Macher NöcchiMatt.
^	Inhalt:	34.	Gesammthirtenbrief	der	Erzbischöfe	und Bischöfe Oesterreichs in
©ir. w •	Betreff der Schulfrage. — 35. Weisung betreffend die Verlesung des Gesammt-
I Hirtenschreibens.
34.
vsem vernim svojih skofij mir, pozdrav, in blagoslov v Jezusu Kristusu Gospodu nasem.
Kakor Vam, preljubi v Grospodu, gotovo znano, izrekli smo skofje avstrijski, dne 28. fe-bruvarija in 12. marca t. 1. — kar smo bili dolzni pred Bogom in pred svetom, in sieev na mestu, kamor nas je napotila drzavna ustava, t. j. v solski komisiji gospodske zbornice — nujno po-trebo, da se premene sedaj obstojece solske po-stave. Terjali smo, da se javna ljudska sola za katoliske otroke tako uredi, kakor se edino slaga z nauki nase svete vere. Toda komaj smo ta korak storili, ze so nas jeli hudo napadati in nas se napadajo z mnogih stranij. Nase ravnanje se krivo razlaga in otemnuje v svojih resnicnih in pravih namenih. Dolzni smo torej Vam in samim sebi in vsem sodrzavljanom sploh, v skupnem pastirskem listu odkrito in naravnost o tem se iz-reci, da vsaj pravicno in posteno misleci ne bodo krivo umeli nasih namenov in prizadevanj.
Mi terjamo katoliske ljudske sole; mi ho-cemo, da se katoliski otroci tudi na javni ljudski soli vodijo, vzgajajo in poducujejo po nacelih svoje svete vere; mi zahtevamo, da ima torej cela
solska uprava in vse solsko delovanje primerno versko podlago, ter da jo preveva duh nase sv. vere. Je li ta terjatev tako nezaslisana, da bi se zaradi nje dalo opravicevati ono silovito na-sprotovanje, s katerim se vender le pobija ? Je li ta terjatev kaj novega? Ali nismo ze leta in leta vedno isto terjali, ter vse si prizadejali, da bi to terjatev dosegli? In ali znabiti s tem razode-vamo le svoje zelje in zahteve? Ne, preljubi v Grospodu! Vi dobro veste, da nismo mi sami, ki to terjamo, ampak da so to zelje in zahteve, ka-tere goji in mora gojiti vsako katolisko srce.
Pri teh zahtevah strinjamo se popolno z nauki in vodili vladarja nase sv. cerkve, na.sega sv. Oceta Leona XIII., kakor so jih izrazili ne le v svojih s p 1 o s n i h okroznicah, ampak tudi v pismih, pisanih skofom posameznih dezel. Le cujte, kako opominjajo starise celega krscanskega sveta v svoji najnovejsi okroznici z dn6 20. januvarija t. 1. „o najvaznejsih dolznostih krscanskih drzav-Ijanov“1). Cujte ukaze, katere so dali ze prej
‘) Sapientiae christianae.
francoskim, ogerskim in bavarskim skofom. V oni okroznici opominjajo sv. Oce: „Po naturi imajo starisi pravico, vzgajati svoje otroke, ob jednem pa tudi d o 1 z n o s t, skrbeti za to, da se vzgoja in poduk otrok vjema z onim namenom. zarad katerega so prejeli otroke od bozje dobrote. Zato si morajo starisi gorece prizadevati in se truditi, da odstranijo v tem oziru vso krivico, in da si vseskozi priborijo pravico, svoje otroke, kakor je njihova dolznost, krscansko vzgojevati in je zlasti zavarovati zoper one nevarne sole, kjer bi se jim utegnil podajati strup brezboznosti. Kadar se gre za posteno izrejo otrok, ne sme biti prevelik noben trud in nobeno prizade-vanje.“ — Francoskim skofom so pisali sv. Oce 8. februvarija 1884 med drugim1): „Kar druzino zadeva, je najvecje vaznosti, da se iz krscanskega zakona rojeni otroci prav zgodaj poducujejo v verskih resnicah, in da se z verskim podukom spajajo one vednosti, v katerih se mladina iz-obrazuje. Eno od druzega lociti se pravi zares hoteti, da bi otroska srca ostala vnemarna glede svojih doiznostij do Loga. Tak ucni nacin je kriv, in v neznih otroskih letih grozno poguben, ker dejanjsko privede do brezboztva in zapre pot veri. Dobri starisi morajo po vsaki cem za to skrbeti, da se nauce njihovi otroci, kakor kitro se zavedajo pameti, verskih zapovedij, in da se v solah ne nahaja nie taeega, kar bi zalilo cistost sv. vere ali nravov. Da se pri poduku otrok skrbno pazi na to, ukazuje bozja in natorna za-poved, in starisi se iz nobenega vzroka ne mo-rejo odvezati od te zapovedi. Cerkev pa, ki je vsled oblasti, podeljene ji od bozjega ustanovi-telja, poklicala vse narode h krscanski modrosti, in ki mora enako skrbno paziti, v katerih naukik se poducuje njena mladina, je vsikdar odkrito ob-sojala tako imenovane mesane ali nevtralne (brez-verske) sole in je ocete vedno in vedno opomi-njala k cujecnosti v tako vazni zadevi.“ — Na ogerske skofe se je obrnilo skrbno sree sv. Oceta 1. 1886 s tem-le opominom2): Gas in javno zivljenje
*) Nobilissima Gallorum gens.
*) Quod multum diuque, z dne 22. avgusta.
po tem tezi, da sc trudijo premnogi z vso silo, odtegniti solsko inladino öujeenosti cerkve in cez vse koristnemu vplivu sv. vere. Dogaja se veckrat, da podpirajo in zahtevajo tako imenovane nevtralne (brezverske) mesane ali svetne sole, in sicer z namenom, da gojenci dorascajo v najvecji neved-nosti najsvetejsih recij in brez skrbi za sv. vero. Ker je to zlo bolj razsirjeno in veeje, kot so na-sprotna zdravila, zato vidimo prirascati zarod, ki se ne meni za duhovne dobrote, ki je brez vere. prav pogosto brez Loga. To veliko zlo odvracajte, castitljivi bratje skofje, z vso goreenostjo in z vsem trudom od vase Ogerske . . . Z ozirom na prevazno rec moramo zeleti in hoteti, da sv. cerkvi pri poduku mladine nihee ne brani izpolnjevati nalogo, dano od Loga, in ne moremo si kaj, da bi vas prav vroce ne prosili, svoj trud marljivo v to obracati. Med tem pa ne nehajte, ocete zopet in zopet opominjati, naj ne puscajo svojih otrok v take sole, kjer se je bati, da zgube krscansko vero, in trudite se ob jednem, da bo-dete imeli sole, ki se morejo priporocati zarad temeljitega poduka in lepega obnasanja svojih uciteljev, in katere bodete vodili vi s svojo ve-ljavo in s pazljivo svojo duhovscino.“ — L. 1887 pa tozijo sv. Oce v pismu skofom bavarskim1): „Cerkev ima sedaj pravicen vzrok zdihovati, ko mora gledati, kako se ji trgajo iz rok otroci v najneznejsih letih ter so prisiljeni obiskavati take sole, v katerih se spoznanje Loga ali sploh celo nie ne uci, ali pa se ga uci le malo in se to pome-sano s krivimi nauki.“ Zato je opominja, naj cu-jejo in skrbe, da ne bode mladina skode trpela na svoji katoliski veri in na svojih nravih v solah, katere so ali sploh ali vsaj deloma odpo-vedale pokorscino sv. cerkvi.
Glejte, preljubi v Gtospodu, taka je sodba, take so bojazni, taki opomini in terjatve sv. Oceta glede na brezverske sole. Oni vidijo v njih veliko nesreco za clovestvo; vidijo, da iz njih prirasca mladina, ki ne pozna strähn bozjega in ne more vec prenesti nikakili nravnih mej; in ker ne more
*) Officio sanctissimo adducti, z dne 22. decembra.
svojim zeljam nicesar odreci, se da lahko zapeljati tudi k politicnim prekucijam.1) Sodba sv. Oceta in njihove bojazni so zal le prevec podprte in upravicene po zalostnih skusnjah, katere imamo tudi mi ze priliko si nabirati; njihovi opomini veljajo torej tudi nam.
Terjamo katoliske ljudske sole tudi zato, ker vemo, da sino pri tej terjatvi v soglasji z Vasimi lastnimi zeljami, preljubi v Gospodu. Ali bi se ne morali cutiti hudo uzaljene, ako bi mi hoteli mi-sliti, da Vam je vse jedno, ce postanejo Vasi otroci po vzgoji, katero jim daje sola, casno in veeno srecni ali nesrecni ? Ali ni govorila Vasa vest, ki Vas je nagibala ze nekaj let sem, da ste terjali po katoliskih shodih in z raznimi do-pisi in peticijami za svoje otroke katoliske sole? In doticni sklepi druzega splosnega avstrijskega katoliskega shoda v aprilu in maju preteklega leta, niso li zvest odmev iste terjatve Vase vesti?
„Glede na to“, tako so se soglasno izrekli udelezenci z zivahnim odobravanjem navzoeih in z mnogobrojno izrazenim pritrjevanjetn tistih, ki so bili zadrzani — „glede na to, da je pravica starisev do vzgoje njihovih otrok nedotakljiva, da, njihova najsvetejsa pravica;
da je druzina v najtesnejsi zvezi s cerkvijo; da je po namenu, odkazanem od Boga samega, naloga sv. cerkve, uciti in vzgajati narode, in da ima le eerkev za to potrebna sredstva in veljavo;
dal je glede na to, da vsled nasih druzabnih razmer ogromna vecina prebivalstva za dostojno vzgojo in izomiko otrok potrebuje pomoci ljudske sole, da je torej ljudska sola za druzino, za eerkev in drzavo najvecjega, da, odlocilnega pomena;
in slednjic glede na to, da je prisilna sola postavno vpeljana: (glede na vse to) so katolicani po vesti dolzni in zato upraviceni, za versko vzgojo mladine kot najsvetejso pravico terjati od drzave ono porostvo, ki je pri sedanjih razmerah potrebno in se ne da doseci drugace, kakor edino s tem, da se zopet vpelje verska sola“.
Glejte, preljubi v Gospodu, v tej izjavi na-hajate navedene vse vzroke, ki Vam ne nalagajo
*) Navedeno pismo francoskim Skofom.
le vestne dolznosti, ampak Vam dadö tudi pravico, terjati versko solo. Vi, katoliski starisi, ste pravi in prvi odgojitelji in ueitelji svojib otrok. Bozja postava in naturni red Vam je podelil to mesto z njegovimi dolznostmi in pravicami. No-bena posvetna moc Vas ne more odvezati od dolznosti, da vzgajate svoje otroke, in nobena sila Vam ne more vzeti te pravice. Zarad izpolnjevanja te dolznosti bodete se morali nekdaj zagovarjati pred bozjo sodbo, in te odgovornosti ne morete od-valiti na nikogar druzega. Vi sami bodete pre-jeli vecno placilo za izpolnjevanje te dolznosti, Vi sami bi morali tudi nositi kazen za njeno zane-marjanje.
Sola je po svoji nalogi odlocena v to, da starisem odvzame en del njihove dolznosti pri vzgoji otrok. Torej morajo starisi neprenehoma hrepeneti po tem, da se vzgoje njihovi otroci v soll v njihovem duhu, to je katolisko, kakor bi se morali vzgojevati v domaci hisi. Ce se gre torej za katoliske starise, sola ne more in ne sme otrok nie drugace vzgojevati, kot v smislu starisev, t. j. katolisko.
Gotovo, preljubi v Gospodu, se ne sme pre-zirati, da ima tudi drzava svoj del pri vzgoji mladine in da more torej tudi povdarjati svoje pravice. Ni nam na mislih, te pravice kratiti ali tajiti; a nasprotno prav odlocno zavracamo sumni-cenje, s katerim se grdijo nasi nameni. Radi pri-znavamo, da so dandanasnje razmere take, da se tudi na solskem polju skoraj ne more pogresati vporaba sredstev drzavne moci. Toda, naj ima drzava pri soli se toliko pravic, te pravice gotovo nima, vzgojevati katoliskega otroka v na-sprotju z zeljami in dolznostmi katoliskih starisev. Nikdar drzava ne bode mogla take pravice dokazati; in ravno tako si ne more take pravice lastiti, ne da bi zalila naturno pravico starisev.
Sodite sedaj sami, preljubi v Gospodu! Ce je vzgoja Vasih otrok Vasa Vam najbolj lastna pravica; ce kot katoliski starisi svojih otrok ne morete in ne smete dati drugace vzgojevati, kot katolisko; ce Vi en del svojih pravic in dolznostij pri odgojevanju svojih otrok izrocite soli, ter jo
10'
postavite za svojo namestnico; kaj morate Vi po vsem tem zahtevati od sole ? Nie manj, kakor to, da 86 Vasi otroci v soli vzgojujejo po katoliski veri, t. j. da se vpeljejo v katolisko-versko zivljenje in dejanje, da se navajajo katoliskega misljenja in delovanja, z eno besedo. da je vzgoja katoliska. In to morate se toliko odlocneje ter-jati, ker morate posiljati svoje otroke v sole, katere ste dolzni po drzavnih postavali Vi vzdrzevati.
Temu nasproti se po pravici in vesti tudi ne more ugovarjati, da Varn je po postavi svobodno, ustanavljati si katoliske zasebne sole. Cemu bi niorali prevzeti dvojno breme, katerega ne morete nositi? Ni li velikovec pravicno in prav, da tisti, ki zele ne versko solo, tudi sami nosijo njene troske ?
So torej tudi Vase pravice, za katere se po-tezamo s svojo zalitevo. V Vasem imenu, v imenu cerkve, kateri otroci pripadajo po sv. krstu, v svojem lastnem imenu terjamo katoliske sole. ker so nasi pastirski skrbi izrocene neumrljive duse. Mi izpolnjujemo s tem svojo najsvetejso dolznost, katero nam je nalozil bozji Zveliear glede Vas in Vasih otrok rekoc: „Pojdite in ucite vse narode . .. naj izpolnjujejo vse, kar sein vam zapoveda.1. “])
Ko pa zahtevamo katoliske sole, ne segamo ne na stareje podlage, niti ne povdarjamo potrebe kake nove, ker menimo, da je moremo zahtevati tudi na podlagi obstojecih postav. Ze povod k nasemu postopanju nas odveze vsakega zagovora proti sumnicenju, kakor da bi hoteli zopet vvesti razmere one dobe, katera ni imela v rokali sred-stev sedanjega casa. Vladi Njihovega Velicanstva nasega presvitlega cesarja zdelo se je potrebno, drzavnemu zboru predloziti nekatere premembe sedanjih solskih postav. Narejene izkusnje, strokov-njaske sodbe, mnogostransko izrazene zelje so namrec vlado napotile, da je zacela premisljevati, ce ni potrebno pretresati solske postave. Ali s tem ni bila tudi nam skofom dana prilika, se vdeleziti tega pretresanja? Tudi mi imamo dvajsetletno izkusnjo z novo solo, tudi mi mislimo, da smo upraviceni izreci strokovnjasko sodbo na polju, ki
l) Mat. 28, 19. 20.
obsega nravno-versko vzgojo, saj dan na dan slisimo glasove in nujne zelje svojih vernikov, ki se zdruzujejo z nasimi. Bi li ne smeli pri tej priliki spraviti v razgovor svojih izkusenj, svoje sodbe, svojih in Vasih zelja? In ako dano priliko v to porabimo, ali zasluzimo potem ocitanje, da nepre-misljeno razburjamo duliove V
Tudi Vi ste sodili na svojih shodih in v svojih peticijah, in prav tako je sodil lanski katoliski shod pri svojih posvetovanjih in sklepih, da „se more solsko vprasanje vsestransko in temeljito resiti le po p ost avo d aj alnem potu." Ta misel vodilaje tudi nas. Mi se hocemo posluziti le pravice, katero ima vsak drzavljan, in nastopiti le pot, katero nam je odkazala postava. Pretehtali smo torej od c. kr. vlade nasvetovane premembe solskih postav, a prepricali smo se, da se ne ozirajo na vse izkusnje in strokovnjaske sodbe. in da ne vstrezajo Vasim in nasim zelja m. Zato smo si steli v svojo dolznost predlagati, naj se premembe vrse v sirjem obsegu. da se tako zadosti pravicnim zahtevam.
Je li to kaj cudnega ? Ali pa. so li nasi na-sveti pretirani. brezmerni, kakor pravijo? Kaj pa terjamo z Vami vred, preljubi v Gospodu? Terjamo, da se za katoliske otroke napravijo katoliske sole; da v njih poducujejo verni katoliski uöitelji ter oskrbujejo vzgojo in poduk po naukih nase sv. vere. Tudi postava sama pravi. da je namen sole ta, da se vzgojujejo otroci n r a v n o-versko. Oe liocejo imeti te besede kak pomen, ne povedö nie druzega, kot to. da mora sola na otroke vseskozi vplivati nravno-versko, da mora biti uci-telj sarn nravno-versk. da mora imeti svojo nalogo in uciteljsko svojo dolznost za nravno - versko: zadnjic, da morajo tudi knjige, ki se rabijo v soli, sluziti nravno-verski vzgoji. Tudi solski red, pri-dejan k solski postavi. priznava kot vodilno na-celo za poduk, da morajo biti posamezni pred-meti med seboj v jednotni zvezi. To pa ni nie druzega, kakor da mora biti tudi veronauk z drugimi uenimi predmeti v tesni in stalni zvezi. in da se veronauku pri drugem poduku nikakor ne sme nasprotovati.
A, je li tudi v resnici tako, kakor postava in solski red ukazujeta? Le ob kratkern kocemo opisati pravo stanje nase sedanje sole. Veronauk ni v o d i 1 n i t e m e 1 j in vodilno pravilo nase sedanje ljudske sole, ampak le eden izmed mnogih ucnih predmetov, in se to brez potrebnega stevila ucnih ur. Drugi predmeti so brez vsake zveze z vero-naukom in se zal pogosto lahko obravnavajo na tak nacin. ki ne pospesuje nravno-verske vzgoje. Verska vzgoja solske mladine je omejena na tako piclo mero poboznih vaj, da se v otroskih srcih ne more vzbuditi gorak verski cut. Veronauk in pobozne verske vaje niso pridrzane neoviranemu cerkvenemu vodstvu, ampak podredjene so svetni oblasti kot zadnji odlocilni razsodnici. Na izobrazevanje uciteljev nima cerkev rekli bi ui-kakega vpliva, pri njihovem nastavljanju pa je cisto izkljucena; in tako se zgodi, da se katoliski otroci pogosto poducujejo in vzgojujejo tudi od oseb, katere so katoliski veri ali tu je ali sovrazne, in katerim je torej nemogoce, da bi katolisko vzgojevale.
Lahko bi ta opis se nadaljevali, toda receno zadostuje popolno, da si pojasnimo nasledke, katere so napravile take solske razmcre. Sposto-vanje do eerkve, ljubezen do vere, pojavi ver-skega zivljenja se zgubljajo bolj in bolj; domislja-vost in prevzetnost, lahkomisljenost in povrsnost, zanicevanje vsake bozje in cloveske veljave pa silovito raste. Ali se borno ternu cudili, in je li drugaee mogoce, ce se sicer katehet trudi po dve uri na teden, da polaga otrokom na sree strah bozji in vero na resnice od Boga razodete, in da jim vceplja krscansko cednost, ce pa se nasproti v vec kot dvajsetih solskih urah na teden more vplivati na otroke tako. da se versko spo-znanje in versko zivljenje ne le ne okrepi, mar-vee — bodisi brez namena. bodisi z namenom — omaje ? A, preljubi v Grospodu, svoje notranje za-losti pri teh razmerah ne moremo popolno in jasno izreci; neeemo vracati trdih besed, ki padajo z one strani cez nas in naso zvesto duhovscino; prevee spostovanja imamo do Vasih otrok, kakor da bi hoteli rusiti v njihovih srcih veljavo nji-
hovih uciteljev. A to ste iz nasih besed pac po-vzeii: mi ne moremo dati katoliskim starisem po-rostva, da se bodo njihovi otroci vzgojevali katolisko v ljudski soli, kakersna je sedaj. in prav tako malo Vam moremo reci, da smete v tem oziru biti mirni zaradi tezke vestne dolznosti in tezke svoje odgovornosti pred Bogom.
Naj nas sicer dolze, da nameravamo ljudsko orniko nazaj potisniti, veronauk na skodo druzega poduka razsiriti ter vednost in znanje zanemariti. Na tako obdolzevanje lahko odgovorimo. Ne, mo^ tite se, porecemo svojim nasprotnikom prosto in odkrito: le naredite otroke tako modre, tako ucene, tako zvedene. kakor je le hocete in mo-rete; samo naredite je tudi bogabojece in verne, pobozne in krepostne. Nocemo kratiti njihove izomike, njihovih vednostij; cesar se bojimo, je njihova polovicarska izomika brez verske podlage, katera je stori le prevzetne, domisljave, osabne in nezadovoljne. Z a t o terjamo katolisko solo, ki nam edina daje porostvo, da bode mladina do-bila nravno-versko vzgojo, in po kateri edini bodo otroci zmozni. da porabijo svoje znanje zares v korist sebi in bliznjemu. in tako, kakor je pri-merno njihovemu casnemu in vecnemu namenu.
Mi terjamo pa katolisko solo tudi v imenu svobode, ustavno nam zagotovljene za naso vest. Clan XIV. temeljne drzavne postave z dne 21. de-cembra 1867. se glasi: „Popolna prostost vere in vesti je vsakemu zagotovljena.“ Se li ta prostost po sedanji ljudski soli varuje in brani ? Katoliski starisi so prisiljeni svoje otroke zaupati solam, v katerih se katoliska vera popolno prezira. izvzemsi nekoliko ur veronauka. Zraven tega so drugi ucni predmeti izrecno razglaseni kot popolno neodvisni od vsacega eerkvenega vpliva, kar se zdi zal skoraj kakor povabilo, naj se poduk uravna tako, da se s tem se bolj oslabi ze sicer tako majhni vpliv svete eerkve na otroke, in da se razodete resnice bozje izpodrivajo iz srea in zivljenja. Ne, ne brezverska (brezconfessionelna) in ne medverska (interconfessionelna) sola, (ki ob jednem hoce vstreci vsem veram skupaj), se ne strinja z nacelom, pri-znavajocim svobodo vere in vesti; kakor obstoje
razna veroizpovedanja jedno zraven druzega, in kakor jih postava priznava prav po razlocilnih njihovih posebnostih, tako to naeelo dosledno za-hteva tudi solo zraven sole, razno po raznih vero-izpovedanjih. Zdruziti vse v jedno solo nasprotuje pravno vsem veroizpovedanjem. Vsakemu dati sv oje, se more le tedaj, ako se loci jo in vrav-najo posebne sole za posebna veroizpovedanja. Ali ni tedaj s strani politicnih strank ne-znosno trinostvo, siliti otroke k poduku, ki nasprotuje verskim nacelom in verskemu prepricanju njihovih starisev? Ali pa naj le nevera uziva prostost, da se more vera in bogocastje pobijati in izpodrivati?
Mi zahtevamo le pravo prostost tudi za vero in bogocastje, in ne moremo umeti tistih, ki prostost in svobodnostne naprave tako visoko cenijo ter s tako lepimi govori proslavljajo, ki se pa le tedaj ne morejo povzdigniti do tega visokega stalisca, ampak precej padejo nazaj na nizko pol je prenapetosti in zatiranja, kadar se gre za vero in bogocastje. Zato klicemo vsem mozem cele Avstrije, ki zares ljubijo svobodo: Nikar ne pri-drzujte se dalje katoliskim starisem pravice, da dadö svoje otroke vzgojiti po svojem verskem prepricanju! Nikar ne zatirajte svobode s tem, da	jo pustite hirati	neveri na ljubo!
Mi zahtevamo	katolisko solo za	katoliske
otroke! Öuli ste, preljubi v Gospodu, kako se nam je zarad tega ocitalo, da zahtevamo, naj se povsod napravijo le katoliske sole. Nam je li pac treba zagovarjati se proti temu ocitanju ? Mi smo katoliski skofje, mi zastopamo pravice katoliske cerkve; mi razpravljamo zelje katoliskih starisev; smo li kot katoliski skoHe tudi poklicani in upra-viceni, zastopati terjatve in zelje svojih nekato-liskih sodrzavljanov ? In all ni z druge strani jasno, da se verske sole ne morejo napraviti samo za katolicane, da se ne bi ustanovile ob jednem tudi za nekatolicane ?
Znabiti bi bil	marsikdo rad videl,	naj bi se
bili	ozirali tudi na	druga vprasanja,	ki	se stikajo
s solskim postavodajalstvom. Mi nismo vnemarni nasproti tem vprasanjem in nocemo prezirati pri
nobenem lastne rnu upravicenosti, toda ne mesamo jih v nase cisto cerkvene terjatve. Mi sledimo opominu nasega bozjega ucitelja: „Iscite najprej bozje kraljestvo in njegovo pravico, in vse to vam bo privrzeno“,1) in se drzimo kot skofje katoliske cerkve nacela, katero uci svetovni apostol: „Tu ni Juda, ne Grka, ampak vsi so eno v Kri-stusu Jezusu.“2) Mi smo zastopniki cerkve in mo-rarno politiko prepustiti onim, ki so v to poklicani. Imamo pa to jedino prosnjo do Vas: naj gredö Vasi nazori in zelje in napori v posvetnih stvareh se tako dalec narazen, dragi katoliski kristjani, nikar ne spravljajte zarad tega v nevar-nost verske vzgoje svojih otrok! Tega Vas pro-simo pri Vasi ljubezni do Vasih otrok, pri ljubezni do Vase cerkve, pri ljubezni do Vase domovine!
Grlejte, preljubi v Gospodu, to so pojasnila in opomini, katere smo Vam hoteli za sedaj dati glede ljudske sole. Mi moramo tako govoriti pri svojem izvelicanju! K temu nas veze opomin apostolov: „Zarotim te pred Bogom in Jezusom Kristusom, ki bode sodil zive in mrtve; oznanjuj besedo, ne jenjaj, bodi si prilozno ali neprilozno; prepricuj, prösi, svari z vso potrpezljivostjo in modrostjo; ker prisel bode cas, ko zdravega na-uka ne bodo trpeli, temvec izbirali si bodo po svojih zeljah ucitelje, ki usesa, scegecejo; in od-vracali bodo usesa od resnice ter se bodo obra-cali k basnim. Ti pa cuj, vse pretrpi, opravljaj delo evangelista, izpolnjuj svojo sluzbo.“3) Nasa sveta sluzba zahteva, ne molcati, kjer je dolznost govoriti, in to dolznost nam nakladajo nevarnosti, ki prete sv. veri. Mi dvigamo svoje roke proti nebesom ter spricujemo pred Bogom in vsem svetom: Mi necemo in ne moremo mirno gledati, ko pesa verski cut, ko propadajo pobozni nravi, ko izginjajo najdrazji, najneprecenljiveji zakladi v avstrijskem katoliskem ljudstvu!
Pa tudi Vi, preljubi v Gospodu, morate iz-polniti resno dolznost; Vi morate sodelovati, da dospete do tega namena, do katoliskih sol za
-) Mat. 6, 33.
») Gal. 3, 28.
3) II. Tim. 4, 1-5.
svoje katoliske olroke. „To se clä le po postavo-dajalnem potu doseci,“ tako se je izrekel lanski katoliski sbod in je dostavil vroc opomin na vse katoliske drzavljane, „naj izpolnjujejo svojo vo-lilno dolznost, naj se vdelezujejo volitev v posta-vodajalne skupscine ter naj delujejo na to, da bodo le taki mozje izvoljeni, ki dado dovolj porostva, da bodo svojo moe zastavili za versko solo.“
Nie druzega ni treba, kot da Vas spomnimo na ta opomin; temu opominu nam ni treba ni-
cesar dostavljati. Le ravnajte se po njem! Po-stavite skrb za sreco svojih otrok pred vse druge ozire in bodite edini, da izvolite le take zanes-ljive katoliske mozes v svoje zastope, ki si bodo steli v svojo prvo in najvaznejso dolznost, z vsemi moemi delati na to, da se vresnici v soll nravno-verska vzgoja.
Milost nasega Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen bozja in obeestvo svetega Duha bodi z Vami vsemi ! Amen.
Dano binkostno nedeljo v letu zvelicanja 1890.
Friderik kardinal Fürstenberg,
knezo-nadskof ölomuski.
Franc kardinal Schönborn, lcnezo-nadskof prazki.
Peter Dominik Maupas, nadskof zaderski. Fulgencij Czarew, nadskof, skof hvarski.
Severin Morawski, nadskof Ivovski, rit. lat. Alojzij Matija Zorn, knezo-nadskof goriski. Silvester Sembratowicz, nadskof halisko-lvovski, rit. gr. Izak Nikolaj Izakowicz, nadskof Ivovski, rit. arm.
Janez Zwerg er, knezoskof sekovski.
JKatevz Jozef Finder, skof senthipolitski.
Janez Fvang. Hais, skof kraljicin-graski.
Anton Jozef Fosco, slcof sileniski.
Janez Nep. Glavina, skof trzasko-koperski.
Albin Dunajewski, knezoskof kralcovski.
Franc Ferretic,
skof kerski.
Jurij Kopp, knezoskof vratislavski.
Liika Solecki,
skof przemiselshi, rit. lat.
Ignacij Lobos,
slcof tarnovski.
Fmanuel Schoebel, skof litomefiski.
Franc Bauer, skof brnski.
Matevz Vodopic, skof dubrovniski.
Simon Aichner, knezoskof briksenski.
Jakob Missia, knezoskof ljubljanski.
Janez Krstnik Flopp, skof poresko-puljski.
Martin Jozef jfpha, skof budejeviski.
Fivgen Karol Valussi, knezobkof tridentinski.
Jozef Kahn, knezoskof krski.
Trifon Jtadonicic, slcof lcotorski.
Franc Maria Doppelbauer, skof linski.
Mihael Xapotnik, knezoskof lavantinski.
Filip Nakic, skof spletsko-makarski.
Janez Stupnicki, skof przemiselslci, rit. gr.
Julijan Pelesz,
skof stanislavovski, rit. gr. Fdvard Angerer, tit. nadskof, kapitularni vikarij dunajski. Janez Ev. Maller, tit. skof, kapitularni vikarij solnograski.
Opomnja. Ta pastirski list prebere naj se z lece s potrebnimi pojasnili vernikom tretjo nedeljo po binkostih, t. j. Ib. junija t. I. — Citati se sme tudi dve nedelji zapored.
56	1890. V. 35.
35.
Weisung an die ljochw. Diöcesan-Keilttichkeil,
betreffend die Verlesung des Gelammthirtenschreibens über die Schulfrage.
Der gegenwärtigen Nummer des „Laibacher Diöcesanblattes" ist auch der deutsche Text des Gesammthirtenbricfes der Erzbischöfe und Bischöfe von Oesterreich beigeschlossen.
Dieser Hirtenbrief ist am dritten Sonntage nach Pfingsten, d. i. am 15. Juni d. I. — eventuell in entsprechender Abthcilung auch an zwei aufeinander folgenden Sonntagen mit etwa nothwendigen Erklärungen den Gläubigen vorzulcsen.
Vom fürstbischöflichen Ordinariate Laibach am 31. Mai 1890.
Herausgeber und für die Rcdaction verantwortlich: Martin Pogacar. — Druck der „Katholischen Buchdruckerei" in Laibach.