Plan meseca aprila In kumulativno Otvoritev XI. tekstiliade XI. strelska tekstiliada je za nami! Izvršitev piana meseca aprila, kumulativno in problematika PREDILNICA I V efektivnih kg je ta enota naredila 125,4 %, v baznih pa 109,4 %. Tako ima po štirih mesecih kumulativno 109,9% v efektivnih in 101,6 % v baiznih kg. Podatek pove, da je predilnica I meseca aprila visoko prekoračila planske obveznosti. Ta prekoračitev je tolikšna predvsem zato., iker je enota dodatno proizvajala tri proste dni, in to 27., 29. in 30. aprila. V teh dneh je obratovala v dveh izmenah. Deloma pa je vzrok tudi to, ker je predla izredno nizko poprečno števiilko, ki je kar za 4,27 nižja od planirane. S surovinami je bila v redu preskrbljena, odgovarjal pa je tudi asortiment bombaža za posamezne mešanice. PREDILNICA II Enota je naredila 109,5 % v efektivnih kg in 108,6% v baznih. Kumulativno ima 102,8 % v efektivnih in 102,5 % v baznih. S surovinami je bila enota dobro preskrbljena, pa je zato tudi proizvodnja tekla normalno. Naraščajo pa zaloge česane preje, ker je poraba le-te v tkalnicah premajhna. Aprila se je zaloga česanke ponovno zvišala, ker predilnica II mora presti tudi finejšo prejo, če hoče, da ima vsa vre-tena polno zasedena. Kolikor ne bo v prihodnje dispozicij za tkanine iz česane preje, bodo zaloge dalje naraščale. TKALNICA I Enota ni izvršila osnovnega pla- na niti v tm niti v votkih. Njen dosežek je 99,1 % v -tm in 97,1 % v votkih. Tudi kumulativno je enota pod planom, saj ima koncem aprila 97,3 % v tm in 96,8 % v votkih. Negativno vplivajo na izvršitev plana še vedno velike menjave artiklov, vendar so se razmere v aprilu že izboljšale in znaša izpad v tem mesecu samo okolli 23 tisoč tm. S prejo je bila količinsko v redu oskrbovana, problemi pa nastopajo zaradi kvalitete preje in različnih mešanic. Zaloge preje sa se v aprilu zvišale, kar je posledica dodatne proizvodnje predilnice I koncem meseca aprila. Izkoriščanje statev V mesecu aprilu je bilo 87,2%, izdelkov I. kvalitete pa 86,4 %. (Dadlje na 3. strani) 10. junija je naše podjetje organiziralo XI. strelsko takstilia-do, katere se je udeležilo preko 160 tekmovalcev iz 20 tekstilnih podjetij Slovenije. Ta tekstiliada je bila tako od vseh dosedanjih najbolj masovna, značilno pa je tudi to, da je bilio med udeleženci tudi veliko ženskih tekmovalk. Tekmovanje je obsegalo naslednje discipline: 1. moški ekipno, 2. ženske ekipno, 3. moški posamezno, 4. ženske posamezno. Doseženi rezultati in uvrstitve so bile: Tekmovalci, spremljevalci in gledalci v času otvoritvene svečanosti MOŠKI EKIPNO: Prvo mesto je zasedla ekipa »INDUPLATI« iz Jarš, in to z 495/10 krogi. (10 pomeni, da so imeli 10 zadetkov točno v center). Naša ekipa je bila z rezultatom 471/5 šele četrta. Drugo mesto je osvojila ekipa RAŠICE iz Gamelj (njihova 3. ekipa), in to s 482/5 krogi. Tretja je bila ekipa POLZELE s 480/7 krogi. Tako je dobila ekipa podjetja Induplati pokal za I. mesto in tudi prehodni pokal, druga in tretja ekipa pa tudi lep pokal v trajno last. ŽENSKE EKIPNO: Prvo mesto je osvojila ekipa podjetja TOPER iz Celja (454/3 krogov), druga je bila MTT iz Maribora. (453/3 krogov), tretja (Dalje na 4. strani) Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Manja Vitez, Mučna Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek, Polde Jenko — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XI. — 30. VI. 1968 — št. 6 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINPUS — KRANJ STALIŠČA V. SEJE SVETA ZA TEKSTILNO, OBUTVENO IN USNJARSKO INDUSTRIJO PRI REPUBLIŠKEM ODBORU SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE Svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo je na svoji 5. razširjeni seji (prisostvovali so člani sveta, predstavniki Gospodarske zbornice SRS, Poslovnega združenja tekst.ine industrije Ljubljana, direktorji večjih tekstilnih kombinatov, predsednik Republiškega sveta ZSS, člani Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije) razpravljal o aktualnih dogajanjih v tekstilni industriji (zlasti v bombažni skupini) in ugotovil ter sprejel naslednja stališča: 1. Zelo islalbi, v nekaterih primerih prav poratzni rezultati poslovanja podjetij slovenske tekstilne, posebno pa boimibažanske industrije v letu 1SOT zahtevajo ukrepe, ki foi v določeni meri morali biti precej radikalni in bi morali privesti, do bistvenih sprememb v samem poslovanju. Zlasti so zaskrbljujoči slabi ui peihi skoraj vseh kombinatov, to je podjetij’ s predilnico in tkalnico, ki so med najlslafošimi ne samo v bombaižanski grupi, temveč v slovenski tekstilni Industriji nasploh. Poleg sprememb v deviznem režimu in uvozu tekstilnih izdelkov, kar je v določeni meri vplivalo na produkcijo' in prodajo izdelkov domače industrije,, pa bi do odločilnih sprememb mciralo priti v samem ,poslovanju podjetij, predvsem' pa v medsebojnem odnosu in sodelovanju. 2. Lanski izredno slabi rezultati, zlasti naj večjih podjetij bi. morali končno privesti do pobude za poslovno tehnično sodelovanje in za druge čvrstejše oblike povezovanja. Izvesti bi se morala koncentracija najsposobnejših kadrov iz tovarn in angažirati nove visoko strokovne kadre. To bi moralo omogočiti, da bti se z enega mesta vodila programska politika na podlagi analiz domačega in tujega trga, planiranje proizvodnje na podlagi specializacije' po predhodnih znanstvenih analizah; dalje: skupno komercialno poslovanje, zlasti nabava dn uvoz in druge skupne službe, ki bi privedle do racionalizacije poslovanja in znižanja stroškov. Kaže, da ekonomski položaj terja uvajanje specializacije in delitve dela med predilnicami, da pride do večje ali manjše koncen- tracije pleanenitilniice s sodobnimi napravami, ki morajo biti optimalno izkoriščene, in konično se mora doseči čim tesnejše sodelovanje tkalnic is konfekcijo. 3. Team strokovnjakov v okviru poslovnega združenja oziroma zbornice bi moral izdelati dolgoročni program razvoja tekstilne industrije, še posebej fooimibažar-ske grupe, z upoštevanjem položaja dn vloge vsakega posameznega podjetja, in to na podlagi us t r eznih an a,L z in irizikov. 4. Z ozirom na visoiko odpisnost delovnih priprav, ki je na dan 31. XII. 1967 znašala v vsej grupi že 77,9 % in na še večjo ekonomsko in tehnološko zastarelost strojev in naprav, ibi bilo neobhodmo potrebno izdelati globalne im podjetniške programe racionalizacije in modernizacije z istočasno uvedbo organizacije dela na znanstveni podlagi. 5. Spremeniti se bo morala kadrovska politika dn. uvajati bo treba v vse faze dela in na vsa delovna področja čim več strokovnjakov is sodobnimi pogledi na tehnološko, tehnično in komercialno poslovanje. V tem smislu je še posebej pomembno prizadevanje za ustrezno * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * Za DAN BORCA iskrene čestitke vsem udeleženkam in udeležencem NOV ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ •k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ * ★ ★ sistematizacijo delovnih mest dn na tej osnovi dosledna poliitdka zasedbe delovnih mest. 6. Za realizacijo dogovorjenih programov in učinkovitejšo izvedbo modernizacije in raieionalir zaiaije, bo potrebno združevati sredstva podjetij, ki so namenjena za investicije. Ponovno poudarjamo gospodarski pomen amortizacije in njenega obračunavanja v taki višini, k. bo zagotovila pravočasno nadomestitev strojev in naprav, zlaisti, če upoštevamo njihovo hitro ekonomsko in tehnološko za-siarevatnje. 7. Dejstvo, da kombinati dosegajo najislahse rezultate, čeprav bi morali biti relativno najboljši že po sami. naravi kombinata z ozirom na možnosti sinhronizira-nja predenja, tkanja in plemenitenja, pa zahteva hitre iin nujne ukrepe za izboljšanje sedanjega položaja tako v kombinatih kot tudi v medsebojnem sodelovanju. 8. Svet je bil na svoji seji obveščan, da je pri Poslovnem združe- ★ ★ $**+-*c**********-k+-k***+t nju organiziran team strokovnjakov, ki pripravlja osnovo za realizacijo stališč, vezanih na poslov-no»tehnično sodelovanje med podjetji bombažne industrijo. Pobudo združenja v celoti podpiramo dn bomo' s svoje strani organizirali posvetovanje aiktiva iz bomtoaižne industrije, z namenom: a) da seznanimo aktiv in prek njega članstvo z ekonomskim sta-njem v tekstilni industriji; b) da se dogovorimo o skupnih izhodiščih za politično aktivnost v razreševanju tekočih in bodočih problemov. 9. Neustrezen devizni režim, ki ne upošteva niti kapacitet niti asortimenta proizvodnje posameznih podjetij in privede do neenakopravnosti pri razdeljevanju potrebnih deviznih sredstev, dalje — prevelik uvoz tekstilnih izdelkov, ki povečini ne pomeni obogatitev asortimenta na domačem itrgu, temvéè čisto konkurenco lastni industriji v artiklih, ki jih sama (Dalje na 2. strani) STALIŠČA V. SEJE SVETA ZA TEKSTILNO, OBUTVENO IN... (Dalje s 1. strani) proizvaja večkrat pod težjimi, pogoji kot inozemska podjetja, in končno neadekvatne cene pri uvozu in neupoštevanje carinskih in dirugih ovir v državah, v katere naša industrija izvaža ter seveda splošna medsebojna zadolženost in nelikvidnost, vse to so momenti, na katere podjetja sama ne morejo v celoti vplivati. Zato bi se morali uvesti predpisi in instrumenti, ki bi 'tako stanje vsaj v glaynem popravili. 10. Na osnovi naših predlogov in predlogov drugih institucij, .ugotavljamo, da je reagiranje zveznih organov prepočasno in neposlovno. Sodimo, da je potrebno zaostriti odgovornost, da se bodo predlogi, ki jih dajejo združenja, delovne organizacije in drugi politični dejavniki, obravnavali kot resni in da se jih zavrača le na osnovi argumentov. Naši predlogi so temeljili dn temeljijo na želji po sodelovanju pri nastajanju gospodarskih predpisov, kakor tudi na prevzemanju odgovornosti za njih uresničitev. Ob tem ponavljamo nekatera naša bistvena stališča, ki smo jih sprejeli že na III. seji sveta: a) da pravočasno seznanjanje gospodarstva s pogoji gospodarjenja ni samo zakonska formalnost, temveč predpogoj za pravilno poslovno orientacijo. Samo v tem primeru lahko gospodarstvo prevzame odgovornost za svoje normalno poslovanje in morebitne posledice neuspešnega gospodarjenja; b) proglašeni reformni princip enakopravnosti pogojev poslovanja panoge ali grupacije je nujno dosledno izvajati. Kolikor bi bilo iz objektivnih razlogov potrebno od tega odstopiti (kar pa v bistvu ne more nikomur koristiti), gotovo to ne more biti pravica državnih, temveč le samoupravnih organov gospodarstva na različnih nivojih ali skupščinskih organov. 11. Ker podjetja v večini nimajo dovolj močnih raziskovalnih in organizacijskih služb, bi morala čimprej stopiti v stik z ustreznimi instituti im ibiroji, ki bi bili v stanju v kratkem času predložiti potrebne predloge najrazličnejših ukrepov za 'izboljšanje stanja din poslovnih uspehov v podjetjih bombažarske industrije. 12. O situaciji v tekstilni industriji je seznanjen tudi Centralni odbor sindikata delavcev in-du- Staliišča 5. seje sveta bomo poslali vsem republiškim in zveznim predstavniškim ter politično-izvrš-nim telesom, strokovnim in poslovnim združenjem tekstilne in- strije in rudarstva Jugoslavije in dustrije, centralnim in republiškim organom sindikatov, sindikalnim podružnicam tekstilne industrije in delavskim svetom (bombažne industrije. Lj. 21. V. 1968 Svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo mislimo, da mora tudi v naslednjem razdobju načrtno delovati pri razreševanju nastalih problemov. 13. O kompleksni problematiki tekstilne industrije bo delegat s področja tekstila govoril na Kongresu ZSJ in tako ponovil nastop na občnem zboru RSS. MALI LEKSIKON Kaj je klfrfng? v plačilo do 15. februarja 1968 in ki niiso bila izpodbita v pravdi pred pristojnim sodiščem. Vsa podjetja dn druge organizacije so morale med 1. in 4. aprilom 1968 poslati poslovni banki, pri kateri imajo odprt žiro račun, posebne sezname vseh takih dolgov in terjatev. Seznamom so morale priložiti tudi zahtevo, da ban- dol- (Clanek je vzet iz glasila »KOLEKTIV«, le-ta pa ga je vzel iz »Dolenjskega lista« — pisec: Miro Zakrajšek). Kliring označuje obračunavanje medsebojnih dolgovanj in terjatev z izravnavo, kompenzacijo. Zaradi zelo resnega položaja, zaradi slabega plačevanja doilgov in poravnave obveznosti ter zaradi zelo slabe likvidnosti, posebno v go- posreduje izravnavo teh spodarstvu, sta zvezni in gopodar- g0V ;n terjatev. -siki svet zvezne skupščine 28. in 29. februarja letos sprejela zakon o načinu poravnave določenih dolgov koristnikov družbenih sredstev. Ta zakon predvideva medsebojno poravnavo denarnih dolgovanj delovnih organizacij in skupnosti, združenj delovnih organizacij, družbeno političnih skupnosti in njihovih organov, ki so dospela Diagram samovoljne zapustitve delovnega mesta Diagram torej prikazuje, koliko naših delavcev in delavk je v letih 1962, 1963, 1964, 1965, 1966 in 1967 samovoljno zapustilo naše podjetje. Diagram je razdeljen na 13 mesecev (od januarja do januarja v naslednjem letu), ob strani navzgor pa je podano število ljudi. Koliko jih je odšlo v posameznem mesecu kaže diagram, letno pa so bile številke naslednje: 1962 — 48 ljudi 1963 — 103 1964 — 167 1965 — 67 1966 — 58 1967 — 24 Podatkov za letošnje mesece še nimamo, lahko pa povemo, da je Med 5. in 11. aprilom je moral kreditni odbor poslovne banke sprejeti sklep, če sprejema ali odbija zahtevo po poravnavi dolgov in o tem do 12. aprila obvestiti predlagatelja zahteve. Zakon nato predvideva, da mora podjetje, katerega zahtevek je banka sprejela, do 18. aprila 1968 poslati sezname dolgov in terjatev skupno z virmanskimi nalogi za izplačilo in pismenim sklepom svoje poslovne banke službi družbenega 'knjigovodstva, pri kateri ima svoj žiro račun. Zakon nadalje predvideva vso stva ne zadostujejo za poravnavo dolgov, je služba -družbenega knjigovodstva pooblaščena, da pokrije dolgove z vsemi razpoložljivimi sredstvi poslovne banke, ki je sprejela zahtevek prizadetega podjetja. če ne zadostujejo niti sredstva banke, je ta dolžna, da zahteva kredit od druge banke, ki ima višek sredstev iz klirinškega obračuna. Banka, ki ima Višek v prilivu sredstev iz klirinškega obračuna, je dolžna, da sprejme in odobri kredit banki, ki ga je zahtevala. Poudariti je treba, da zakon o posebnem načinu poravnave medsebojnih dolgovanj koristnikov družbenih sredstev ne razrešuje vseh vzrokov in problemov, ki vodijo do povečanja medsebojnih dolgovanj in terjatev. V določenem obsegu pa omogoča zmanjšanje višine oziroma obsega teh dolgovanj in ustvarja pogoje za normalnejše poslovanje. Da bi zagotovili pomembnejše in trajnejše zmanjšanje dolgovanj in terjatev med koristniki družbenih sredstev, bo treba po izvedbi kliringa uporabljati kot stalni način plačevanja oziroma obračunavanja medsebojnih dolgovanj in terjatev izravnave računov, nakazila tretji osebi, odstopne izjave in prevzemanje dolgov. Na zmanjšanje dolgov in. terjatev naj bi znatno vplivali tudi samovoljnih zapustitev kot jih je bilo lani. še manj, tehniko opravil okrog poravnave novi ukrepi, ki jih pristojni or- Diagram je zanimiv zato, ker jasno pove, da se samovoljne zapustitve podjetja nižajo. Razlogov je več, vendar je najvažnejši pač ta, da je danes težko dobiti zaposlitev; zanesljivo težje, kot leta 1963 in 1964, Takšne razmere so koristne za podjetje, ker so povzročale samovoljne zapustitve — posebno v proizvodnji — težave, ker ljudi ni bilo možno takoj nadomestiti z novimi. Trenutne razmere in izgledi v prihodnje okrog zaposlitve niso ugodni, pa zato problema zaradi takih zapustitev ne bo, oziroma ne bo tako pereč, kot je bil v preteklih letih. P. G. dolgov. Najvažnejše v tem zakonu pa je, da se v primeru, če so dolgovi večji od terjatev, pokrije razlika z uporabo vseh -razpoložljivih sredstev podjetja, če še ta sred- gani pripravljajo še poleg tega zakona. Vsi ti ukrepi naij bi gospodarstvo napravili likvidno, da bi se lahko uspešnejše vključilo v izvajanje gospodarske reforme. Izredni plačam dopust?? Zadnja leta dobivajo obratni delavski sveti vse več prošenj za izredni plačani dopust. V večini primerov gre za običajne izlete v ko podroben, da bi bilo možno vsak primer rešiti povsod enako (mislim v posameznih ekonomskih enotah), -pa zato pride cesto inozemstvo, za športno sodelova. do ikaj različnih rešitev vlog za nje in za skupinske ekskurzije izredni plačani dopust, kar seveda udeležencev seminarja aili tečaja povzroča med prosilci nezadovolj-(tuji jeziki in -podobno). -stvo. Nezadovoljstvo pa povzroča Povedati moram, da naš -pravil- med člani itudi to, -da je takih n-ik o -delovnih razmerjih ni doli- vlog vedno več. Denanovič Zajim, mnogi ga kličemo kar za strica, je vedno dobre volje in razpoložen za petje Običajno navajajo prosilci, da gre za strokovno ekskurzijo (ali vsaj deloma strokovno), vendar menim, da bi morali obratni delavski sveti postaviti enotne in bolj stroge (kriterije za odobravanje izrednega plačanega dopusta, ker res ni prav, da se daje kar po več dni izrednega plačanega dopusta za navaden izlet. Isto velja 'tudi za tiste, ki pose-čajo kak tečaj za tuj jezik, potem pa zahtevajo izreden plačan dopust za skupinski izlet, češ, da je tak izlet nujen zaradi osvajanja jezika, ki so se ga na tečaju učili. Vse to so namreč le izgovori, ne pa zadostna utemeljitev za plačan dopust. Prav bi bilo, -da člani izkoristijo najprej svoj redni letni dopust -v take namene, če tega nimajo več pa naj jim ODS odobre neplačan dopust. V današnjih časih, ko bi morali napeti vse sile za izvrševanje nalog, ki jih postavlja gospodarska reforma, si -res ne -moremo privoščiti razkošja dn zapravljanja denarja, iki ga ostvar. jamo vsi člani -kolektiva. Po drugi strani -pa je kaj čudno tudi ito, da oddelki lahko pogrešajo več dni enega ali več ljudi. Kaj ni to znak, -da so nekateri premalo obremenjeni z delom? Ne bo napak, če CDS določi bolj konkretno, kdaj smejo ODS odobriti plačan dopust in kdaj smejo dati samo neplačanega. V preteklem letu se je zgodi-lo tudi to, da je nekdo odšel na tak dopust brez odobritve, le-to pa je zahteval od ODS šale potem, ko se ije vrnil. Takih primerov ne bi smelo biti v prihodnje! ODS bi morali take vloge brez komenatr-ja zavrniti. V interesu vseh članov kolektiva je, da se vprašanje izredno plačanega dopusta precizira in da se uvedejo enoltni kriteriji za vse ekonomske enote. P. G. Člani kolektiva! Če boste poslali v uredništvo vaša mnenja o teh dopustih, jih bomo zanesljivo objavili Uredništvo NUJNOST PRIMERNIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV NA DELOVNEM MESTU ZAHVALI Ob nenadni smrti dragega moža Toneta se lepo zahvaljujem za denarno pomoč in za sočutje vsem sodelavcem in predpostavljenim v tkalnici I (II. izmena). Slavka Vehovec Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem S. T. mojstrov, pripravnikom, sodelavcem in sodelavkam v tkalnici II (obrat II) za cvetje in venec, za izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala! Jakob Šimnovec, tkalnica II nja ne morejo prilagoditi pravilom svojega okolja. Tako postanejo »problem« in 'kolektiv se jih želi znebiti. V takih primerih gre običajno za pomanjkanje splošne kulture, pa tudi za domišljave ali trdoglave ljudi, ki uveljavljajo svoj »jaz« na najbolj nemogoč način. Ti ljudje so v razpravah nestrpni, pogosto si vzamejo besedo, ne prenesejo nobene kritike, običajno niso družabni, zaprti so v manjše skupinice in so neprijetni za svojo družino in tudi za delovno okolje podjetja, v katerem so zaposleni. Najosnovnejše pravilo dobrega obnašanja zahteva, da morajo vsi upoštevati vse določene higiensko zaščitne ukrepe. Od tega ni odvisno samo zdravje, ampak pogosto tudi življenje delovnega tovariša. Sanitarne in druge inšpekcije strogo kaznujejo, če na delovnem mestu ne uporabljamo predpisanih zaščitnih sredstev: rokavic, čelad, očal itd. Kakor gospodinji ni prijetno, če zamudimo kosilo, tako tudi ni dovoljeno zamujati dela. Na delo moramo priti spočiti, obriti in či_ sti, dostojno oblečeni in počesani. Zato moramo zvečer pravočasno v posteljo, zjutraj pa vstati tako zgodaj, da imamo dovolj časa za osebno higieno. Urejenost pa ni samo obveznost »uslužbencev« in šefov, temveč prav vseh delavcev brez ozira na to, na katerem delavnem mestu delajo. V delavno obveznost vodilnega osebja spada tudi skrb za pranje in likanje delavnih oblek, saj lahko po urejenosti delovnih oblek često ocenimo urejenost poslovanja nekega delovnega kolektiva. Svoje pripombe bodo delavci dajali v umirjenem tonu. Vodilno osebje pa se mora do podrejenih spoštljivo obnašati. Ce dajemo navodila in očitke s povišanim glasom, lahko to izzove negativen odnos do dela, kar škoduje tako kolektivu, kot vsakemu delavcu posebej. V vseh odnosih mora prevladovati tovariško vzdušje, polno razumevanja. Izogibati pa se je treba vsaki domačnosti in zaupnosti. Med delom je prepovedano uživanje alkohola, pogosti odmori zaradi kajenja pa lahko izzovejo nezadovoljstvo drugih, posebno pri delu ob tekočem traku. Poiskati je treba zdravilo proti pretiranemu znojenju na delovnem mestu in sploh skrbeti, da je osebna higiena, kakor tudi higiena delovnih prostorov vedno na višini. Nepotrebni razgovori, medseboj. no klicanje, šale na račun šibkejših in manj sposobnih delavcev motijo delovno disciplino. Spoštovanje »hišnega reda« tovarne je obvezno za vse zaposlene. Vodilno osebje pa mora v tem vedno dajati vzgled ostalim. Sovjetska strokovnjaka v spremstvu dveh naših inženirjev Izvršitev plana In... (Dalje s 1. strani) TKALNICA II Tudi tkalnica II ni izvršila osnovnega plana za mesec marec. Dosegla je v im 97,0 % in v volkih 99,2 %. Kumulativno pa ima 95,0 % v tm in 97,0 % v vot-kih. Je pa ta enota naredila več, kot v preteklem mesecu (marcu). Oskrba s prejo je bila boljša in tudi kvaliteta preje se je nekoliko izboljšala. Večjo količinsko proizvodnjo ovirajo deloma majhne količine proizvodnje pri več artiklih in pričetek menjav v VI. oddelku, kjer morajo kar najhitreje zamenjati celotno proizvodnjo. Izkoristek statev je bil 84,1 % (bolje kot meseca marca!), I. kvalitete izdelkov pa so naredili 82,4%. PLEMENITILNICA I Enota je dosegla v aprilu 92,3 % v tm in 91,7 % v m2. Kumulativno pa ima 90,9 % v tm in 90,5 % v m2. Osnovnega plana enota ni izvršila. Dosegla ije 100 % izvršitev pri tiskanih in barvanih tkaninah, medtem ko je dosegla pri surovih tkaninah samo 44 % plana, če upoštevamo še izvršene usluge, je plemanitiloica I dosegla 97,9% izvršitev plana v tm. Izpad surovih tkanin so povzročile predvsem premajhne kapacitete v adj us tirnici, kjer so bili probremenjeni merilni stroji (z izvoznimi tkaninami!), pa ni bilo možno narmaflma adjustirati ostalih. Glede dispozicij so se razmere v aprilu izboljšale, so pa bili za nekatere roki tako kratki, da je proizvodnja zahtevala menjave v redni proizvodnji, ikar je povzročilo izpade pri naročilih za domači trg. Plemenitilnica je imela težave tudi z vzdrževanjem strojev in naprav, predvsem s pralnimi stroji in zaradi izrabljene verige pri razpenjaLno-sušilnem stroju Dormer. Na proizvodnjo je negativno vplivalo tudi pomanjkanje neka-terih barvil. PLEMENITILNICA II Dosegla je 88,1 % v tm in 89,6 % v m2. Enota je naredila tudi nekaj uslug, vendar manj, kot v mesecu marcu. Vzroki razmeroma nizke izvršitve plana so isti, kot meseca marca, dn sicer je to predvsem ozko grlo v belilnici, ki je zasedena z razmeroma težkimi artikli. Razstava barv Iz SSSR Podjetje »Jugomontana«, ki zastopa v Jugoslaviji sovjetsko kemično industrijo, je šestega in sedmega junija organiziralo razstavo barvil, ki jih za tekstilno industrijo proizvajajo sovjetske tovarne. Eksponati so bili razstavljeni zelo pregledno in poučno. Za strokovne podrobnosti so bili na razpolago prospekti in barvne karte, štirje sovjetski strokovnjaki pa so dajali vsa potrebna pojasnila. Iz razstave in razgovorov smo lahko zaključili, da sovjetska kemična industrija izdeluje še kar obsežen asortiment barvil, palete posameznih skupin so dokaj popolne. Za nas je predvsem zanimivo in važno to, da so ta barvila dosti cenejša od onih, ki jih izdeluje zahodna kemična industrija in da jih je možno nabaviti brez deviznega pokritja. Sovjetski strokovnjaki upajo, da bo ta razstava in podobne, ki so jih organizirali tudi po drugih krajih Jugoslavije, pripomogla, da bo znatno narasla količina barvil, ki jih prodajajo pri nas. F. J. (Članek smo vzeli iz glasila delovnega kolektiva tovarne LEK Ljubljana, le-ti pa so ga vzeli od PREŠ SERVISA.) Posebna pravila obnašanja v delavnem kolektivu niso brez raz. loga. Od tega je namreč pogosto odvisen uspeh vsega podjetja ah tovarne. Neurejeni medsebojni odnosi so bili že večkrat celo povod za razpad delovnega kolektiva in raznih afer, ki so Okrnile ugled delavnih ljudi. Skoro v vsaiki večji skupnosti je nekaj dljudi, ki svojega ohnaša- Gradnja stanovanj za trg V okviru izvajanja srednjeročnega plana blokovne gradnje v občini Kranj bo gradbeno podjetje »Projekt« Kranj v letošnjem letu nadaljevalo izgradnjo nove stanovanjske soseske pri Vodovodnem stolpu. V letošnjem letu omenjeno podjetje zaključuje izgradnjo prve skupine osmih stanovanjskih objektov, v katerih bo 243 stanovanj. Vsa stanovanja so bila prodana že v preteklem letu, le stanovanja v enem objektu so bila prodana letos. Projekt bo v letošnjem letu začel graditi sedem stanovanjskih objektov, v katerih bo skupaj 232 stanovanj. Cene stanovanj bodo naslednje: — garsonjere od 38.000 N din do 51.000 N din — enosobno stanovanje 62.500 N din — dvosobno stanovanje od 81.500 N din do 92.400 N din — dvoinpolsobno stanovanje 103.500 N din — trosobna stanovanja od 106.500 N din do 114.000 N din — štirisobna stanovanja 133.000 N din Vrednost stanovanj zavisi od kvadrataure. K stanovanju pripadajo sledeči skupni prostori: kolesarnica, pralnica, sušilnica, prostor za smeti. Vsako stanovanje ima tudi klet v velikosti od 2,83 m2 do 6,02 m2. Stanovanja imajo opremljene kuhinje in to električni in plinski štedilnik, pomivalno korito, delovno mizo, viseče omarice, shrambno omaro, električni bojler 10 in 801. V kopalnici je kopalna kad in umivalnik, v garsonjerah pa so prhe. V kopalnicah so tudi priključki za pralni stroj. V sobah bodo tla iz parketa, v kuhinji in predsobi pa topli pod. V kopalnicah in WC pa bodo ploščice. Z izjemo nekaterih stanovanj v pritličju pri vhodih imajo vsa stanovanja balkone na južni, vzhodni oz. zahodni strani. Vsi prostori v stanovanju bodo centralno ogrevani iz skupne kotlarne, ki je zgrajena v naselju. V novem naselju bodo ceste in vsi dostopi asfaltirani; zgrajena javna razsvetljava in urejene zelenice. Do konca 1. 1969 bo v naselju zgrajena samopostrežna trgovina in še nekateri drugi lokali. Po zazidalnem načrtu je rezerviran tudi prostor za vzgojno-varstveno ustanovo in osnovno šolo. »Projekt«, ki gradi stanovanja za prodajo, nakupa stanovanj ne more kreditirati, zato je treba stanovanje do vselitve plačati. Možnosti so sledeče: plačilo direktno »Projektu« v nekaj obrokih do vselitve. Kupci, ki imajo ali bodo vročili denar pri »Kreditni banki« Kranj ali pri njej varčujejo, dobijo pri banki posojilo in bodo morali stanovanje vplačati ob prevzemu. Vse podrobne informacije daje SGP »Projekt« Kranj, Hozarjeva L ZGOVORNOST KORISTI ZDRAVJU Kdor mnogo in dolgo govori, ostane zdrav. To spoznanje je francoski profesor Causiet podkrepil s tem, ker se z govorom močno pospešuje dihanje in krvni obtok. To lahko zgovornemu človeku podaljša življenje. »Zato ni nikakršni čudež,« pravi omenjeni profesor — »da ženske v poprečju živijo dalj časa kot moški.« KAKO REAGIRATE? Neki dunajski sanatorij je sprovedel teste, s pomočjo katerih se lahko ugotovi, za koliko se je povečala bolestna plašljivost ljudi in zakaj so »mora« in »strah« dobili v civiliziranem svetu velike razmere. Posamezni zdravniki omenjenega sanatorija so se na ulici pomešali med ljudi v času, ko se jim je mudilo v službo ali po opravkih. Njihova naloga je bila, da posameznikom čisto slučajno zbijejo klobuk z glave, da stopijo ženskam na prste, ali, da jih z iglo nalahno zbodejo. »Vse to izgleda nekoliko smešno«, je dejal profesor Estenwaiden iz Avstrije — »ali psihoanalitičarji lahko iz reakcije ljudi marsikaj zaključijo.« Nervoza je v civiliziranem svetu že zdavnaj prešla dovoljene meje. Čeprav se je delovanje mojih sodelavcev na ulici lahko smatralo kot čisto slučajna nerodnost, so dobili v zameno za svojo nerodnost celo ploho psovk, nekateri so proti njim uvedli celo prijavo na policiji, eden pa jih je celo opljuval. Ta človek je bil zelo ugleden trgovec, ki je delal noč in dan, samo da bi si nakopal še večje bogastvo. Mirna in premišljena reakcija na nevarnost in strah je danes že silno redka. Mnogi reagirajo nenormalno, kot v zgoraj navedenem testu. Mnogim je pozneje nerodno zaradi pretirane reakcije, toda kljub temu bodo tudi v bodoče v podobnih primerih ravno tako reagirali. PRVA POMOČ - nadaljevanje -umetno dihanje in masaža srca Umetno dihanje nadomešča prl-rodno, zunanja masaža srca pa nadomešča lastno delovanje srca, vse dokler ne začne srce samo zopet biti in človek sam od sebe zopet dihati. Ce je ponesrečeni prenehal dihati in je utripanje žile v zapestju komaj zaznavno ali pa če slišimo na levi strani prsi, da srce še bije, potem je za oživljanje potrebno samo še UMETNO DIHANJE. Izkušnje po svetu so pokazale, da je danes edino uspešen in najboljši način umetnega dihanja neposredno pihanje v ponesrečenče-va dihala skozi usta in nos. Ta način je zelo star in je bil dolga desetletja pozabljen, modema medicina pa ga spet s pridom uporablja, ker je najbolj učinkovit in najenostavnejši. Izmenjava zraka pri vdihu in izdihu je namreč tri- ponesrečencu na usta ali nos gazo ali robec in pihamo skozi tkanino. Pred vpihovanjem samim pa moramo odstraniti jz zgornjih dihalnih poti morebitno oviro kot je slino, sluz, kri, zemlja in dr., da bo imel zrak prosto pot. Ponesrečenca položimo v ta namen na trebuh z obrazom navzdol in tekočina izteka iz ust, nosu in žrela že sama. Po potrebi jo še obrišemo. Zdaj obrnemo ponesrečenca na hrbet z glavo vznak. Z desno roko potisnemo spodnjo čeljust navspred in navzgor tako, da so spodnji zobje pred zgornjimi, ustnice pa so tesno stisnjene. Z levico primemo bolnika za teme, globoko vdihnemo zrak, pritisnemo svoja usta ponesrečencu tesno na nos in mu skozi nosnice vpihavamo zrak. Glej sliko! Zrak vpihavamo toliko časa, dokler ne opazimo, da se je oprsje krat večja kakor pri ročnem umetnem dihanju. Odpor proti tesnemu dotiku reševalca in ponesrečenca ni na mestu, ker moramo imeti pred očmi cilj našega prizadevanja, ki pomeni rešiti človekovo življenje. Pomagamo pa si lahko tako, da položimo dvignilo. V začetku vpihavamo hitro zaporedoma, nato počasneje, približno v ritmu 12-krat na minuto. To je način umetnega dihanja »usta na nos«, enako uporabimo vpihovanje »usta na usta«, le da v tem primeru stisnemo bolnikove XI. tekstiliada... (Dalje s 1. strani) je bila ekipa Svilanita iz Kamnika (1. ekipa) (444/4 krogov); naša ekipa je osvojila šele 5. mesto (416/4 krogov). Tine Sušnik nosnice, da nam vpihani zrak sproti ne uhaja in vpihavamo v usta. Oba načina sta primerna in lahko med njima izbiramo ali pa še bolje izmenično koristimo oba. MASAŽA SRCA: Ce bitja srca ne moremo več ugotoviti, potem je potrebna poleg umetnega dihanja tudi sočasna zunanja masaža srca. Kadar človek preneha dihati mu srce deluje še okoli 5 minut, če pa srce preneha biti, ga moramo z masažo ponovno, zbuditi k delovanju. Vendar že tri minute potem, ko je srce prenehalo biti, pride do usodne možganske okvare, ki je sama po sebi smrtna. Zato je važno, da srce z zunanjo masažo poženemo zopet v tek, še preden minejo usodne tri minute od trenutka, ko je prenehalo biti. Postopek pri masaži srca je preprost in ga lahko uporabi vsakdo, ki ga pozna. Srce masiramo tako, da bolniku ritmično pritiskamo na prsni koš v predelu srca. Pritisk na prsno steno vsakokrat stisne srce med prsnico in hrbtenico in s tem iz njega požene kri v ožilje. Ponesrečenec naj leži na hrbtu najbolje na tleh. Dlan leve roke položimo na spodnjo tretjino prsnice, z desnico pa pritisnemo na hrbtno stran levice po enkrat na sekundo. Pritisk je lahko tako močan, da se oprsje vda za 2,5 do 4,5 cm ne da bi se zlomilo rebro. Po pritisku popustimo, da se oprsje razširi. Ker je v primeru, ko je srce prenehalo biti, ponesrečenec prenehal tudi dihati, moramo istočasno izvajati umetno dihanje, z vpihovanjem zraka v usta in nos. Najbolje da nam pri tem nekdo pomaga, zato je važno, da oba postopka vsakdo pozna in ju vadi. Eden od pomagalcev naj masira srce, a drugi izvaja umetno dihanje. Glej sliko! Ce je prvi pomagalec sam, naj oboje vrši izmenično, tako da približno 30 sekund masira srce in 30 sekund daje umetno dihanje. Z masažo srca in umetnim dihanjem prenehamo šele trikrat, ko srce ponovno samo bije in ponesrečenec sam zadiha, oziroma dokler ne pride zdravnik. ženske posamezno MOŠKI POSAMEZNO: Prvi je bil Niko Kržan iz Iiidu-plati — 175/3 krogov, drugi Jože Korun, iz Poizcle — 170/3 krogov, tretji Slavko Šuštar iz Svilanita — 169/4 krogov, 5. pa je bil naš tekmovalec Tine Sušnik — 164/3 krogov. ZENSKE POSAMEZNO: I. mesto je osvojila Heda Do-bovičnik iz Toper Celje — 167/3, II. mesto je dobila Justa Koša iz MTT — 161/2, III. mesto je pripadlo Olgi Breznik iz Svilanita — 157/2, šele deseta pa je bila naša tekmovalka Milica Brezar — 145/1. Povedati je treba, da so tudi ženske ekipe dobile pokale v trajno last za prva tri mesta, medtem ko so posamezniki dobili pokal samo za prvo mesto. Za vsa naslednja mesta — do desetega — so dobili tekmovalci dipilome. Poleg teh nagrad pa je dobilo 31 žensk še praktična darila in 63 moških prav tako. Ta darila so prispevale tovarne, ki so poslale svoje člane na tekmovanje. Organizacija tekmovanja je bila v redu izvedena, kar je vredno pohvale, ker o tovrstnem tekmovanju še nimamo potrebnih izkušenj. Ženske ekipno Na koncu je treba pohvaliti še vse tekmovalke (48) in tekmovalce (116), ker so bili borbeni in objektivni. I. J. Krakovsko GLEDALIŠČE Poljska je resnično čudovita dežela Na Poljsko sem potovala preko Avstrije in Čehoslovaške. Ce hočeš spoznati Poljsko, moraš videti Varšavo (Warszawo), vendar iz Poljske ne smeš, ne da bi videl Krakov (Krakow), ker je to nedvomno njeno najzanimivejše me. sto. Moj cilj je bil zato Krakov. Po ulicah ni toliko prometa z osebnimi avtomobili kot pri nas, čeprav ima Krakov okrog 230.000 prebivalcev. Večina osebnih avto- Arkade v WAWELSKEM gradu mobilov so taksiji. Z njimi se ljudje zelo veliko prevažajo, ker je prevoz poceni. Krakov je srce Poljske, mesto lepote in narodnih spomenikov, mesto, ki ga ljubi ves narod. Več stoletij je bil glavno mesto, danes pa odraža vse, kar je najbolj dragocenega v poljski preteklosti. Kljub burni zgodovini, se je mesto še čudežno ohranilo v vsej svoji zgodovinski veličastnosti. Po- ljaki zelo spoštujejo in cenijo svojo slavno preteklost, svojo zgodovino. Za tujega obiskovalca je Krakov res turistična privlačnost. Mesto ima slikovito lego ob Visli in predstavlja 1000 let poljske zgodovine in kulture. Tu najdeš čudovite stare zgradbe, ve. liko bogastvo arhitekture, zbirke umetniških del in nacionalnih spo. menikov. Tu je ohranjena vsa lepota minulih stoletij. Turista naj. bolj očarajo stare navade in ljubezen poljskega naroda do starih tradicij. Se vedno se sliši zvok trobente s stolpa cerkve in odmeva nad mestom vsako uro. Svoj izvor pa ima še iz srednjega veka. Stara kronika pravi, da je Krakov, ki je ležal na križišču važnih evropskih križišč iz vzhoda na zahod in iz severa na jug, postal važen trgovski center že pred več kot 1000 leti. Ni bilo dolgo, ko je Vavelski (Wawelski) grič, ki je imel samo osamljen stolp, ki so ga zgradili Piasti, postal utrdba, dobro utrjen grad in kraljeva rezidenca. Mesto pa se je razvijalo okrog vavelskega gradu. V 12. stoletju je bil Krakov že glavno mesto dežele. Tatarski vpadi pa so skoraj popolnoma uničili mesto, vendar je bilo hitro obnovljeno in postavljeno še bolj lepo in bogato kot prej. To označuje začetek zlate dobe, obdobje cvetočega razvoja, obdobje, ko sta bili znanost in umetnost v razcve-(Dalje na 6. strani) Pogled na MARIATSKO cerkev Poljska je resnično lepa (Nadaljevanje s 5. strani) tu. Ko je ob koncu 16. stoletja kralj Sigismund II. Wasa prenesel svojo rezidenco v Varšavo, ki je postala glavno mesto, je Krakov obdržal še vedno častni privilegij — še vedno so bili kralji okronani in pokopani v Krakovu. Med težkimi leti ob koncu 18. stoletja, ko je bila Poljska razdeljena, je mesto dobilo še eno slavno stran svoje zgodovine z veliko borbo za osvoboditev, ki jo je vodil Tadeusz Kosciuszko. V 19. stoletju, to je v času, ko je obstojala krakovska republika, je mesto pod Vavelskim gričem postalo center revolucije. V letu 1848, v letu pomladi narodov, pa so bile tudi tu revolucionarne ideje s silo in v krvi zatrte. V letu 1918 je Krakov odvrgel stoletja stari jarem suženjstva in razorožil avstrijske čete. Izbruh druge svetovne vojne je zavrl razvoj mesta. V teku 5-letne nacistične okupacije je bilo prebivalstvo zdesetkano in zakladi mesta oplenjeni. Ofenziva rdeče armade je januarja 1945 preprečila nacistom, da bi popolnoma uničili Krakov in poslali v zrak zgodovinske spomenike, ki so bili že vsi minirani. Danes je Krakov zakladnica zgodovine in je še vedno eno od najpomebnejših kulturnih centrov. Svetovno znana je krakovska univerza, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših v Evropi. Včasih se je imenovala Krakovska akademija, danes pa se imenuje Jagelinska. Leta 1364 jo je ustanovil kralj Kazimir Ve. liki in je bila ustanovljena samo za moške. Imela je dve fakulteti: pravno in medicinsko. To je čudno, ker tam ni bilo teološke fakultete. Po smrti Kazamira VelL kega je Krakovska akademija izgubila svoj sijaj. Dvignjena na prejšnjo veličino je bila šele ob podpori kraljice Jadvige, žene kralja Ladislava. Pravijo, da je ona dala na razpolago vse svoje dragulje in vse svoje zlate obleke. Zato so tudi fakulteto imenovali po njej. Univerza ima tudi lastno zakladnico z neprecenljivimi dragocenostmi, ki so ji bile podarjene v teku 600 let njenega obstoja: zlate kupe, verižice, prstani, dra. gulji. Mnogo študentov je že diplomiralo na tej fakulteti, največ pa je doprinesel k njenemu slovesu veliki znanstvenik Nikolaj Kopernik, ki je prišel do revolucionar, nih odkritij v astronomiji. Nad mestom se dviga Wawelski grič s svojim starodavnim gradom, ki je eden največjih poljskih spomenikov. Stavbe na griču se dvigajo ena nad drugo, obdane pa so z obrambnim zidom. Od tu odmeva zvon, ki ga je dal uliti kralj Sigismund. Vlit je iz topov, ki so bili zaplenjeni v 16. stolet. ju in je eden največjih zvonov na svetu. Najbolj zanimiva od vseh pa je Marijina kapela, ki je bila Zgrajena okrog 10. stoletja. To je Panorama KRAKOVA; v ospredju je trdnjava BARDIKAN prva predromanska krščanska cerkev, zgrajena v Krakovu. Sedanja gotska katedrala je bila zgrajena v 14. stoletju in je obdana z več kapelami, ki so bile prizidane kasneje v različnih stoletjih. Ena izmed kupol je pokrita Z zlatimi listki. To je biser rene- 6. nagradna križanka Vodoravno: 1. subjekt, 7. zapora, 'ki jo napravijo fantje pri kmečki svatbi, 13. program, 19. gledališka plesalka, 21. k lokomotivi priključen voz s premogom in vodo, 22. imetnik, posestnik, 24. nauik o nravnosti, 25. diktat, 27. mlada vdova iz Donizettijeve opere »Don Pasquale«, 29. kemični znak za lantan, 30. rešeto, 31. ogledovanje, 32. sejem, 33. zaključek molitve, 35. vek, 36. del sklanjatve, 37. del godalnega glasbila, 38. belgijski popevkar italijanskega rodu (Salvatore), 39. avtomobilska oznaka Karlovca, 40. polotok v vzhodni Aziji, na katerem ležita dve istoimenski državi (Severna in Južna), 41. veliko alžirsko pristanišče, 42 srbsko moško ime, 43. kisal, okisana krma, 44. ime nizozemskega pomorščaka Tasmama, 45. sredstvo za beljenje, 47. kopija, 49. slovnični pojem, 50. vrsta, red, skupina,' 51A 'Oznaka za pmi(pis V pismih, 53. najbolj razširjena literarna oblika, 54. dve državi v severozahodnem območju ZDA, 56. palma, ki uspeva na Sund-skiih otokih, 57. vojvodinski šahovski mojster, 58. nekdanji prebivalec Pirenejskega polotoka, 59. severni ali južni del zemeljske oble, 60. sadno drevo in njegov plod, 61. splet las, 62. osebni zaimek, 63. blazinjak, zofa, 64. vzpetina pri Beogradu, 65. Sklad ali kos kamenine, 66. tehnični poklic; ilustratorka, 69. uslužbenec, ki oskrbuje podjetje s potrošnim materialom, 71. živčna razdraženost, 73. največji otok v skupini srednjedalmatinskih otokov, po katerem se skupina tudi' imenuje, 74. velika država na severu Severne Amerike, 75. preprosta pra-žival. Navpično: 1. okrasek za okrog vratu, 2. zabavljica, 3. izbrana družba, 4. beograjska konfekcija, 5. grška črka, 6. kratica za »košarkarski klub«, 7. pramen, predeno, 8. angleški filmski režiser (Carol), 9. četrti rimski kralj, ki je zgradil pristanišče Ostio, 10. kratica za »novi dinar«, 11. najvišja vojaška stopnja, 12. Cincar, 13. izloček ustnih žlez, 14. domovanje čebel, ulj, 15. čebeli podobna žuželka, 16. ozek konec polotoka, 17. glavni števnik, 18. izbira med dvema možnostima, 20. prebivalec evropske otočne države, 23. top, 26. rastlina iz družine lilij, ki uspeva v Indiji in Afriki, 28. veletok v zahodni Evropi, 31. dekor, 32. svetlobni pojav med nevihto, 33. tuje žensko ime, 34. del imena ogromne planote v zahodni Braziliji (. ... Grosso), 36. veliko antično mesto in metropola rimske Dalmacije, 37. dan v tednu, 38. operni spev, 40. upodabljajoči umetnik, 42. fotografija, 43. zaro- dek življenja, 44. lekarna, 45. sin-jezelen prozoren dragulj, 46. glavno mesto Armenske republike v SZ, 47. predstojnik samostana, 48. zunanji del pločnika, 49. sestav, kompleks, 50. mesni izdelek, 51. gib, kretnja, dejanje, 52. planšar, ovčar, 54. eden od vrelcev rogaške slatine, 55. krilo rimske legije, 57. reka v severovzhodni Srbiji, 59. reka, ki teče skozi Šoštanj im. Velenje, 60. obok, 61. vrsta ležišča, 63. slikovit koničast vrh nad zgornjo Soško dolino, 64. ime pevke zabavne glasbe Štefok, 65. življenjska tekočina, 67. avtomobilska oznaka za Sombor, 68. površinska mera, 70. sosednji črki s sredine abecede, 72. začetnici avtorice številnih tekstov za slovenske popevke. 5. nagr. križanka Izžrebani so bili: 1. Peter Kozjek, Staretova 8, Kranj 2. Pavla Karun, adjust. I 3. Marija Gašperšič — uprava 4. Tine Ločniškar, uprava 5. Marija Pintar, taki. II 6. Draga Rugale — obr. II 1 2 3 / l» mpmmm 5 L I rr* 8 T" ÌT1 11 12 u 13 14 ÌT" 16 17 is" L w~ 20 LJ ir ■ 1 22“ 23 ?r B 25 26 ▼ ▲ 27 28 [I E ir 30" yr A 31 ▼ A. 32 1 B 33 34 35~ B 36 ▼ A. 37 j . I ! B 38 : W~ H 40 ▼ 41 ▼ At ▲ « b 43 L, B a 1 P 45 46 c 57" 48 - B 49 ▼ Jk. 50 P 51 52“ 53 B 54 ;55 B 56 ▼ 57 58 B 59 B 60 B 61 62 P B 63 ▼ 64 B 65 56 67 68 69 70 h 71 72 1 73~ 1 1 •mmam «■M ...... mm MM 74 1 n 75 sančne kulture. Okrog te katedrale so grobovi vseh poljskih kraljev in narodnih herojev. To je čudovit muzej, komemoracija zgodovine in priča umetnosti preteklih stoletij. Mesto ob vznožju Vavela je zanimiva zmes stare in moderne arhitekture. Tam lahko najdeš starine iz vsake dobe zadnjih 1000 let. Zanimivost starih krakovskih cest je, da potekajo v loku. Najstarejša je gradska cesta. Včasih so ji rekli »kraljeva pot«, še pred tem pa so jo imenovali »Slana cesta«, ker so dolgo časa vozili po tej poti sol iz Wielickie in jo prevažali v Raciborz in Wroclaw. Vzdolž te ceste je romanska cer. kev sv. Andreja, ki se je ohranila skozi ves srednji vek. Ena največjih znamenitosti Krakova je mestni trg. Čeprav že pred stoletji, je vendar grajen tako, da se še danes zdi zelo prostran. Sem so prišli poljski kralji potem, ko so bili kronani v Vavel-ski katedrali, da bi pozdravili me. ščane Krakova. Gotske zgradbe na trgu naredijo zelo slikovit vtis. Tu je znameniti stolp stare mestne hiše, velika blagovna hiša Sukenice in Mariatska cerkev s svojima dvema stolpoma, ki pa nista enaka. Originalen je predvsem višji zvonik, ki je biser poljske arhitekture. Barvna stekla marjatske cerkve so med najlepšimi v Evropi. V tej cerkvi lahko vidiš tudi veličast. ne srednjeveške znamenitosti. Krilni oltar je naredil umetnik Wit Stwozs in ga je delal od 1477 do 1489. Ves je izrezljan iz lipovega lesa iz 500 let starih lip. Ko so ga po vojni obnovili, so zanj porabili več kot 4 kg zlata. Med vojno je bila cerkev močno poškodovana, toda danes tega ni opaziti. Hiše okrog trga so tudi posebna zanimivost. Do prvega nadstropja so zgrajene v gotskem slogu, ko pa so jih dogradili, so pomešali še druge sloge. Ko tako hodiš po ozkih starih ulicah, med slikoviti, mi hišami, ki so tesno druga ob drugi, dobiš občutek, da hodiš po muzeju stare arhitekture. Tu najdeš gotski slog prav tako kot barok, bogati rokoko in tudi strožji klasični slog in na vsakem koraku so portali, eden zanimivejši od drugega, na vsakem koraku zanimiva cerkev, ki jih je kar 52. Ljudsko folkloro imajo zelo razgibano. Imela sem srečo, da sem prišla tja prav sredi junija, ko je vsakoletni festival, imenovan »Krakovski dnevi«. Folklorne skupine pridejo iz vseh krajev Poljske, v mestu plešejo narodne plese, igralske skupine pa izvajajo svoje točke. To je sprehod zgodovine in pokrajinskih narodnih noš. Samo 10 kilometrov iz centra Krakova je moderni del mesta Nova Huta, z več kot 100.000 prebivalci, ki je ponos Krakova. Tu je moderni del mesta s širokimi ulicami, velikimi zgradbami, vse pa poživljajo zeleni parki in športna igrišča. Celotno mesto je zraslo v zadnjih 10 letih. V bližini je tovarna Lenin, ogromna železarna, ki so jo zgradili sovjet, ski strokovnjaki. To je center vse industrije železa in jekla na Poljskem. Sama tovarna zavzema prostor 1000 ha. Stela sem dimnike, pa sem prišla le do 40, potem pa sem se naveličala, ker so bili ostali manjši. Da sem v kratkih 14 dneh kar precej videla in izvedela, je zasluga prav posebne sreče. Po naključju sem se namreč pridružila skupini madžarskih študentov, ki so bili na ekskurziji po Poljski in si z njimi ogledala poleg Krakova še več poljskih mest. Poljski študentje so zelo dobro organizirani, še prav posebno v Krakovu. Imajo kar šest svojih večjih klubov, in več manjših, v katerih sprejemajo tuje študente iz vseh držav. Seveda jim iz svojih vrst dodelijo tudi vodiče, ki dobro poznajo vse znamenitosti svoje dežele. M. S. Rešitve oddajte do 15. julija ! ZAHVALE Ob tragični smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz vzdrževalnega obrata in vsem ostalim, ki ste mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnjo pot. Hvala. Albin Rožman Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam adjustirnega oddelka v obratu I, in to za denarno pomoč in za izrečeno sožalje. Ana Kalan Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, društvu mojstrov in sindikalni organizaciji za prejeta darila. Vaš sodelavec Ivan Bernard