Poštnina plačana v gotvvini S L LETO II ŠTEV. 1 Koper, četrtek 1.januarja 1953 _POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIM o BRALCEM, NAROČNIKOM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM MNOGO SREČE, ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV V NOVEM LETU UREDNIŠTVO IN UPRAVA NOVEMU IxETU NAPROTI Navadno izrekamo naše čestitke mehanično in is nekakšne že udomačene vljudnosti. Imajo pa le tiuli te besede svoj pomen. V našem skupnem življenju imamo ljudje svoje težave, svoje skrite načrte, imamo tudi nekaj uspehov. Vsega tega se spomnimo najraje ob prelomnicah. Taka prelomnica je tudi konec leta. Zato si Ifiidje ob Novem letu voščimo medsebojno »Srečno, veselo, polno uspehov« in podobno. V tem je želja res nekaj več kot vljudnost, nekaj, kar človek želi svojemu bližnjemu is srca. O uspehih in raznih težavah v prejšnjem letu neradi govorimo, ker si v novem letu obetamo Uresničitev naših načrtov, se spominjamo na ze dosežene in gledamo bolj kot kdajkoli na prihodnost z zaupanjem in vero vase. Tako je s posamezniki. Tako je tudi s celotno našo skupnostjo. Če torej poskušamo ob Novem letu nekako obračunati z dosedanjim našim delom in pogledati nekoliko naprej, bomo letos morda bolj zadovoljni kakor lani. Ugotoviti moramo, da nasa prizadevnost in naši napori v teh povojnih letih so nam že letos prinesli svoj prvi sad, ki še ni popoln, je pa le tak, da s ponosom gledamo nanj, Tako smo v gospodarskem pogledu napredovali in smo se dejansko, kakor temu pravimo, osamosvojili. Naša podjetja delajo drugače, kakor so pred leti, naši delovni kolektivi so v tem letu pokazali, kaj zmorejo sami, kako znajo gospodariti. Če bi hoteli naštevati vse uspehe, bi tega bilo za lepo knjigo. Ni pa tudi rečeno, da bi ti uspehi ne bili lahko še večji. Včasih je to odvisno od ljudi samih, včasih pa so možnosti uresničitve posameznih dobrih načrtov nad zmogljivostjo ljudi. Kakorkoli je že, smo lahko ponosni na naše delovne kolektive, ki so prav v tem letu, to je v prvem Ie:h njihovega samostojnega gospodarjenja, dosegli ne samo splošen napredek, pač pa so se tudi navadili gospodariti. V splošnem političnem življenju smo prav letos tudi napravili, velik korak naprej. O tem smo se lahko prepričali ob naših volitvah v zbore proizvajalcev in v ljudske odbore. Kako se je naša uprava približala dejansko načelom,, ki smo jih postavili v krvavi narodnoosvobodilni vojni, kaže dejstvo, da se vsi naši ljudje zanimajo za vsa vprašanja, ki se jih tičejo. Samostojnost naših občin bo posebno od zadnjih volitev pomenila v naši javni upravi vsaj za nekaj let veliko prelomnico. Po naših vaseh smo letos naredili marsikaj, kar bi lahko prej leta in leta zaman pričakovali. Vse to nas ob vstopu v novo leto osrčuje in nam daje novih pobud. Imamo pa tudi še iz prejšnjega leta nuzaceljeno rano, ki je še vedno krvaveča in ki so nam jo poskušali z novimi bolečinami še povečali. Italijanski imperializem, ki ga navdihujejo vsi reakcionarni elementi v svetu in podpira Vatikan, se je zagnal z vso silo na nas in na našo domovino. Skuša nam strgati s krvjo priborjene pravice, skuša ponovno posegati po naši zemlji. Uspelo jim. je v Trstu postaviti svojo agenturo, ki od nje tržaški Slovenci že čutijo prve udarce. Jokavemu demokršcan-stvu pa lahko povemo, da mu vsi njegovi zavezniki ne bodo nič koristili, ker je naše ljudstvo ne samo polno upravičeno uživati vso svobodo, pač pa, če bo naše ljudstvo svoje pravice znalo braniti proti vsem, jih bo toliko laže proti jezuitskemu italijanskemu imperializmu in oživljenemu fašizmu. Jugoslavija danes ni več zaostala dežela, ki po njej lahko sega, kdor več zmore. Naša domovina se je z velikimi težavami in napori vsega delovnega ljudstva postavita na noge in dosledna svojim načelom, potrjenim s krvjo stotisočev najboljših svojih sinov in z znojem šestnajstih milijonov lj/lidi, uživa v mednarodnem svetu ugled in vse spoštovanje. Mi pa smo lahko ponosni, da, čeprav smo majhni po obsegu in številu, smo po zmožnostih in zdfipa-nju vase enakovredni velikim. S tako zavestjo, s perspektivo na takih temeljih lahko gledamo s popolnim zaupanjem v prihodnost. Ta prihodnost tudi ne bo mogla razočarati nobenega poštenega in delovnega človeka, vendar pa bomo le nadaljevali po poti, ki smo po njej že izliodUi v prejšnjem letu. Naše gospodarstvo bomo lahko še okrepili, ker imamo v glavnem postavljene temelje za popoln razmah vse naše gospodarske dejavnosti. Pomagali bomo našim preizkušenim borcem za lepšo prihodnost, ki smo jih izvolili v naša predstavniška telesa, reševati vsa vprašanja po naših občinah in. vaseh. Stremeli bomo. da izpopolnimo vse pomanjkljivosti. Naše politično življenje bo bolj razgibano, ker bomo vsi sodelovali, utrjevali s tem našo oblast. Utrjevali bomo bratstvo in enotnost naših narodov. Poleg večje storilnosti pri delu bodisi v tovarni bodisi na polju bomo gledali, da se stalno in vsestransko izobražujemo, da odpravimo vse posledice težke in mračnjaške preteklosti. Dejali bomo skratka na tem, da postane naša domovina, kakor pravi Cankar, »domovina "srečnih ljudi«. V tem bomo našli svoj skupen cilj in v tem bo vsak posameznik našel tudi, izpolnitev svojih teženj in svojih želja. Zatorej »srečno/« vsem nam in »srečno/« ipa za investicije. Razliko med narodnimi dohodkom in izdallki od 50 milijard 675 milijonov dinarjev bo Jugoslavija krila z rezervami, varčevanjem, posojili in z inozemsko pomočjo. V nadaljevanju zasedanja Ljudske skupščine je govoril todi general polkovnik Ivan Gošnjak, ki je poudaril, da bodo iizdaltlki za vzdrževanje iin opremo JLA v prihodnjem letu za 20 milijard dinarjev manjši kol le-ilos. Na skupščini so ljudski poslanci tudi soglasno odobrili prekinitev diplomatskih odnosov z Vatikanom. Skjuipščina bo nadaljevala z delom 10. januarja. m SE IZKAZALI V potek zjutraj ob 3. uni so koprske gasilce itelelorai'ôno poklicali iz Podgorja, iker je Itiam nastal ia še ne ugotovljenih vzrokov vefiiik požar. Gorela so drva na železniški postaji, ki so inalozenn v skladovnicah naid tri metre visolko. Ko so gasilci že v 40 minutah bili na mesju .požara, so videli, da so plameni švigali do 20 metrov visoko. Že po enournem gašenju se je gasilkam posrečilo, da so požar omejili in iga Iokaliizirali. Ta-krait so ipnilhiilteB še gasilci iz Materije. Sežane in Iilirdke Bistrice, Po peitruimem delu je bil požar popolnoma poigašen. Zgorelo je okoli 200 kubičnih ume/trav .drv za kurjavo v vrednosti okoli 400.000 idin. S ita-kojšim posegom so koprski gasilci rešili več tisoč kubičnih metrov drv. Pohvaliti je treba itehnično izvež-bamost koprskih gasilcev kii so prvi pribiiteli na mesto požara. Danes, ko je naše prosvetno dol o stopilo na nova pota, k/i obetajo velik raizmah v širjenju vseh panog kulture Ln umcitnosti, ponovno ustanavljamo delavska društva »Svoboda« po vsej Sloveniji, To seveda še ne pomeni, da bodo današnja društva samo nadaljevala delo onih predvojnih. Od njih prevzemajo le ime kot tradicijo in revolucionarne izkušnje. sicer pa se bodo ozirala na resnične potrebe današnjega de-lovniiga človeka po umetnosti. Obenem pomeni ustanovitev društev »Svoboda« prelom z dosedanjo obliko SKUD, ki šo bila primerna le za poživitev kulturno prosvetnega deiln takoj po osvoboditvi. Danes pa se že moramo otresti strokovnosti in omejenega delokroga SKUD ter zasnovali vse delo na teritorialneni p.riinoiip(u, tako da društvo vključuje vse delavce iin uslužbence brez razlike na sindikalno enoto. Tako tudi sindikalni sveti ne morejo prepustiti vodslva posameznim sindikalnim »borom, kakor je bil to primer pri ŠKOD, ampak je to torišče njihovega dola. V diskusiji, ki se je razvila po re-Ia feratu. so bule sprejete sekcije dru-¡11 štiva in pravilnik, nakar so izvolili 13 članov upravnega in 5 članov nadzornega odbora. Določili so tudi članarino in vpisnino za aktivne ter podporne člane. Predsednik iniciativnega odbora tovariš Pišot Rado — Sokol je poudaril, da je udeležba na občnem zboru pravzaprav majhna glede na to, da živi v Kopru okrog 1.500 Slovencev, od katerih je le 300 vpisanih v društvo »Svoboda«. Posamezne ustanove v Kopni, kjer je pretežna večina Slovencev, niso bile na občnem zboru sploh zastopane. Zavedati se moramo, da bo društvo »Svoboda« odločilen činitelj našega sodobnega kulturnega življenja. Ob zaključku občnega zbora so člani poslali pozdravno pismo prebivalcem občine Deviin-Nabrežma, v katerem izražajo svojo solidarnost v njihovi težki borbi proti raznarodo-valnii politiki novega italijanskega fašizma. Razprava proti fašističnim izzivačem v Novi Gorici V ponedeljek se je začela pred okrožnim sodiščem v Novi Goricti raz-iprava proti italijanskima državljanoma Giiuseippu MMocdhijiU 'iin Marin Paitessiju, ki sta 4. novembra blizu Gorice 'prestopila na jugoslovansko ozemlje, kjer so ju naši stražarji ustavili in (prijeli. Obtoženca, ki sta sodelovala v ipratijiiiigoslovansiki demonstraciji v Srediipoilju, sla hotela razorožiti našega obmejnega stražarja in ga odpeljati čez mejo. Ob aretaciji sta skušala z denarjem podkupiti naše stražarje, da bi jiu izpustili. O razpravi, za katero vlada po vsem Slovenskem Prinuorju veliko zanimanje, bomo še poročali. I i mir v •Navada je. da sc ob v^Loipai v novo leto delajo obračuni s preteklim le-'tnm. V trgovskem svciliu pravijo temu bilanca, i« katere se labilen ugotovi poslovanje nekega podjetja, njegova aktiva ali pa pasiva. V ¡politične m življenju pa delamo preglede, ugotavljamo uspehe in pomanjkljivosti, na .temelju katerih gradimo ¡perspektive za prihodnje leto ali pa za več led naprej. To pa nikakor ni hvaležno delo, posebno če sc lotimo pregleda pol>» ičniih dogajanj pravkar preteklega ilota, ki je bilo eno najbolj razburljivih v povojnem razdobji. Človeštvo je moralo lainsko leto prehoditi najbolj trnovo pol, odkar so leta J915 pred Berlinom utihnili topovi, ko je bill vojaško uničen naj- večji sovražnik človeštva ¡vri napredka, naoifašizem. Da. nacifašizcm je bil uni'Sen, Coda ostal je imperializem tako na Vzhodu 'kakor na Zahodu, in 'ta iz leta v leto vse bolj dviga slavo, se bohoti im šopiri kakor grozeča pošast. Lansko leto je bil na vrlraiineu svojega pohoda in le za las je manjkalo, da mi prišlo do novega svetovnega klanja. Žarišč za to ie bilo nešteto po vsem svetn, na Koreja pa na žerjamico nenehno doilivajo olja. Mračne sile. sovražnice miiti. pa vendar niso doživele svojega zmagoslavja. Svetovni mir, naš največji zaklad je bil ohranjen. Obdržal se je na površju razburkanega vele.toka, niiiso ga pogoltnili pošastni vrtinci, kii so mu grozili z vseh strani. Če torej vzporejamo negativne in pozitivne fčile, ki so si v preteklem letu stale nasproti, moramo (Ugotoviti, da so zmagale pozitivne sile, kljub temu. da še n,; 'odi-it ran jen a nevarnost novih vojn. Prav te aile miru nam vlivaj® še naprej upanje, nas vzpodbujajo k vztrajanju, nam dokazujejo. da se je treba nenehno borili za veliki cilj vsega človeštva, za trajen mir. za bratstvo in enakopravnost mod narodi, za srečnejšo prihodnost nas in naših potomcev. Žal moramo ugotovili, da so glavno breme za ohranitev miru v preteklem letu nosile male države in mali narodi. Pri velikih državah prevladuje še vedno tendenca podelitve sveta v interesna področja, čeprav so si miroljubne e'ile 'ttindi v nekaterih velikih d rž a vab že ¡utrle pot in prišle do prepričanja, da ne more priti do pravega .in resničnega miru v svatu, če sc ne prizna ipopolna enakopravnost vseh narodov in držav. Zlasti je to prišlo do (izraza na šestem zasedanju glavne skuipšSiine Združenih ■narcjinov, ki se je končalo v februarju s sprejetjem resolucije o skupnih ukrepih proti morebitnemu napadalcu, torej o sklupnijh ukrepih vseh članic te najvažnejše mednarodne organizacije, da bi se ohranili mir. Še bolj so prišle do uveljavitve male države na sedmem jesenskem zasedanju, ko so s svojimi glasovanjem preprečile mana'lkaikšen poskAis velesil, da bi kršile načela liti ti ne Organiiza-ciiije združenih narodov in ¡izsilile -za sebe privilegije, ki predstavljajo nevarnost za mir. V talko kratkem in odmerjenem pregledu pač ne moremo našteti vseh naporov miroljubnih narod:ov in <1 ržaiv. Poglejmo, kaj vse je storila Jugoslavija, mala sociialistiična država na Balkanu, kji je od vseh držav dosilej največ pretrpela zaradi impe-r.laliii.iičnih pohlepov ¡in pohodni- velikih narodov in držav. Če upoštevam® samo zasedanja glavne skupščine OZN. moramo ugotovili!.!, da Jugoslavija ni opustila nobene priložnosti, da bi dokazala vsem članicam, kako sc je treba boriti za mir in kako je ivuj.no potrebno držati se Listine Organizacije združenih narodov, če hočemo doseči tiste oilje, ki si jih je zadalo človeštvo ob ustanovitvi te organizacije, to je trajen mir. Jiugo-lovan-iki delegati so v vseh odborih in komisijah dokazovali, da je cdiimn OZN poklicana reševati spore med državami in .narodi, nikakor pa ne skupina držav ali pa celo samo posamezne države. Zaradi te svoje dosledne politike sc Jugoslavija tudi n,| hotela vključita v noben vojaški blok, ker ti bloki že sa.niii po sebi pomenijo razdvojenost človeštva in možnost za nove .spopade. V preteki!eni letu so Jugoslavijo vaiblili, rla bi stopila v kakšen blok. toda to je energično 'odklonila. kljub temu. da so ji ponujali razne privilegije. Jugoslavija je prav tako v duhiu načel Listine OZN zavzela svoje stališče do vseh drugih mednarodnih vprašanj, do .osvobodilnih gibanj na raznih kontinentih in do delavskega pihanja v svetliu. Obsodila je z druge strani imperialistične države, ki stalno kršijo načelo OZN, in se pri tem n.i ustrašila nobenih groženj. Zlasti je razgalila najbolj agresivno državo v svetu Sovjeteko zvezo in njene voditelje. ki varajo svet z marksističnimi parolami in z miroljubnimi frazami, v resnici pa nenehno pripravljajo pogubo in suženjstvo drugim narodom, kakršne ne ipozina niti srednji vek. XXX Jugoslavija je razen tega razkrinkala Vatikan, ki se je postavil na čelo zahodnih reakcionarnih sil proti Jugoslaviji in njenim narodom. Tisti Vatikan, ki je bil vedno proti osvobodilnim težnjam balkanskih .narodov in ki je vc-.dno podpiral imperialistične težnje velesil na Balkanu in njihove hlapce, kakor ie ¡bil to primer z zločincema Pavel.ičcm in Stepincem, katerega je. celo povzdignil v kardinallai. S tem Vatikanom je bila JiilgoSlaivlj a prisiljena prekiniti; diplomatske odnose tiudi zato. ker podpira in vodi tudi sedaj »italijanske inupcriaili-1'e. ki se jim je vnovič zaiboltelo po naši zemlji. Zaradi svoje dosledne miroljubne politike ffti je pa na. idrtuai strani Jugoslavija prildotbiila ugled in zaupanje pni vseli maliili narodih in državah. pri vseh, ki se borijio za mir in enakopravnost, pa tudi spoštova- nje pni velikih narodih. Zato lahko upravičeno trdimo, da jc Jugoslavija danes na čelu miroljubnih držav. J ugoslovanske narode lahko prištevamo k tiistesmi dei'ti ČluvešLva, ki danes največ prispevajo k napredku človeške družbe in k mirnemu sodelovanju med narodi. To dokazujejo tudi vse bolj tesne prijateljske vezi med Jugoslavijo, Grčijo iu Turčijo, med Jugoslavijo in Avstrijo, med Jugoslavijo in .zahodnim svetom po načelu, ki ga je poudaril maršal Tito v Dolenjskih Toplicah ob desetletnici u-lainoviiitve prvilh slavonskih brigad: »Sodelovali bomo z vsakomjur, ki misli pošteno, ti.n to, da bi ohranili mir!« Jugoslovanske narode čakajo tudi v novem letu velike ¿n težke naloge. Bonba za inilr se ljo nadaljevala tako na lastnih mejah, kakor tudi na mednarodnem poprišču. Delati bo treba vztrajno na tem, da se prepriča ve3 svi t o brezciljnosti sc-danjega napetega položaja, ki ne gre nikomur v korist. Ne sme se dopustiti, da bi bila še naprej ogrožena cul mračnih sil tista skupna dobrina, za katero je dalo svoje /Življenje desetine milijonov ljudi in zaradi katere trepeta vse človeštvo. V novo leto strpamo z upanjem, ne samo da bo mir v svetu ohranjen, temveč da bodo tudi odstranjeni vsi spori med narodi in državami na miren način. Kakor jc znano je italijanska vlada pred dvema mesecema (pripravila ■osnutek novega vodilnega zakona, ki ga je zdaj dala v odobritev parlamentu. Osnovna značilnost lega volilnega ¡zakona je da posredno in neposredno 'kropi možnost uveljavitve klerikalnih struj. To dejstvo je povzročilo v italijanski socialdemokratski stranki velika ¡nasprotja. Med tem ko desno krilo tc stranke, kakor tudi sredina, osvaja zakon, je vod j a levega krila Codig.nolla zavrnil zakon z navedbo, da ni demokratičen :in da služi Ie afirmaciji zaostalega klerikafcma. Vodja desnega krila jc Saragat, ki je podvržen direktivam De Gasperija, sredino pa vodi Romiita. ki je postal Saragati-jev pouiagač. Vodstvo stranke, kjer ittna glaivno besedo Saragait je odklon Godignole sprejelo na ta način, da ga je izključilo iz stranke. Codignola »je odpotoval v Firence in ¡tu proglasil soglasno z ostalim i člani provinci jske-ga odbora neodvistnost tc stranke v florenlinski provinci. Codignola uži- emokratsKi stranki va namreč v Toscmii velik ugled. Vodstvo stranke v Rimu sc je na-dalo, da bo s tem zadeva rešena, toda ta naida sc je Izjalovila. Po izključitvi Codlignolc so podali ostavko še drugi znami italijanski socialdemokrati kakor Calamandrei, Pie-medni iin MondolMo. Vsi so v ostavki navedli, da se .umaknejo iz stranke in da bodo podpirali Codignolo, ker stališče centralnega vodstva proti zakonu, ki podpira Vatikansko lingcrenciijo, ni pravilno. Ivakor vse kaže, bodo še druge osebnosti iz soeial-demokraitskega tabora v Italiji zapustile stranko invse zavzele za Codignolo. Med temi sta itudii dva furlanska poslanca. Poleg tega krožijo glasovi, da se pripravlja na odcepitev več itcrenskih organizacij, predvsem v pokrajini Veneto, Abruzzi, Toscani in Piiemont. Stvar jc na vsak način še v razvoju. Korak Godignole pa jc vendarle pokazal, da so v italijanski sooial-demo-kratski stranki še sile, ki se bore proti Vatikanskemu klerikalizmu in za stvarno neodvisnost stranke. Veliko praliu v svetu je vzbudila izjava .Stalina komentatorju newyor-škega lista »New York Tiiimes«, da se želi sestati z bodočim predsednikom Združenih držav Eisenhower j cm ter da želi sodelovati pni sklenitvi miru n a Koreji. Trezni politiki v svetu so Stalinove liizjaive sprejeli zelo rezervirano .iin ne verujejo v njegovo iskrenost, V glavnem poudarjajo, da je to le taktičen mainover Moskve in ¡.mperialiitliična poteza, ki gre za tem, da se doseže patklt petillh velesil, ki bi si razdelile svet v interesna področja. Namen Stalinovih izjav je bil tai-di v 'tem, da bi prikazal Sovjetsko zvezo kot miroljubno državo. Toda dejstva govore nasprotno. Če bi bilo Moskvi, do miru, bi to lahko pokazala tudi na zasedanju glavne skupščine Organizacije združenih narodov, kjer je odklonila indijski predlog za premirje na Koreji. Dalje Kremelj moče ničesar slišati že pet leit o državni pogodbi z Avstrijo in o mirovni pogodbi z Nemčijo. MORDA JE NA VRSTI BAZOVICA ? Slovenca •najdemo marasilkje v inozemstvu. Najdemo ga v Trstu, ki ga ne smemo imeti za inozemstvo, v Italija in Avstriji tvorijo veliko celoto, ik.i se je 'borila za ¿priključitev k Jugoslaviji iin k,¡ v tem ni »spela zaradi iinitrigamitstva raznih držav; v drugih državah živijo v vec alii manj močnih s.kupiinaih. Znaitno celoto predstavljajo Slovenci tudi v Ameriki, kjer vemo, da tvorijo večino v merim Clevellandn, katerega predsednik mestnega sveta je tudi Slovenec. Borba jugoslovanskih narodov in skupaj .z njimi slovenskega naroda, za neodvisnost iin za .boljše življenje je v času vojne in zdaj po vojni učvrstila narodno zavest ne samo v slovenski manjšini, ki uioji z Jugoslavijo in ki jc isvoja stremljenja že oče.vidno pokazala v času borbe, temveč Hindi v oddaljenih slovenskih skupinah. V Združenih državah Amerike si a začeli a izhajati po vojni dva nova slovenska tedenska lista. Dopisovanje za ta lista in tudi za druge, ki izhajajo .v ZDA, kakor so »Enakopravnost«, »Prosvelta« in »Glas naroda« se je talko ¡močno razširilo med •tamošnjimi slovenskim prebivalstvom, da ''.'O nesporno priča ¡o visoki narodni zaves'!. 'Slovenski list izhaja tudi v Fran,oij:i lin se tudi ¡odlikuje po močnem d'opiis.o'vainjm. O slovenskih lii'sitlih v ItaMj/i, Avstriji lin Trstu pa itaik 'Vrano, da so brani iin .da je nanje naročen večji del slovenskega prcb.i-vallstiva. Narodna zavest, ki mora biti osnovna vrlina vselil iliptih, ki ne žive v svoji domovini, se je pokazala pri Slovencih v inozemstvu tudi v drugih primerih. V Ameriki se je do- gajalo-, da je do začetika druge sve-toivne vojne več Slovencev zaradi oddaljenosti iin zaradii pomanjkanja kakršnekoli brige s strani matične ze.mlje, začelo .pozabljati na svaj jezik. To sc je na žalost .dogajalo tudi diugie. Celo v Italiji je bilo več tn-kiih priimerov. Danes pa ni več tako. Slovenka Anka Grohar iz C'e.'c'anda je svojim sorodnikom in znanca 11 v Sloveirjo dopisovala pred voiui le v .angleščini, od 19*18. leta pa jim je začela naenkrat pisaLi v slovenščini. In danes že dobro piše v materinem jeziku. To in podcvhno iniciativo so pozdravili v;ii slovenski listi v inozemstvu. Toda ne gre samo za narodno zavest in za jezik. Slovenci v inozemstvu se po druigi svetovni vojni čutijo še bolj navezane na svojo ¡domovino, knlkor prej. Zanima jih socialistično življenje in raavoj v domovini in jo zaradi toga itludi često obiščejo. Po zadnjih podatkih vemo, da je Slovenijo ¡obiskalo o;d junija 19-18. leta do oktobra 1951. .leta nad 4000 Sloven-cov ¡oziroma nad 900 slovenskih družin, ki žive že nad 20 let v tujini. Samo iz Amerike je prišlo na ¡obisk v Jugoslavijo nad 2000 Slovencev. Vzporedno s spoznavanjem sooia. lis'iilonih razmer v domovini, li Slovenci pripovedujejo tudi u življenju, tam kjer živijo. V Ameriki in posebno v Cleveland^ .imajo 4 slovenske šole in ¡dve knjižnici s nad 12.000 ■slovenskih knjig. Imajo svoje moštvo baseibalila, ki se imenuje »Slovene«. •V mestnem upravnem svetu jc poleg predsednika tudi 7 Slovenskih svetovalcev. V New Yonkiu je nad 30 slovenskih itrgovim s slovenskimi na- pisi. Šest. takih trgovin najdemo celo v središču New York a. iin sicer v ulici 125 avenue. Naj navedemo, da je bil bivši župan New Yo.rka La Gnardia 'dober prijatelj Slovencev in da je šel vsako soboto — po pripovedovanju Slovenca v Ameriki Leopolda Krašovea — na večerjo v Slovensko gostilno »Dve roži«. Čvrsto celoto predstavljajo Slovcn-ci tiuidli v Franciji. V mestu Nantes, kjer je več slovenskih družin, katerih poglavarjlsov glavnem zaposleni v raznih rudnikih, obstaja slovensko kulturno cldištvo, ki šteje nad 200 članov. Delavci imajo svoj sindikalni klub, ki so mu dali 'celo iime »Slovenski sindikat«. Na razne slovenske sinidrkalne klube naletimo tudi v Belgiji, kjer se Slovenci bavijo v gila: vnem z mizarstvom, čevljarstvom iin trgovino. V Belgiji je tudi več diplomiranih Slovencev, katerih očetje so se ¡odselili iz Slovenije po prvi svetovni vojni. V samem Bruxellcsu spada nad najbolj znane odvetnike mesta Slovenec Strmec. Na žalost je prav položaj tistih Slo-vencev, ki so najmanj oddaljeni od domovine najslabši. Medtem ko so se pogoji življenja in' .kultiunnaga razvoja za koroško Slovence zadnje čase ¡malce poboljšali predvsem zaradi prijateljske politike med Jugoslavijo in Avstrijo, je sUinje Slovencev v Italiji v glavnem še vc.dno takšno, kakršno je bilo za časa fašistične Italije. Le ta razlika je, da omogočajo itoLija/nske oblasta izhajanje enega slovenskega .lita. V Beneški Sloveniji so pred 3 meseci zaprli zadnjo slovensko šolo, v slovenskih vaseh t okolici Gorice pa so slovenskim učen- cem že začeli groziti, naj zapustijo slovenske šole, .češ da jim bo to ¡onemogočilo zaposlitev in nadaljevanje eV-idija. V slovenske vasi nkrog Gorice so že poslali 12 ¡občinskih tajnikov iz Južne Italije. V vasi Grmok, ki jc- popolnoma slovenska, lUTaduje ¡občinski tajniik, katerega ime je Gam-bardella. Gospodarski pogoji pa so tudi takšni da je prišlo znova do izseljevanja. Beneško Slovenijo je že zapustilo od začotlka 19-19. leta -189 slovenskih družin. Vse kaže, da Italijanom ugajajio ¡te izselitve, ker jim na ta način nji treba izvajati ireden-itistiičniah zakonov za asimilacijo efevenskega življa. O Slovencih v Trstu pa ni ¡treba posebno govoriti. V sinmen Trstiu je nad 70.000 Slovencev. No, v Trstu ni niti enega slovenskega javnega uradnika, nad 600 Slovencev pa so lansko leto vrgli' iiz službe, ker so ob obnovitvi izkaznic izjavili, da so slovenske narodnosti. iNa tržaški univerzi še danes ni slovenske stolice. Politika zapostavljanja in zadnje čase še raznarodovanja Slovencev v Trstu in angloameriški coni STO se nadaljnje. Ukrep, da je treba sneti dvojezične napise v okraju De.vin Nabrežina je žalitev za vse Slovence in predstavlja teptanje prava človeka in narodov. Na vsatk način jc pni Slovencih v inozemstvu .ugotoviti njihovo tesno navezanost ¡na -domovino. To je ponos za vse nas, ki živimo v Jugoslaviji, zanje ¡pa je to zagotovilo, da bo maša država podvizomala vedno vse, .da bi podprla njihove pravice za spoštovanje njihovega .narodnostnega in kulliunno-prosveilnega življenja. niš» Živimo v zgodovinskem času, ko se oči vsega naprednega sveta obračajo v našo Jugoslavijo, v deželo, o katcni je pred dvajsetimi letii srcd-njcizobražeu tujec vedel kvečjemu, da leži na polotoku, ki je znan pod imenom Balkan, in da se 'lam 'nekje razprostirajo Hrvatska, Srbija lin na pol orientalska Bosna, kjer so bogati gozdovi i>n siromašni, nepismeni ljudje.. Živimo v času, ko je v daljni svet že prodrla resnica o naši domovini: o našem junaškem iljtudstvu, ki se je po osvoboditvi naglo začelo dvignila iz zaostalosti, o demokraciji1, ki ji mi enake na svetu, in o gospodaralvu, ki mu je temelj staro revolucionarno geslo: »Tovarne delavcem!« Kdorkoli si ogleda življenje in delo v naših tovarnah, se lahko prepriča, da delavsko upravljanje pri nas 111 prazna beseda. Lahko se prepriča, da si delavci sanui režejo kruli, ki so iga zaslužili. Res je, da ta kruh še ni najboljši, toda vsako leto je boljši .in — njihov je. Ko vse to premiišijamo,nam. nehote uide misel na stare čase, kii smo jih — nii še deset let od tega — za vselej pokopani. Jugoslavija, kakor smo že rekili, je bila svetu skoraj neznana dežela; prav dobro pa so jo poznali kapitalisti, ki so potrebovali za svoje tovarne železo, baker, svinec, boksit in podobne šivani. Tuji kapital je bil kakor polip, ki najrajši prilepi svojo lovko na listo mesto, kjer upa, da ho najprej in najlaže dzse-sal kri iz mesa. V Bosni je že za časa ranjke Avstro-Ogrske zgradil več ozkoitiirnih železnic, ki so se 'krvoločno zajedle v prostrane gozdove. V Srbiji se je najprej in naj-trdneje usidral v Boru, od koder je vlačil baker in zlato. Pri nas v Slo- IDRIJSKI RUDAR veniji pa si se srečal z njim povsod, kjerkoli se je Talil dim 'iz visokega tovarniškega dimnika. V gospodarskem leksikonu iz časov stare Jugoslavije najdeš pod geslom »jeklo« drobne vrstice, ki povedo, da je največja jugoslovanska jeklarna v Guštanju na Koroškem. Njen lastnik? ¡Nemški grof Thum! — Nedaleč' od Guštamja, (ki se zdaj Imenuje Ravne), je Mežica, znana po rudniku prvovrstnega svinca. Na zaščitni znamki mežiškega rudarskega podjetja si bral zagoneten ¡napis »The Central European Mineš Limited«. — Jeseniška železarna je imela na videz čisto domačo firmo lastniištva: KIP — kranjsko industrijska družba. Če pa si se natančneje pozanimal za njene lastnike, si zvedel, da je njen glavni delničar Avgust Westen, Nemec, lastnik tovarne emajlirame posode v Celju, velekapilalist. — V Trbovlje se je vgnezdila druižba Wiener Bank Verein skupno s francoskim dn nemškim kapitalom pod .imenom Trboveljska premogokopna družba, — Elektrarno na Fali je imel .v rokah švicarski kapital. — V tekstilni industriji so se šopirila imena Hut-ter, Brumen, Glanemann, Gassner, Thaler, v usnjarstvu ime. Mergen-ithaller... Vsega tega ne navajamo zato, da hi zagovarjali domač kapital. Le-ta je bil prisklednik tujega, v izkoriščanju pa se nista prav nič razlikovala. Hočemo pcKVcda'ti le to, da je bila Jugoslavija na po'1 kolonialna dežela — podobno stanje kakor v Sloveniji je bilo namreč po vsej državi. Kdor ima kapital, ima moč — to je stara resnica. V stari Jugoslaviji je gospodaril tujec, zaito nI čudno, da se je v njej bohotno razšopd-rila peta kolona, ki je skupno z domačimi izdajalci izročila deželo na milost in nemilost fašističnemu okupatorju. Kakšna razlika med našo stvarnostjo sedaj In pred desetimi leti! V teh letih je naše delovno ljudstvo prehitelo čas, zgrabilo preteklost za vrat in obračunalo z njo za vselej. Mar ni nekaj velikega, če si bil vče-raz hlapec, danes pa si gospodar! Pred desetimi leti so nas tujci zapisali smrti, ker so se počutili pri nas vsemogočne gospodarje, zdaj pa smo svobodni na svoji zemlji, zdaj naši delavci upravljajo «tovarne! Rekel ho morda kdo: Zemlja je hlila v prejšnjih časih maša, bila je last kmetov. — Ironija! Zgodovinsko dejstvo nam pove. da je bilo 1919. leta 201.175 hektarjev slovenske zemlje (t. j. ena osmina) last 222 veleposestnikov, med katerimi je bilo 109 tujcev. Mod veleposestniki so biilla dimen a: K n.rjT? Aueraperg (23.503 ha). Hugo Winidlschgriilz (9.-1-13 ha), Nak. " Eslcrhazy (4.443 hektarjev). Nemški viteški red (1.218 heklarjc-v), Ljubljanska škofija (12,071 ha), samostani cisterni j anec v, kiartuzdjaneev, trapisltov, benediktincev, niiiioritov itd... Agrarna reforma, ikii 'so jo .napovedali leta 1919, je bila lle pesek v oči lačnim množicam. Večina zemlje je še naprej ostala v rokah veleposestnikov, kar pa jo je bilo razlaščene jo je moral kmet drago odplačevati, tako da veleposestnik n:i bil nič na slabšem kakor v časih pnnožolitc monarhije. Potem so prišle še krize, kmečka posestva so šla v dolg, mnogo jih •je moralo na bobcin.V Sloveniji je bilo zadolženo vsako četrto kmečko posestvo. Tako je bilo nekoč. Dobro je, da se ob proroalgovanjlu vsakdanjih težav spomnimo /včasih na tiste dni in jih primerjamo z današnjo stvarnostjo z našo svobodno, demokratično ureditvijo. da smo vse to zgradili. Tudi zdaj se še marsičemu odrekamo, saj moramo dograditi še precej tovarn in elektrarn, hkrati pa prispevati delež za .1 ngo1 .'ovansko ljudsko armado, ki je porok naše svobode in neodvisnosti. Toda vendar — sadove naših velikih dol že povsod čutimo. Zunanjost naših mest in industrijskih centrov se je v poldrugem letu smo po strmih serpentinah čez hrib, ki leži med krakoma ogromnega kolena Nereitvine struge. Ko pa sme prišli blizu Jaiblainlcc, nismo videli razen številnih delavskih barak ničesar dragega, kar bi pričalo o velikem delu. »Seveda, saj je vse pod zemljo«, se je zamenjal inženir, ki nas je spremljal, »Vidite, tamiile , meti ti is tirna veniji Tujec je prišel čez Jesenice na Bled in poleg običajnih opazk o vremenu lin potovanju zapisal v dnevnik tudi tole: »Blizu Jesenic sem vidc'1 jezero. Pred leti, ko sem hodil tod, ga milseim opazil.« Nii ga opaizil — ker ga takrat še ni bilo. Šele lansko leto je nastalo — potem ko ©ta bili zgrajeni velika betonska pregrada in podzemska strojnica, kjer se vrte turbine in generatorji — vir moči, hiteče po ba-kreUinh žicah v mesta dn vasi. To je bidrocentrala Moste. Brž ko izgovorimo to ime, nam sama oh sebi pridejo na jezik še ditu-ga: Savica, Medvode, Vuzenica, Mariborski otok — Jn pri tem pomislimo ina obe veliki reki, na Savo in Dravo, katerih tok v tesnili dolinah vlklepamo v beton in železo, da sta nam vsako leto bolj pokorni. Poleti, ko ima Sava premalo vode, premalo moči, prisilimo 'Dravo, da ji pomaga, saj prihaja njeno silno vodovje izpod ledenikov na Visokih Turah, ki leže nad ločnico večnega snega', zato je v polletnih mesecih niajsilnejša^ Mnogo moili nam dajeta itii dve reki, toda še mnogo več nam bosta dajali v bližnji bodočnosti: dela v Medvodah in Vuzendci gredo h koncu, ne bo dolgo, ko bomo govorili o gradnji novih elektrarna. Saivo bomo znova zajezili pri Krš kem, Dravo pa pri Ožboltu in pri Viubredn. Morda bi kdo dejal, da preveč govorimo in pišemo o naših hidrocen-tralah.. Toda — je že itako: človek najrajši govori io tisti stvari, na katero je najbolj ponosen. In kako ne bi mogli biti ponosni na naše vodne sile — na največje bogastvo Slovenji je! Po .dosedanjih raziskovanjih odpade na Slovenijo v Jugoslaviji četrtina do tretjina izko-risll j i vih vodnih sil. To pomeni, da imajo te sile zmogljivost 874.000 kw, talko da bi znašala proizvodnja električne energije, če bi bille vse sile izkoriščene, 6 milijard 65 milijonov kiilovaitiiih ur na leto. (Vsa sedanja proizvodnja v Jugoslaviji pa znaša nekaj nad. poldrugo milijardo kiilovaitiiih ur letno.) To je ogromna moč, ki si jo najlaže predstavljamo s primerjavo, da bi opravila ta energija toliko detla kakor nad 50 milijonov ljudi, ki bi vse leto delali vsak dan po osem ur. To pomeni, da bi proizvajala Slovenija mnogo več električne energije, kakor jo samn potrel(aje, (oziroma je ibo potrebovala), in bi lahko dajala presežek ne samo drugimi bratskim republikam, ampak bi ga lahko celo prodajali v tujino kot izvozno blago. In kako daleč smo na tej poiti? Pred vojno -so vse elektrarne v Sloveniji proizvajale okrog 360 milijonov KWlh električne energije letno, .zdaj pa, ko že dela nekaj novih elektrarn, se je proizvodnja dvignila nad milijardo kilovatinih ur. V teh letih se je torej povečala za trikrat. To je precejšen skok! Torej je razumljivo, 'da smo .na to upravičeno ponosni ter da radi pišemo in govorimo o naših hidrocentralali. Hi-drocentrale so vir moči, od katere je odvisna vsa industrija. V elektrarni pada voda v turbino in generator se vrti, tam «V Litostroju pa giblje njegova energjija stroje, tam žare peči, tam teče železo v kalupe. Nove 'turbine nastajajo. Stalno se sklanjajo inženirji nad načrte, kajti potrebne so nove turbine za bklro centrale po domovini. V vsc-h novih hidrocenitr.ailah v državi se vrte Litostrojcve turbine — tudi tam, kjer bi se morale vrteti tfurbi-ne iz tuijiiinc, ki pa zaradi informbi-rojevske vero lomnosti niso prispele v našo državo. Zdaj nam niso več potrebne! Če je tujec, ki ise je bil ustavil na Bledu, potoval še dalje .po naši domovini, je moral prav gotovo še mnogo zapisati v svoj dnevnik. Videl je mnogo novih tovarn, videl je Litostroj, Strniščc, tovarno avtomobilov in cclla naselja novih stanovanjskih zgradb, o katerih pred desetimi ¡leti še ni bilo sledu. Videl pa je ludi mnogo zadovoljnih, ponosnih ljudi, in ni se več temu čudil. Marsičemu smo sc morali odreči, V INDUSTRIJSKI ŠOLI tako spremenila, da nekaterih predelov skoraj ne spoznaš več. Zdaj so prišla na vrsto obsežna komunalna dela. Lotili so se jih žc skoraj vsi občinski in mestni odbori v tesnem sodelovanju z upravnimi odbori podjetij. Še tesnejše pa bo to sodelovanje zdaj, ko so .izvoljeni sveti proizvajalcev. Ti bodo soodločali o vsenti javnem in gospodarskem življenju. Staro geslo »delu čast in oblast« je prvič v zgodovini prišlo polno 'do izraza pri nas, v socialistični Jugoslaviji. re, v Doslej Prvič v sem bil trikrat v Bosni, začetku leta 1950. Potoval sem z avionom, ki je preletel hribe in doline med L j)ubljano lin Sarajevom .v dobrih dveh urah. Letališče, kjer je pristal, je več kilometrov oddaljeno od Sarajeva. Nedaleč od tam sem videl nizke hiše s črnimi koničastimi Strehami, muslimane v starinskih nošah in miusilimanke s fe-redžami na obrazih. In zato sem imel prvi 'hip vtis, da sem prišel prav v ■tisto Bosno, ki so jo časopisi v stari Jlugoslaivuji .opisovali kot skrivnostno, romantično deželo, kjer je Orienit ohranjen bolj pristno kakor v samd Turčiji, zaradi Sesar se za- Tam nova železniška proga, tam nova tovarna, tam živahno gradbišče..; novega je .v Bosni toliko, da hi potreboval precej časa, če bi Si hotel vse vsaj .površno ogledati, in precej prostora, če bi hotel vse našteti. Najbolj me je zanimala Jablanica, zato sem sc z nekaij tovariši najprej na-pottil tja. Dn bo Jablaniica največja jugoslo-vamifika elektrarna — tega mi n.i treba posebej razlagani saj je prav gotovo že vsakdo kaj slišal o njej. Rajši povem, da je bilo potovanje do gradbišča mnogo zanimivejše kakor članki, ki so bili doslej o njem napisani. Peljali smo se po dolgi dffli- IZDELKI ŠTORSKE IN JESENIŠKE ŽELEZARNE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU oiima za njene kraje mnogo tujih turistov zladlfi ¡Nemcev. (V resnici se je večina litmristov« zanimala zanjo iz precej drugačnih raizlogov!) Ko pa setn se peljal proti Sarajevu, sem že zaičel giledatii pravi obraz le dežele: podobna se mi je zdela-orjaku, (ki se je dvignil iz teme, da bi v silnem zalellu prekoračil stoletje. nii, kjer bo letos (1953) jezero. Neretva je bila divja, šumela je in se penila, kakor da se jez.i nad vsiljivci ■— nad inženirji, tehniki in delavci', ki so prišli, da jo ukrote. Blizu izliva Raime v Neretvo smo zavili iz doline navkreber — po ce-nti, ki je ni bilo še na nobenem zemljevidu, ker je bila pravkar dograjena. Lezli ■dvema strminama, se bo dvigal na-" sip, visok okrog 80 metrov. Vse drugo na ho v motronjiostii hriba.« Šli smo pod zemljo. Zamolklo so' odmevali koraki po dolgom, obokanem rovu. dokler jih ni preglasil hrušč in trnšč, ki smo se mu bližali. Nenadoma smo se znašli v ogromni dvorani , kjer so ropotali kompresorji. Med skalami je bilo žiivo kakor na mravljišču. »Strojnica«, nam je pojasnil inženir. »Kmalu bo dograjena. Seveda bo itrcba še marsikaj drugega zgraditi,• preden sc bmdio tu vrtele turbine in generatorji. Montirali jih bomo lahko šele potem, ko bnmo zgradili do' sem pTOViizonično ozkotirno železnico, po kaiteri jih bomio pripeljali-Najtežavnejše delo ipa so poševni dimniki. To sn poševni rovi, ki jih moramo zvrtati za primer, če bi bilo treba kdaj kaj popravljati v strojnici. V tem primeru bi dotok vode k turbinam ustavili iin, če ne bi bilo' teh poševnih rovov, naprave ne bi vzdržale silnega pritiska. Tako pa bo voda vdrla skozi dimnike nazaj v" jezero.« Tz Jahlaniice sem odšel v Zenico-Bila je neddlja, toda v železarni so1 •klljul) te.mu žarele peči in ropotali stroji'. Najprej sem s.i ogledal delo v stari železarni, ki stoji zraven novejših zgradb kakor pritlikavček. Prod pečjo, iz katere je žarel slepeč" ogenj, je stala skupina delavcev. Nenadoma je nekdo izmed njih nekaj" zakričal, potem so drug za. drugim' skočili h kupu železa, zgrabili vsak precej težak kos — in drug za dru--glini se je zavihtel in vrgel železo v peč. Dnng dragega so gflasno vzpodbujali. zaigaitijfi'i so se in od-.kakova-li, dokler miso vsega kupa zmetali v" pe?. Zdaj pa stopimo naprej, v drugi dol železarne! Velika, svetla dvorana. Iz peči puhti žgoča vročina. Sredi dvorane se premika žerjav po-tračnicah. Pri njegovem motorju, na' vzvišenem prostoru, stoji mlada delavka. Njena roka se premakne — in že zgrabi žerjav oisromen kos železa in sa nese v peč. Kakšna raalika med starim in novimi! Namesto množice* človeških rok zadostuje ena sama. Tehnika zma.guje ! ■Potem sem šel na gradbišče, ki je' bilo tako obsežno, da se nisem mogel zlepa znajti na njeni. Toda videl sem, da tu raste nekaj velikega, silnega. Ko sem odhajal, so mi še dolgo žarela pred očmi žrela razbeljenih peči, še dolgo mi je zvenela v ušesih pesem dela v železarni. Drugič sem bil v Bosni konec leta 1951. To pot se.ni se ustav ail v Do-boju, kjer je bila velika slavnosl:" novo mladinsko progo Doboj—Banja Luka so izročili prometu. (Vlak sicer še ni mogel voziti od začetka do konca proge, ker nista bila še dograjena predora Ljestkove vode in Tromodja.) Videl sem, da Se prej nepomembno mestece Doboj razvija-v veliko mes.to, v največje prometne i I 1 1 i 11 V' ' ' VvJ I «HM —maBB —rr.—-: ■-.- i am—n— -i——^yvi--^,. ... ■■""Mwirrr __;_ 1111 središče v Bosim, saj s« hi križala progi bama/e—Sarajevo m Doboj— Banja Luka. V bližnji prihodnosti bodo progo podaljšali, tako da bo središče Bosne neposredno povezano z vzhodnim iin zahodnim delom države. Zato ud nič ¡\iidne.ga, da sc Do-boj tako naglo razvija: zdaj ima že Stirikrat več prebivalcev kakor pred vojno. Kjer je pred štirimi leti rasla ■koruza, je zdaj veliilk nasip, na njem pa vrsta želleaniških .tirov, po katerih noč in dan ropotajo vlaki, naloženi ■večidel z železom, premogom in lesom. Okrog nasipa rastejo nove izgradile, prometne in stanovanjske. Kolodvorsko poslopje je provizorič-no, prav tako skladišča. A provizoriji ■borlo kmalu izginili, tu bodo stale nove zgradbe, tu okrog bo zraslo lepo novo mesto, katc.roga pomen bo še večji, ko bodo zgradili v njegovi naj-'bližji okolici tovarno viskoze. Prej neznatno, zaostalo mestece, bo po-tStalo eno najvažnejših mest v Jugo-■sla.viji. Že z ogledom Doboja in njegove -okolice sem se lahko prepričal, kako -naglo napreduje Bosna in kako se "hkrati z industrijskim razvojem ljudstvo dviga iz zaostalosti, saj ni ■več vasi. kjer otroci ne bi imeli možnosti obiskovati šolo. 'Nepismenost iizgiinja. In nikjer več nisem videl fere.dže, lega žalostnega ostanka mračne preteklosti. Tretjič sem bil v Bosni lcitos (1. 1P52). Tokrat sem si ponovno ogledal Zenico. Iz razdalje nekaj stre-"Ijajev je skoraj nisem spoznal več, saj se je v dobrih dveh letih tako Tekoč pre,rodila. Reka Bosna teče pni Zenici po no-ni- strugi, ki so jo skopale delovne ibrigade naše mladine. Sel sem mimo -stanovanjske kolonije, nato pa čez nov most. ki vodi k železarni, ozi--roina kombinatu. Če stopiš na kako •višje mesto in pogledaš po kombinatu. se ti zdii kakor ogromno mravljišče, prepreženo z mrežo črnilh poti. "Te po'ii so železniški Liri, po katerih nenehno potujejo tovorni vagoni, naloženi z železno rudo in gotovimi izdelki. Najživalunejši pa je promet ■na postaji kombinata, skozi katero -vozi dnevno okrog 1000 vagonov s surovinami. Razkladanje je mehanizirano. Delavec premaikne vzvod na strojni napravi — An že je na tii-■eoče kilogramov rude na ustreznem mestu. Prišel sem do novih visokih peci. To so res giganti — 60 metrov me. rijo v višino. Pravkar je bruhnil iz -spodnjega dele ene izmed njih mo-.'čan curek žarečega železa. Delavci, vsi rdeči od silne vročine, so od-ipromiljalii velike kotle žareče gmote ■•naprej, tja, kjer iz surovega žeileza delajo jeklo. Ob pečeh so cowperji, -visoki j)o 30 metrov. Iz ene same izmed teh peči priteče več že.lcza, 'kakor ga je priteklo iz vseh visokih peči stare Jugoslavije. Mogočni kolo-•si so tudi tri Siomens-Martinove pe-i in o svojem ilrlu. tla hi tutli naši hralci nekoliko bolje «poznali njega in njegovo drlo. }' pr.iinnje: »Tov. Irance Magaj-na! /nano nam jr nekaj. tla piše* le r razne Ihte in tla se ukvarjate tudi : literaturo. Ili hi nam hoteli povrthiti. haj ste pravzaprav; ktlaj >tr rojeni, kakšne šole imate ¡hI.?« Odgovor: "Sr\ l,i v.nn rad povem. Rojen som bil I. mana ll!').'i v Onr-njih \ rriuali. Sni imam za -,-boj lo osnovno dvorazrnln o v \ romskem Hritofn in ptznejc še tri |>iMiiii-iy-ni- tečaje n.i Urm-ki kmetijski šoli |>ri N ivrni m -tu. !u - j,', iln pišem v li-lr in m' malenkostno ukvarjam 7. literaturo, v re^nioi sem pa samo kmet.a Vprašanje: ../'n kako je prišlo ti» tega. ilo kolikor lo- X ' ■ ' Pisale!j I rance Vagajna liko umljivo. Ural -.-m rolo hrvatske knjige, m- da l>i vedel, da jilo i -to p.-elien jr, k. M iti nii jo scdemhitr. iku tolmačila noum-I ji vi- branle. 1'reden -cm bil deset li-t -tar, -o m te znal razločevati pi- satelja I» i-atelja. ( r -rm takrat liral pi>d inn-nom pove-ti -r ime »Josip Jurčič«, -rili lakoj vrdrl, da i,o p ovc-1 lepa. Kaj kmalu to* mi bila pouiitna imena naših Irleratov : Jurčič, Ketsmik, Tavčar. I.ov>:k, Stritar, Vošnjak ¡n dolga rajda ilru^ih. Ko -rm -¡ml/Hal, da so ti ljudje »ii svoje glave« »so tiste po-vesti n. '¡'i-, i1', -•■m jih m-k 11 učno oboževal. Na žalost ni-em pa imel nikoli prilnžnosti, da hi -amo eno-ga teh mojih miljt-neev o-rhno poznal. I'o imenu sem poznal tudi no--ti : i tuj h j. -atelje». katerih slovenske prrvoilc sem lira). Najljubši od tujih mi jc I»1 Si.-nki< « ir/, od katerega -''in preliral prav v-.-, kar jr hilo v slovenščino prevedeno. \ ljudsko". 1 kili letih -.-m žr prebral Honiorjovo Odi-rjo, (roclhojov ega 1'auta. Shakespearovega Kralja I r-ara in I!-ni :'.--«a Irgovra. Nr vem, oil kje hi |■ ri.---l, če bi hotel na- števati -.lino imena svetovnih pi-a-(rljev, k, -n mi /r tedaj bila domača. Pravijo, da hrepenijo mladi f.-nt-je po generalski rasti; želijo biti dirigenti orkestra ali ravnatelji oir-ku-a. Kotu:n-oni ali glavni junaki i/ potop -nili romanov Karla Maya. Mene v.-o In ni posebno mikalo. S a-njal sem, kako bi bilo čudovito krasno, če bi bila (¡rcgorčii*v.i ..Mojo srčno kri -kropite., moja pe-cm tn -amo moja! Na skrivaj in zelo na -Vrivaj sem gradil stihe. In ko -em katerega /2radii, wm bil - 'no ponosen in rad bi ga pokazal drugim. pa me je bilo -ram po-me-ba sem bal, no! Z o-emn;>jsl'.m letom -eni odpotoval i \moriko. Premolar -. ill t un po-tal zelo klavrn premog.tr navsezadnje. 1» tam -.in hr.il ameriško slovenske listo, ki -<> bili dokaj drug.ičiti oil slovenskih v domovini. \ niih -rm bral klaftre dolge dopise raznih delavskih »avtorjev«. Pretežno -• bili kakor Sahara pusti in prazni, vmes sem pa naletel na nekatere, ki so me zairab.li Im.lisi po svoyi stvarnosti, lioilisi po svojem šaljivem tonu. \ "i t. dop —i imeli na koncu ¡mena pl-< cv. In oprav I ¡enimi v li-lih, s«-m začel F ¡»ožila vati napako, ki sem jih \ pi--ariji delal, iia -rm -e neprestano trudil, da -e i i h izJieliim. In jr šlo v ■'. L'oma na bolje. Dopi-om -o sledili razni članki pa eelo nekaj pe-m r -o mi uredniki tam pr ibči!.. Na sr. * > -em pa -• • " ' • kmalu nehal. Medlem --m -e priučil nekaj anjrlešeine in neki«.! dne «nn -e lotil prcvaj.uli kratko aineri-kfl humor- ko. loj ir -le-dil prevod Doyhnrr šerlokholniske ii«v -Il.!-ker\ ;,-ki pr-. . Potem pa mar- kak drobce. Honorar /a \-e to je bil zime raj -amo ..hvala«. \in-pak jaz -em -o s leni učil in si obenem zidal »1 V" ramo -lavo«. In ( ^ atltdjevan je Senea pa so r. strani) in ili premaknila. Prestopil -em v ilru^o -m no. lamin -vit je -:!il med k.. ..tirni -mrekami ua pot. ( inibolj wm -e bližal, tembolj sem čutil, kot bi bil rol ena -.ima pest. Toda kapljo krvi ni-em čutil. Na nekaj dosel korakov pa -e senea premakne in... bil je človek, še dobro ni-em jKigledail, kdo naj bi bil, že -nn spravil nož v žep ti r -i popravil ovratnik in kapo. Medlem si a -r srečala. S povr-nim poirledirni ga ni -em nmm-J spoz.na:i. Ill je zavil v -uknjič. Ko je bil nekaj korakov /a menoj, me pokliče. Obrnem -e, stopim bliže in -e globoko oddahneva, Se po. zdraviti nisem utegnil, ko me je z. be-edo prekinil. Iz.za rokava je pote«nil velik kubinj ki nož, ya stisnil z obema rokama pred Irelnihom in mi pokazal, kako ga je ve- čas držal.Dejal je: Veš kaaj. primojilu«. mislil sem, da .-i ti .1 voJik ni--.-kak volk. Pozdravila sva «r, — bil nadaljevala vsak svojo jxit. in >1-111 tale nož takole držal: «čakal -em te!« J a/, mogel kaj. se «i 1 ,-e.m mu v be-edo in mu povedal, -em -e tudi jaz nanj pripravil, ker som mislil, «la jije namreč z.nainv iz vasi in /e ne slaven, vsaj znan .«--m po-lal, kar je tudi nekaj. Na humor i-lično port -o me ljali naši domači pisatelji Murnik, Janko Mlakar in Plemič. Mil in-ki mi je bil še ncimnn), najbolj od v-eh Terbovee. Tega -cm skaSnl najbolj po nomati, pa -em pi-al ali prevajal tudi slro«o ro-ne stvaii. ko -'in čez. b ta dos.-«ol -aržo urednika svo-bodomi-eln. «a li-ta (ila- naroda, -.m že prevajal \ ollaira ill Hoii--eauja (i/ analo-i ino), pa Diderota. Davida Hume.a. Tomaža Paine-a. Kobe rta (i. Inucr-oUa. Tiehem irja in dola dru-pili slavnih ali -amo raz.krič.inib a«no-iiko\. Med pol din atom N "I-1 ni rovi! i sp.-m, ki sem jih bil prevedli. je tudi Zailig, ki jo pred ne. kaj leti iz.-' I v Ljubljani, brez dvorna lep-e previden, kot je bil llioj. Najhujše trpljenje \ prevajanju ini je bil poiTročil Uoii--eaujev ,lmil. ob-irilo filoz.of-ko delo o vzjoje-lov-ju, k. mu nisem bil »iti Oil originalnili del je bi', pritdieen-«a v li-: b, nekaj ameri-ki reviji < i-a pnijitne pivoslirr Po povratku iz prej prevedel •Smoke Bellow in s tem uvedel I vodno literaturo, jal podi'-ikar-ko dalo,- ni-kaj pa v Skroninc -ieor. -o lo hilo. Vmeriko sem naj-1 indollol o ]M»V e-I Kr -tof Dimai'-u ^tmiona i naso pro-l'olem - ni preva-povesti \ trz.i«ko I-i,I i n . ..t ( Op|h-nhe ni: ,1* IJllen slueaj •.-o-ipoda Joi.-Ivna Thewa": CnruiHid: .( rni lovee'; (lemlrors: ,Prekl.l lio /1 aIa*, (é.r -ka .Dniz.na' jo priobé.-I.i Konr: ,I)ci»arja ko lislja', ki jo pol. ni i/-!a k,»l kni «-i p "I iuienom .Milijon". Nato je -t- zalo/lia tna« izilala prijotno pnv. -l rli Iju-ilje' od ¡"lega pisalelja. Troje dalj- ■ h rokopi-->\ mi j.' ¡/-jubilo: I'o-vi— ti iz k 1 liba -terib: llratova • ■•veta in Díame j»ove-li. \s- po krivdi fasislov. Pozneje n¡-em voc provajal. I'isal - ni raj-i kmetijske, z.lasli ».idjar-ko . ' .nke v na-e gospodar-ke liste in lu pa tam kak druaareu clanek v ,1 rugo 1 -te. Pa zar . li leh so me I alijaili zelo grdo glei lali. Po o-voboditvi -. til p -al llldi, ali ■ koro samo go«p...lar-k,- -tvari. Ni 1 !« ninogo toga. druga»-n.-ga je hilo pa so manj. Postal -em -••tnidnik Pí'morskeja din vuika, pi /noje pa s - al jiv i mi drobi tmli - ilrudink Pav-libe. Poljtnlni zdrai tveni me-eenik •Prlroila, elovek in zdravje. je -|iro-jel od mono nekaj 1. i.-nili tniMlro-vanj o molieinj. Kmeéki ^la- pa mi priobeilje ilrobie elanke iz kmotij. -iva. Nekaj stvari -em po-lal ludí »Tovarisu«. Kaj -em pri poval » Slo-v.-nski Jadran, jia bralei ie vedo. Iii-pa, ali, |"i noveni, Primor-ka ra' >/ba. 1n> zdaj izdala v obliki knji- l'rizor iz ameriškega filma -Popitih na illicit Xr hudomušne z«1 dbe o Kra-evejh (Žalostno z--..|be o veselih Kra-ev-oilt), ki «o namenjeno le dohrovolj-nim ¡n vose' m I idem. Polno «mo. ha jo v teb zjo ll» h, pa nekaj jezo Im> lu.li od nekaterih! Želim, da bi je ne bilo p rev • Smeh je zdrav, jeza pa /meraj -kiMhrje.c I prašna je; ,"-o niste učili tlovnice J.al o morete pisali kolikor toliko pravilno?« 0,L->vor: «Oh, to vendar ni laka reč. .S,,,v, ri.k: jenk jo vendar moj rodn je/:k. Da C"- pa pišem do no. ko mere pravilno, jo zasluga slo-ven.kih k n j:ki jih lieront n študiram konipoz -¡jo stavkov » njih. I eim -o pravilno -lovi n*čine s|s> po-biliii' in «tn nekako |wx|ohrn preprostemu godcu, ki ina zaigrati to '• ' lb, m- da bi jKiznal eno »a-me note. I 'O je z ločili: ne poz.nam pravil, in- r.k ' v no pa čutim, kam mora pr ' veiira, küeaj ali vpra--ai. Seveda -'-ni dale«' od popilno--t . I>.-' nt «'..rnii-no ptgreško in jih lwim delal do -m rti m l prašanje: l\¡ za naprej, knkini 'o t nit načrti?* < Mjovor: /a naprej Isim pLsa-ril kamorkoli kakor ilosloj. Pišem pa v Im « --'i -;»otiiin.- svojega bivanja v \mor ki. To 1mi -Irogo resnična p.v.--l, ptnek.sl močno šaljiva. dnu I pa palet čna in objtika-na. I p m sj trdit', vnaprej, da do danes ni |> !.. 1,- nap -ano tako knji-e o /¡.¡¡enjii na: h ljudi v Amo-riki. Prijetna bo v-em, to lahko rečem.« Uspela predstava Slev. gledališča v Krkavčah \ nedeljo proti četrti uri popultlne se je v Krkavê h zbrala prod «,•!■» lepa tn '.' I tllla l ne, ii.i tudi starejših Iju.! . I'prizoritev \ I v,- Itošl.nko -e jr z čela i nabiti dvorani. Ce bi bilo le|K* vreme, bi se prav gotovo il'.;...l '.i, ila h dol ljudi . -tal zunaj, ker zanje ne h¡ bilo pro-tora. I.Opa o.I-!- /!.,. n dobro zakurjena dvorana. ki p- trjujo. da i »o Krkavčani 'are- p..br i.- i'i, tla bi v-e JMitekalo kar v najlepšem redil, sta pri igralcih ustvarjala kar naj'. |we raapoloimje. Ljudje »o sledili zri t največjim zar man jem ¡n dokazali, tla so jo prav ilol.ro razumel . (Hi odmoru ni b '■> pl.. kanja no ki-n a no kraja. Po pred t.ivi .- tint..... Krkavčanov osta- lo še vedno v dvorani. Hoteli so l.l. b) ; že -jio/nati koprske gledališke graloe, ki -o lak o lepi (hIrezali. Pr..-.. - .. <|ni-:vo z Krkavč jo pri-prs -, .'o z.i k iprsko israb-e ludi • raki ko in končno se ti .lom v v na jua ra-ijn.lo- "žonju. 1're.I:,.., v Krlvčah dokazuje, ■1-1 v ..... ko . '-la' iz K.-¡ira lahko ti : »i v v- ki na-i vasi, če le ta r.i.-jH»lo2a z d'.v.dj velikim prostorom. Prav ; želeno je, da bi naš« cledal-.x'-e ol.i-ka!o še vse li-te vasi. ki tega gb-,1...' -ča -c ne [»»znajo in morda š,- ni-i imele ,|„ 7.|aj ni-krSii h nmotn k h pnrediler ra-zon prrpr.»-l¡h partizanskih mitinxor. Velikana v Trnovskem gozdu ni več Trtnik Marjan (y adaljevanje s 7. strani) in lak ral že kot -tarka z več stoletji, novih požu-ov naših domov. 1 ri -nioevalo «o s,- sanjo nekdanjo-ga Jerneja, ki jr ve. Irtnlen počival ..b njenem vznožju. \ ¡deti je bilo. da »e bn končno |e ure-ničilo li-to, za kar jo padel na Solkan-•k.-in klancu l!7. nutra ITI i prvi tolminski kmet. Toda uir. Tudi lo p ' j.- 1 lo Ijtid--tvo, ki ga je spremljala ».kozi slo-letja v njegovi r.i-ti. v njegovem dolu ¡11 hotenju, v njegovih željah, poharjeno 7.1 v -e. Zgrozila si- jo v v-ej -voji vrl ¡častni ra-ti 111 groze,-r rlre-la z vejami : /daj ¡e pa dovolj! Prišel j,- ra*, ko morate pokazati v-o -1I0 111 Otipom"—t. Skoro štir.-to le! gledam, kako jo v-e proti vam. kako vas tlačijo n izk iriščajo. Prihaja čas vaše velike tlolie. Dovolj je bilo »U-ženjstva ...« Dovolj, dovolj, dovolj, jo za-umelo skozj vejevje gozda. lie. ji- prišel t ti Veliki ra-. '.Ho-In-la jelk a« je neki dan opazüa, kako -1 -e bližali med debli ti-ti ljudje. ki jih je prej videvala na poljih pri oranju, na travnikih pri košnji, v tovarni pri strojih in na morju pri lovu rib. N;so imeli uniform. toda imeli -o puške. Poslala je pozorna. Slišala je tihi razgovor ¡11 nekaj razumela. \-a je vzdrhtela o,| ve- Ija slovenski partizani. /.¡pokalo je tudi v l-šj n i Trnov--kr«a goz.da. N.-ki dan eelo v njeni bližini. \ nI. !a je, kako -o od nekje pritekli mladi partizani in ¡-kali zaklona za debli. I.den izmed ujili jo pritekel prav do u ¡enega debla in so bolel -kriti zanj. (Istro je zarogljalo iz.za -kale. Mla.l partizan ¡e -amo zakrilil z rokami in -e zrušil prav na njene korenine. Topla kri je pro-turala -kozi zemljo do koreiun. Vsa ♦o jo -Iros'a, ali bodo vodno padali li ,1 .bri ljudje, -e je vprašala. Prav tedaj pa jo zaslišala: -Juriš, juriš!« Izza iIi-Im-I so pognali partizani natl vojake . črnimi srajcami. \ ñola -e je kra'ka l«»rba in že -o črno. srai. niki lu žah. Nekateri pa -o ludi |>a.l'i 111 ir o ve." vstali. Ko je prenehalo v daljavi streljanje, jo še videla. tla -o partizani prinesli Iri mrtve tovariše in jih položili na tla po,I njeno krono. Izkopati -o jamo, poloz-.li vanjo padlo .11 jo znova zasuli ter poravnali zemljo. Jelka je bila ponosaia, da so ji zaupali padle tovariše. Sklenila jo. da -e j b ne bo dotaknila - koreninami. ( otila jo, da tudi sama jieša. Imela pa je š,- eno željo: rada bi bila dočakala dan sVoIhmIo z.i tiste ljudi, ki -o toliko pretrpeli v štirih -lo lilib njeno ra-ti. In ta žrjja se ji jo izpolnila. Po v-eh li-:ib va-eh, ki jih jo videla tolikokrat goreti, ki o bile lo. Iikokrat uničene, pa -o jih Primor-'i znova zgradili, -o leta 1'M'i za-plapolale zastavo ju -- ie oglasila pesem o svobodi. Toliko stoletij zatirani tiaro,I j,- svobodi!., zadihal. Sc -ama jo ob tem začutila v sebi mladostno -vežino, toda -.11110 začasno. XXX «Debela ji 'k.. je čutila, da -o ji korenine v zemlji vedno bolj neobčutljive ¡n da ne morejo več dovajati deblu 11 vejam življenjskega «oka. Za luliom so naselili luba-darji. po deblu pa -o začelo ra-ti gobe. stiris-,,1, tn, velikan je bil za-pi-on -mrli. Prv i leden decembra jo po dolgotrajnem deževju zapihala močna bur-i.1 in ra.-:rnn!.i cmeravo oblake. Na--a jelka -e je ra/.vcsolila sonca kot otrok. \-aj enkrat -e bo š,- razgledala po svojem prostranem kraljo-«tvu. Z vrhom, ki je b¡l za celih 12 metrov višji ,„| vseh o-lalih vrhov. hovih o-talih jelk valovalo zeleno površje. je zadnji, opazovala zeleno pro-stranosl .--.zda. -e napijala lepote \ipav-ke dolino, p..«ledala tja čez Kr.i- v l.i.r o ¡n IV- \ mor- ja. o.l ta 111 ji je pogled zaplaval *e v v i 10 Tr Jav a, Krna, Julijskih alp in v Dolomite... Tedaj ... Mocan *unek burjo jo jo hipoma iztrgal ...I razgledovanja. N' deblu je tako tesnobno zaškripalo___ Knkrat, dvakrat, trikrat... Pr-hrumel je -e močnejši sunek. Se močneje je zaškripalo v deblu. Komaj j. dobila časa, da jo *<•• -tram n.ioko'i zaklicala: poadravlje-"• . Iti .' -e je mogiH-rlO deblo nagli 1-. t.-r z oglušu;.«--.!!! I ruš,V m zgr-rnclo -k..zi zelene vrhove na tla. K.>t bi v e' ikansk i bič udaril po vr-sinrek, jo za-l.-no površje. >tiristolelni orjak je klonil zakonu narave. XXX Pr -': »> n, nt-:., računa rji ¡n »volil povedali: .Di-U-lj jelka, v Trnov-- k em gozdu jo bila t'i metrov vis,», ka. njen premor v pr-n¡ višini je bil 1 R6 m. Ii-sa ima - skorjo vrel ml kubičnih metrov. Marsikateremu ljubitelju narav,- in njenih lepot je bilo oh tej novici nekako t c ko. Oh letnih počitnicah je bil njegov o !j tudi Trnovski ¿ood in v njeni .Debela jelka . Sedaj je ni več. Ne, ni ri--, da jo ni! S,- obstoja je'ka. obstoja v sptminu in z.go-dovilli. Ta zgodovina «,. drobci iz življenja Primorcev, ki -em jih na-nizal za osv« .'-ile» «nomina. Težki in viharjev iH.ltti -.. bili dnevi. leta. deselle! ja in stoletja z., naš,- |j„,|¡. m te dneve in 1 ¡udi je spremljala jelka v svoji rasti. Mladi gozd. ki jo o-tal, bo spremljal naš,, s,dlanjo z.godov ¡no, naš,- .-danje življenje, Li mora b:t¡ lep-e, svobodnejše in p,»l-110 uspehov. ANDERSEN: Strašen mraz jc ¡bil. Nailotnval je sneg in ilntdfl večeri!o se jc že. Bil je zadnji večer v letu. V tem liudem mrazju in v temi je šla po cesti drobna-a deklica. Bila je gologluva in bosa. Seveda je limefla copate na nogah, ko je ¡odhajala od doma, a kaj ji je ;to koristilo. Bile so zelo velike oopalte. Poprej jih je nosila njena mati, itako velike so bile. In le copate jc deklica Izgubila, ko je tekla čez cesto, ta,čas ko sta dva voza v divjem diru drvela mirno nje. Ene copate sploh ni mogla več 'najti. drugo ji, je "'odnesel neki deček: obljubil je, 'da jo >bo uporabil za zibelko, čc ho kdaj imel otroke. Tako je šla ddklica z bosimi no-žicami po zasneženi cesti. Od mraza so ji čisto pordele in pomodrele. V starem predpasniku jc nosila množico vžigalic, droben sveženjček pa je držala v roki. Ves iljiu'bii dan ni nihče kupil niti ene vžigalice, nihče ji ni podaril nilti beliča. Lačna in vsa prezebla se je revica le s težavo še prestopala po ccsti in bila je videti že povsem obupana in preplašena. Snežinke so ji padale na .dolge, pšeničn onim ene lase, ki so ji v lepih kodrih valovili po tilniku, a na to svojo lepoto ni niti malo mislila. Iz vseh oken so padali svetli pramen,; svetlobe in po vseh uli,-cah se ie šinil duh slastne gosje pe-čenke. Saj je bil vendar zadnji večer Jeita in vse misli nežne deklice so se ftukaile samo olkolli llega. V nekem kotu dveh hiš, katerih ena je billa pomaknjena malo ibolj od ceste, je deklica sedla na svoji nogi. Drobni nožici je spodvila pod- Zgodba o Snežaku Belku Bela bela poljana, na beli poljani možak. Dečica, saj ga poznate: to je Belko snežak, Čmerno stoji, premišljuje: ■»Zimi se že ne dam. Če bo jutri še huje, pa se k sosedom podam!». Res se odpravi zarana v bližnjo sneženo vas, da se malo pogreje in pa za kratek čas. Vstopi v zakurjeno sobo. Za Belka nerodna reč! Norček, o jojme meni! sede za gorko peč. Pa se spoti in razjoče, da še nikoli tako. Glejte mlaka pri mlaki, Belka pa nič več ne bo/ se, a zdaj jo je še bolj zeblo. Vendar si še kljub temu ni upala domov, saj ni prodala še .niti ene škatlice vžigalic in ni izk.upila niti enega novčiča. Oče hi jo prav gotovo zlasal, mrzlo pa jc billo tudi doma. Nad glavami so imeli, samo golo streho An skozi špranje med strešniki jim je žvižgala v izbo mrzla sapa, da so od mraza drgetali, čeprav so največje razpoke zamašili : s slamo in ctuinjami. 0, kako dobro bi jii izdajle dela prižgana vžigalica! Ro bi vsai eno smela vzeti iz škatlice, jo prasniti po zidu in si ob njenem piaimemčku ogreti prste. Na-zadje je otrok res vzel vžigalico iz škatlice. Rezk!___ Joj, kako se je zasvetilo, kako je zagorelo! Vžigalica je izžarevala vroč, svetel plamen, gorela je kakor drobna lučka, ko jc deklica grela nad njo premrlo ročico. Bila je to čudna lluč. Drobni deklici je billo, kakor da bti sedela pred veliko železno pečjo z medeninastimi oplati iin okraski. Deklica je že iztegnila nožice, da bi si tudi te ogrela — a izdajcii je plamen ugasnil Peč je izginila ■— deklica je sedala tam v kol'li iiin. v roki drža.la ogorek dogorele vžigalice. Prižgala je novo vžigalico. Gorela jc in svetila in zid je bili na tistem mestu, kamor je padala svetloba, prosojen 'kakor Henčiiea. Deklica je videla naravnost v sobo, kjer je stala z bleščeče sc belim prtom pogrnjena miza, na njej pa krasna posoda iz porcelana', .a na velikem pladnju je ležala vabljivo kadeča se pečena goaka, napolnjena s slivami in z jabolki. Najlepše pa jc bilo to, da je goska zdajci skočila s pladnja in a vilicami i.n nožem v hrbtu splavala preko sobe naravnost k ubogi deklici. Tedaj je vžigalica ugasnila PESEM O ZIMI A4 Prišla je starka Zima snežen ima kožuh, od daleč se ji sveti kot bil bi ves srebrn. Blizu, je Novo leto, prihaja dedek Mraz, nakupil je darila, otrokom jih bo dal. Kdor je napisal pismo, in ga dal na prav nasloi', ta dobi gotovo nekaj z zlatih dedkovih vozov. Babic Bjanlka; učenka VI. razreda V Rortah Na trati beli se sestrica bela, biserov slo ie v mrazu razpela; a, jojme, ko sonček na trato posije, cela se v kapljico vode razlije. Sveča je, a ne gori, v roki se ti brž stopi. ¡n 'deklica jc strmela samo še v mrzli, debeli zid.. Vžgala je novo vžigalico. In ob tej se jc deklici zazdelo, da sedi. pod krasno, vso .z lučicami po tuto jelko. To je bilo še lepše iin holj bogato okrašeno drevo kakor tisto, ki ga je pri bogatem trgovcu videl a skozi steklena vrata. 'Ni 'tisoče svcčic jc gorelo po zelenih vejicah in pisane podobe so gledale nanjo, podobne tistim, ki so razstavljene po izložbah. Deklica je iztegnila roke, hotela je seči po njih — tedaj pa jc vžigalica ugasnila. Neštete lučke na jelki so plavale vse više in više in šdle zdaj jc opazila, da so 'bille te lučke svetle zvezde. In ena se je utrnila iin po nebu zarisala idollg ognjen trak. »Nekdo .umira!« jc dejala deklica. Zakaj stara babica, iki jc edina billa dobra z njo in je ižc dolgo v grnilfu, je zmerom dejala: »Kadar utrne zvezda ¿tedaj en človek na svetu umre!« Spet jc. ob zid prasnila vžigalico. Vnela se je iin metala na vse strani močno svetlobo, v njenem soju pa je stala stara babica vsa mila in ljubezniva in svetilo obsijana. »Babica!« jc vzkliknila deklica. »O, vzemi ime s seboj! Vem, da te ne bo več, brž ko dogori vžigalica', izginila boš, kakor so izginile topla peč, slastna gosja pečenka in velika flndoviito sijoča jelka!« Deklica 'je ihiiltro prižigala vžigalico, zakaj pridržati je hotela babico. In vžigalice so dajale takšno svetlobo, da je bilo sveti eje kakor podnevi. Talko /lepa, itako velika ni bila babica še nikoli. Vzeti a je drobno dekletce v naročje iin splavali sta proti nebu v sijaju .in veselju. Deklica n,| čutila več ne mraza ne lakote ne strahu, z babico jc bila med sijočimi zvezdami novoletne jelke. V koitu dveh liiLš pa je v mrzlih jutranjih urah sedela drobna deklica s pordelimi licii in s smehljajem na 'ustnicah —■ bila je mrtva. Zmrznila je na zadnji dan starega leta. Jutro novega leta se je prebudilo nad drobnim trupelcem, ki je omahnilo tam v kotu iin v roki še držalo dogorelo vžigalico, ki jih je deklica porabila skoraj Vso škatlico. _ »Hotela se je ogreti!« so dejali ljudje. 'Nihče ni slultiiil, kolikšno lepoto je doživela deklica iin s kakšnim sijajem je s staro babico stopila v veselo novo leto. Listje otresa, ceste pometa, z dežjem se brati, zimo obeta. Mrak jo prinese, zora odpelje, drevi sc vrne, nima nedelje. Svetel je, prostran, sega do neba, v sončku nasmejan, z mrakom odvihra. Križanka „NOVOLETNA JELKA" Vodoravno: 2. številk), 3. poljsko orodje, 6. obrtnik. Navpičnao: 1. inie našega novoletnega dedka, 2. število, 3. žensko ime, 4. začetni 'črki imena in priimka slovenskega partizanskega pesnika, 5. plošoinska mera. Sred neurja te tka Burja Sla je skozi našo vas. Izza .ogla onemogla zavijala je na glas: »U-UHU-h, kako so ipfusle hiše, u-u-u-b, kako je čuden breg. Dan za dnem jc tiše, tise; kmalu bo zapadel sneg.« Nad poljano iin vetrovi sc plazila je jesen, (med vejevjem, med vetrovi, iti.h'0 želeti je zrak leden. A zarana Zdrlužili so sc medved, svinja in lisica ter se dogovorili, da bodo zo-rali zemljo in posejali pšenico, da jim bo za brano. Vprašajo drag drugega, kaj bo kdo delal in kje bodo dobili seme. Svinja reče: »Jaz bom vlomila v skedenj in ukradla seme, s svojim rilcem pa bom oraila.« Medved reče: »Jaz bom seja].« Lisica se oglasi: »Jaz bom z repom branala.« Zorali so in posejali. Prišla je žetev. Razgovarjajo se, kako bodo poželi'. Svinja reče: »Jaz bom žela.« Medved pravi: »Jaz bom snope vezal.« „ Lisica reče: »Jaz bom klasje pobirala.« Požcili so in snope povezali. Tedaj se jame jo dogovarjati, kako bodo zmlatili. Svinja reče: »Jaz bom gum.no napravila.« Medved prani: »Jaz bom snope skupaj znosil in omeil.« Svinja pristavi: »Jaz bom izsuva-la zrna in odbirala slamo od pšenice.« Lisica .reče: »Jaz bom s svojim repom očistila pšenico plev.« Svinja pravi: »Jaz bom vela.« ^Medved doda: »Jaz bom razdelil ižiito.« Ovršili so. Medved razdeli žito. toda ne razdeli ga pravično. Ko ga bela slama kot kristalčkov polna dlan, z »blestela jc vsa bdla čez gričevje (in ravan. Vstalo sonce je zaspano, posijalo prav .'topló, raztopilo nežno Slano, ki je legla na zemljo. Dan za dnem ob svitu zore zlede-nel je beli log. Vse jc mirilo izpod gore, izpod drevja krog in krog. Listje ni več Išolestclo, .gozd po cvetju irai duhtcl. Vse zeleno je vemelo, cvet prav vsak jc omrtveil. Hoste prazne so vzdrbtcle pok raj hladnih poljskih mlak. Nad 'planino zakipele so meglice v siv oblak. Iz- oblaka isnežee beli je poletel kraj gore in s kristali, nam pobelil trate, njive iin polje. Vse jc belo in veselo. Griči polni so snega, Nad vasjo je ©živelo: sankajo se, kar se da! Raz dreves vejevje ikiima kalkor polni žitni klas. V doli sta starka Zima in naš dobri dedek Mraz. Zaplesali so vetrovi in nosili snežni dar. Križem-kražem nad domovi žvižgali je ioe'ak Vihar: »Cujte, .draga ideoa milla., kdo prihaja v vašo vas! Uganite!... Oh, darila nosi dobri dedek MrazJ« svinja poprosi, da jii da njen delež, ji da samo slamo, pšenico pa obdrži zase. Lisici pa ne da ničesar. Lisica se razjezi in ga gre tožit. Pove vsem, da ho pripeljala cesarskega človeka, ki bo žito pravično razdeli]. Svinja in medved se prestrašita in medved reče svinji: »Ti, svinja, se zakoplje v slamo, jaz pa bom splezal na tole hruško.« Svinja se zakoplje v slamo, medved pa spleza na hruško. Lisica odide in najde mačko ter jo povabi s seboj, da gresta na gumno lovit miši. Ker je mačka vedela, da je na gumin.u^ aHa miši, se Lisici prav rada pridruži. Spotoma se zdaj nad stezo izdaj pod stezo zapodi za pticami. Zc od daleč ju opazi medved s minske in reče svinji: »Tri sto zelenih, svinja! Poglej, lisica vodi s seboj strašnega brriča! Ugrnml jc kun ji kožuh in krilate ptice lov,i ob -poitu.« V tistem izgine mačka medvedu izpred oči in se skozi travo prikrade na gumno. Loveč miši, jame šumeti po slamn. Svinja dvigne' glavo. da vidi. kaj ne. Mačka misli, da je njen mlec miš in skoči ter z č... _> želi vsem delovnim še v pn saeaši Itua nese '■j V želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem" obilo sreče in delovnih uspehov v novem letu 1953. Kolektiv Mestnega gostinstva Postojna • želi za Novo leto 1953 vsem gostom >in poslovnim prijateljem obilo sreče in delovnih uspehov. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ŽELI VSEMU PREBIVALSTVU SLOVENSKE ISTRE V NOVEM LETU 1953 NADALJNJIH USPEHOV V IZGRADNJI NASE S O CIA LISTI ONE DOMO VINE Kmetijska zadruga Koper in okolica bo tudi v novem leitu stremela za napredkom na vseli področjih svojega delovanja. Vsem delovnim ljudem želi čim več uspehov v novem letu. ■ .j 'Trn ETUSKA npj Lin želi vsem zadružnikom mnogo uspehov v novem letu 1953. ŽELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM 01 um u ŽELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN KULTURNIM DELAVCEM SE VEČJIH USPEHOV. Ali ste že naročniki Kmečkega glosna »KMEČKI GLAS« je tednik, namenjen prvenstveno našim podeže-lanom, katere seznanja z vsemi dogodki doma in po svetu. »KMEČKI GLAS« vam prinaša 14-dnev.no posebno strokovno prilogo »Za naprednejše kmetijstvo«, kjer pišejo naši najboljši strokovnjaki o vseh panogah ¡kmetijstva. »KMEČKI GLAS« objavlja vse važne predpise za kmetovalce in vas tedensko seznanja s cenami krnet, pridelkov. »KMEČKI GLAS« vam nudi brezplačne zdravniške, pravne ter strokovne nasvete ter ima poseben kotiček za naše gospodinje. »KMEČKI GLAS« vam bo prijetno razvedrilo s podlistkom »R o -kovnjadi« od J. Jurčiča. KMEČKI GLAS Sliiru; mesečno le