Kranjska politika in učiteljstvo. BEavno prav, da se danes vidiva, gospod učitelj, ker se imam z vami' nekaj pomeniti Do sedaj nisem vedel, da ima učiteljatvo tako moč, zdaj pa vidim, da bo menda res tako." Tako me je nagovoril pred kratkim zvest pristaš S. L. S., mož, ki je prijatelj šolskega iiapredka in učiteljstva. Bazume se, da nisem vedel, kaj raisli s tem povedati. Eo mi natančneje razodene, da je bil sam pri shodu v Ljubljani zaradi nameravanega starostnega zavarovanja na kmetih in pokaže rDomo]juba" št. 8. članek »Proti liberalnim učiteijem'1, sem šele razurael, kaj mož misli. Clanek se glasi: nNa shodu v Šmartnem pri Litiji je zelo ostro naatopil deželni odbornik kranjski dr. Lampe: Govoril je o starostnem zavarovanju ter rekel: Tisti liberalni hujskači pa, ki te ogromne in silno težarne zakonske predloge še videli oiso in ki nimajo pojma o njeni vsebini, so si izmislili celo kopo laži in so hujskali ljudatvo. Temu mora biti konec. Eoder poizvedujerao po začetnikih teh laži, pridemo navadno nazadnje na liberalnega — učitelja. Ti Iiberelni učitelji hočejo imeti zvišane plače, in ker so jim liberalci na Ijudske stroške obljubili, hočejo zopet liberalni stranki oa vrh pomagati. Zato ao pograbili to priložnost in so ae lagali kmetom, da jih hoče S. L. S. a starostnim zavarovanjem in z njihovih gruntov pregnati. Vi pa povejte Tsakemu liberalnemu učitelju sledeče: Ce bi ae učiteljem plača izboljšala tako, kakor zahtevajo liberalni učitelji, ki proti stanovskemu zavarovanju hujskajo, bi znašalo primeroma toliko, kolikor bi plačevalo naše Ijudstvo za se, da bi bili vsi kmetje in hlapci zavarovani za starost, onemoglost^in bolezni. Če mialijo liberalni učitelji s hujakanjem in lažmi doseči zvišanje plac, so 86 zelo zmotili!" rEaj pa pravite vi, prijatelj, na ta članek?" ogovorim moža. BSaj sem vam že povedal, da nisem nikdar mislil, da ima učiteljstvo tako veliko moč in toliko vpliva, pregovoriti toliko Ijudstva," mi odgovori. nAli vi verjamete temu članku?" BMene sicer ni nobeden hujakal, se mi lagal in me podpihoval, ker aera vse to sam bral v nDomoljubuu. Eakor sem bral jaz in a tem se nisem vjemal, takj se niao strinjali s tem tudi drugi. Toliko že znam sam preudariti, da bi bilo staroštno zavarovanje dov davek, in aicer vse bi prišlo na ramo kmetagoapodarja. Zaraditega bi morali plačevati dražje posle in druge delavce, a užitka na atarost bi imeli od tega prav malo. Po eno krono na meaec naj plačujem od sebe, družine in poslov do visoke atarosti, a ko onemorem, dobim pa na leto ubogih 90 E. S tem ni mogofie živeti, to ni vse skupaj nič 1 Predbacivajo krivdo vam, zaradi lepšega, a vsak lahko razume, da je to le pesek v oči," pojasnuje mož. nJaz za svojo oaebo se pa strinjam s tem, da bi bil za staroat vsakdo preskrbljen, torej tudi kmet in delavec. S tem bi se kmetugospodarju jako olajšalo gospodaratvo, ker bi ne bilo treba dajati onemoglim staršem toliko užitka, pa tudi beračer bi ne bilo več toliko. Ako se pomisli, da sevrže proč toliko deoarja za nepotrebne reči kakor za tobak, pijačo in predragocena oblačila, bi se tudi dobilo toliko za potrebno starostno zavarovaDJe. Ako je res zval zoper to plemenito misel kateri izmed učiteljev, kar ni verjetno, ta ni ravual prav," pravim jaz. rJenjajte in ne govorite mi več o tem! Do sedaj amo vedno dajali gospoaki denar, a nismo videli več beliča, ravno tako bi se zgodilo s starostnim zavarovanjpm. Plačila bi bilo veliko, miloščiiia pa taka, da bi ne bilo mogoče živeti niti umreti. Pa še za to malenkost bi moral ponižno prositi — in več jih ne bi dobilo ničesar. Ali vam ni znanu, da ima gospoda samo grablje, vile pa samo, da dere?" Zaman bi bila vsaka bespda proti tem trditvam, spozoal sem, da je naš kmet v svoji konserrativnosti do skrajnosti nezaupen. Nezaupnost je morda tupatam na svojem mestu, v tem alučaju ae mi pa zdi neopravičena. Dovolite mi gospod urednik, izpregovoriti še nekaj o naši kranjski politiki. Obžalujem, da vas nadlegujem s tem, ker Nemec trdi: BDie Politik ist ein garstig' Lied". A kaj si morem pomagati? Peti moram to umazauo peaern, ker nas sili k temu hudobni svet. Nikdar bi yam tega ne pisal, ako bi mi raoj kmetiški prijatelj ne potisnil peresa v roko. Ta mi daja brati BDomoljubau in MSlovenca" in uganeva o priložnosti marsikatero pametno, čeprav sva vsak svojega politiškega prepričanja. Gudno se mi zdi, ko trobijo neprestano klerikalci v svet, da je liberalno učiteljstvo izgubilo ves ugled med narodom, in sedaj to iznenadenje, da je to učiteljatvo brez ugleda pregovorilo — ker smo v dobi omike in napredka, moramo torej povedati modern izraz — nalagalo in nakujakalo nad 2000 kmetov, ki jih je klerikalno vodstvo komaj pomirilo. To je bila velika komedija onega dne, kakor mi je pripovedoval moj prijatelj. Naš iskren prijatelj g. dr. Lampe nam je na shodu t Šmartnem pri Litiji dal lepo zadoščenje; postavil je ^Domoljuba-- in ^SloveDca1- na laž, in to, prosim lepo, ni majhna reč, ker ta lista zastopata katoliška načela — in laž je jako pregrešna. Učiteljstvo sme biti ponosno, da ima tak Tpliv in veliko rnoč pri ljudstvu. Sedaj se zavedamo svoje moči, Daj pazi torej g. dr. Lampe z vsemi drugimi pri vodstvu, da bo vladala sama pravica, resnica, nppristranost in katoliška načela, drugače . . . Do sedaj so klerikalci čaatili svoje kmetiške aomišljenike vedno s pridevkom: Naše zavedno, razsodno in katoliško ljudstvo. — Eer so pa ti kmetje bili zoper starostno zavarovanje, ni bilo ljudstvo več zavedno in razsodno, ker se je dalo nahujskati in nalagati od liberalnega učiteljstva. Za uboge pristaše S. L. S. je to prehud poper. Pa tudi katoliško ni več — Bog naro grehe odpusti! — ker je liberalno učiteljstvo klerikalno časopisje razvpilo vse za brezversko, in kdor brezverce posluša in uboga — ni več katoličan! Ubogo zapeljano ljudstvo, da nisi moglo pokimati kakor navadno tudi onega usodepolnega dna! Za tako veliko pregrešno delo pride kazen, a kazuovan ne bo kmet, ki ni hotel pokimati, marveč učiteljatvo, ki je nerazsodnega in nezavednega kmeta zapeljajo, da se mu da enkrat za vselpj torbico na usta, če bo še kdaj kmete zapeljalo, ne bo nikdar dobilo povišanja plač. To ni terorizem, marveč pravilna katoliška kazen za storjeni greh. Bog je v raju kaznoval aamo kačo zapeljivko, Adama in Evo je pustil brez kazni, tako se danea uči po delih in po novi klerikalni veri. (Konee.)