel? Kakor se je nekoč pred neko osebo izrazil, da pri prihodnji konvenciji bode “Glas 'Svobodi” odklenkalo. (Op. ur. Mi gotovo vemo. da oslovski glas neba ne doseže, itn tak glas je Stefančičev! Dalje pa tudi za gotovo tremo, da bo pri konvenciji marskateremu odklenkala, o ¡čemur se mu sedaj niti ne sanja in med' onimi bo skoraj, gotovo tudi g. Stefančič. Ko vajo si lepe načrte, to naim je vse dobro znano, toda delajo račun brez “Glas Svobode”, kateri bo vse račune prekrižal. To si naj gospod Štefančič za ušesi zapiše, in videli bomo. kdo je 'boljši prerok on, ali mi.) Menda zato, ker ni pokrita, juha. kot je g. Štefančič. Upam, da je dovolj razumnih elanov, kateri; vidijo, da takega predsednika porotnega odbora, kot je g. Štefančič, sploh ni potreba pri S. N. P. Jednoti. Toraj si naj g, Štefančič zanese, da bo on popred propadel, kot pr e ds. porot, odbora S. N. P. J. kot pa “Glas Svobode”! Konečno pozdravljam vse cenjene čiltateljje “Glas Svobode”, kot odstopili član 8. N. P. J. in tajnik društva “Spoznanje” št, 72, iv Radley, Kans. 29. aprila 09. John Lekše. R. R. 1., Pittsburg, Kans. lovensko Narodno Samostojno i Drnštvo V RAVENSDALE, WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. liri dopoldne v Georyt,own pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju Za shranitev Vaše zavarovalne police ter z eno besedo, za vse, vrednostne papirje, vzemite si v najem naš blagajniški predal, kateri vas zavaruje proti ognju in tatovom ter niti še en cent na dan ne stane oziroma samo $3.00 na lato. Banka je odprta od 9 ure dopoldne do 4 ure popoldne. Ob sobotah do 1 ure popoldne in od 6 - 8 ure zvečer Industrial Savings Bank 652 Blue Island Ave. Govorimo: Nemško, češko in polsko. Telefon: Canal 2300 Dr. Jan Čepelka zdravnik in OPERATER izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; zdravi zajamčeno, vspešno in primeroma ceno. Zdravniške pomoči iska-joči rojaki Slovani naj se zaupljivo zglasijo V THALIA HALL, 467 W- 18. in Allport St. JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 Reed St.. Milwaukee. Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA Angleščina brez učitelja PO NAVODILU: SIovensko-Angleške Slovnice Slovensko - Angleškega Tolmača in Angleško-Slovenske-ga Slovarja. Vse tri knjige v rtj AA eni stane SAMO tj$|iUU in jo dobiš pri V. J. Kubelka&Co. 9 Albany St., NEW YORK, N. Y. Podpisani naznanjam Slovencom in Hivatom datočim v svojigrog-fculTli zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na 680 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za I5c s kozarcem pive ali vina. IG. F. HALLER, lastnik VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, IU. j POZOR, SLOVENCÍTl Od 1. junija 1908 do 1. marca 1909 sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev 54 Slovencev je tukaj naseljenih in ysakdb je dobil, kar je kupil. Slovenci, ako hočete svoj dom. kupite zemljo v lepih krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje- Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100.000 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se neposredno kupi zemlja. Vse posestne pravice na razpolago, predno se en cent plača. Obdelane kmetije in gozd od 40—25,000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji. F. GRAM, Naylor, Mo., ('lan državnega naselniškega urada. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 580 So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. POZOR ROJAKI! Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago. Dergance, Widetich & Co. 1622 Arapahoe St., DENVER, . . . COLORADO B- 2193 ATLAS BREWING CO sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER MAGNET GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas mi te bodemo zadovoljili. Ne trpite radi sramožljivosti M. A. WEISSKOPF, M. D Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fonček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nlkov se hitro In točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte ZDRAVNIK IN RANOCELNI 885 Ashland Ave., Chicago, 111. CANAL 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od I.—3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—S. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.