NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. 124. a-ygnsta 1898. VI. 0 položaju na Kubi in na Filipinal. U d a j o se oaodi. Kuhanci 90 se pogasi sprijaznili s položajem, vživajo pa tudi vsakte-re prostosti, ktere se le vjemajo z vojaškim stanjem, kar tudi hvaležno pri poznavajo. Mnogo kubanskih vojakov je odložilo orožje, obiskalo sorodnike in znance v Santiago. Vedli so se zelo mirno in pametno tudi proti njihovimi dosedajnimi sovražniki razorožonimi španskimi vojaki. Tovarne za tobak so pričele delati in mnogo delavcev, kteri so prišli naravnost iz kubanskega tabora so sprejeli v delo. Mučen iSke ladij e. M o n t a u k Point, 19. avg. Prevožue ladije ,,Mobile", „Seneca" in ,,Comanche" so danes dospele iz Santiage in pripeljale 1G00 vojakov. Med temi je bilo iiOO bolnikov, vsi drugi pa so bili tako slabi in shujšani, da jih nemoremo prištevati zdravim. Deset mož je med vožnjo umrlo, osem pa je smrtno bolnih. Nekaj vojakov je bilo tako gladnih, da so kar kričali po kruhu in mesu ko su stopili na kopno. V lazaret i h je sedaj 71o mož na prevožnih ladijah pa je še 500 bolnikov, kteri bodo morali še tam ostati nekaj časa, ker v lazaretih nimajo več nego 150 praznih postelj. Tudi sedaj so bili ladije prenapol- -h bnaiihiWi, mU^ tu fo uh . der pritožil naravnost v Washing-tonu in priporočal naj vlada zahteva odgovornost od tistih, kteri so prenapoluenje provzročili. Mala ladija seje potopila. S a 11 t i a go, 21. avg. Mali par-nik Laura" je včeraj zadel ob skalovje pri obrežja in se v 10 čevljev globokej vodi vtopil. Bilo je G30 vojakov 11a parniku, kt^ri so se hoteli vkrcati na pomožno križarko ,,Harvard" in parnik „Laura" bi jih imela do nje prepeljati. Nihče ni utonil akoravno je pri begu na obrežje mnogo vojakov padlo v vodo. V Shafterjevem taboru je bilo včeraj 1111 bolnikov, med temi ><27 mrzličuih, 87 mož je na novo obolelo, 178 pa ozdravelo. Položaj na Porto Rico. Ponce, 21. avg. Oieueral Miles je danes sklenil z svojim štabom Porto liico zapustiti, k«r tam ni zanj več opraviti. Kazun tr-ga pa vedno deževje vojno zelo nadleguje in število bolnikov Be množi od due do dne. M j les priporoča, da bi kolikor le mogoče vojakov poslati nazaj v Zjed. države. Telegrafična zveza z Manilo. M a 11 i 1 a, 21. avg. Kabel, katerega je admiral Dewey meseca aprila precej po prihodu pred Manilo prerezal je zopet v redu, in telegra-tična zveza med Manilo in drugim svetom je po Bkoraj petmesečnem prestanku zopet obnovljena. Ame-rikanski častniki se sedaj bavijo z ustanovo vlade na Filipinah, kar se je pa nekoliko zakasnilo, ker so č tkali navodila iz Washingtona. Pred vsem pa bodo vsi civilni in mestni zakoni ostali kakor do Be-tlaj, ako namreč niso naši vojni vladi naravnost nasproti. Kraje, kteri služijo veri, umetniji in znanosti, spominke in arhive bodo še prav posebno varovali. O položaju na Filipinah. Preko Madrida se poroča, da bo pri osvojitvi Manile Španci zgubili 200 mrtvih in 400 ranjenih. V Hong Kongu pravijo, da sta se Mer- j^Hon ritt in Aguinaldo sporazumela , prijateljskim potom. Vstaš;, kteri pridejo v mesto, morajo popreje orožje odložiti. Amerikansko bro-dovje je še vedno v luki pred Manilo. McKinley je Deweyu in Mer-rittu brzojavno čestital radi junaškega vedenja njihove armade. Španci bodo kmalu odpotovali. Annapolis, Md., 21. avgusta. Vojne vjetnike Cerverovega brodov-ja bodo kmalu poslali nazaj v domovino. Španci so si z mirnim in možatim vedenjem pridobi ii so-čutstvo prebivalcev, tudi se sami prav laskavo izražajo o plemenitem značaju amerikauskega ljudstva. Višji strojevodja na „Furorn" Juan C'uenca pravi, da je bil med bitko na svojem mestu, ko je amerikan-ska bomba zadela v kurilni oddelek in vseh 15 navzočih Spancev usmrtila. Edino Je Cuenca je zlezel s krvijo svojih rojakov oblit na krov. Španci še ne bodo Kube o s t a v i 1 i. Madrid, 21. avg. Kabinet je pri včerajšnji soji pretresal Cerve-rovo poročilo o uničenja njegovega brodovja. Nek minister se. je pozneje izrazil, da se Blanco mirno drži, in da Španci Kubo ne bodo zamogli takoj ostaviti, pa tudi protokol o tem nič ne določa. Blanco bode ostal na svojem mestu do konca, prosto pa mu bode Kubo tudi preje ostaviti, nikakor pa no bode Španija njemu dala nalogo otok Ame-xikannfini počiti Dunajska „Abend Post" piše v nekej razpravi, da se Filipinsko vprašanje tiče le Španije in Zjedi-njenih držav. Nobena druga oblast ne bode skušala se vtikati v to vprašanje. Nasledki vojske. Washington, 22. avg. Jutri opoludne bodo izdali v oddelku mornarnice ponudbe za zgradbo 12 torpedovk in 16 torpednih uniče-valk. Obojo vrste ladije morajo biti največje hitrosti, ktere je le možno zgraditi. Torpedovke bodo stalo po 3170.000 vsaka, uuičevalke pa po 8295.000, prve morajo biti v 12 sleduje pa v 18 mesecih gotove. Torpedovke uničevalke morajo biti tako prostorne, da bodo lahko sprejele 60 mornarjev, živeža za 20 dni in 100 ton premoga. Vsaka uniče-valka bode oborožena z 7 brzostrel-nimi topovi in dvema 20 palcev debelimi prodiialci. Torpedovke bodo imele proetora za 29 mornarjev in 40 ton premoga in bodo obo-rožeue 3 tremi 15 palcev debelimi prodiralci. 1. septembra bodo izdali ponudbe za zgradbo treh velikanskih vojnih ladij ; vsaka bode stala 85,000.-000. 30. sept. pa bodo izdali ponudbe za zgradbo šest velikih monitorjev. Nove vojne ladije bodo največje do sedaj na svetu. Največja vojna ladija amerikanske mornarnice je sedaj „Iowa", 11.800 ton novi pomorski velikani pa bodo po 15.000 ton. Tudi hitrost novih pomorskih trdnjav bode veliko večja nego dosodajnih. Philadelphia, 22. avg. Po-možua križarka ,,St. Paul" je danes dospela v Crampovo ladijeetajo. Ladijo bodo razorožili, osnažili iu jo zopet kot potniško ladijo dali nazaj amerikanski črti v takem stanu v kakoršnem so jo prejeli. Detroit, Mich., 22. avg. Mornarje michiganske rezerve, kteri so služili na pomožni križarki „Yose-mite" bodo te dni odpustili. V ta namen bo prišli sem kjer jih je ljudstvo Bijajno sprejelo. Trpljenje bolnih vojakov. Mountauk Point, 21. avg. Tri dni je grajalo predno bo izkrcali vseh 636 bolnikov s parnika „Rio Grande", ker so za bolnike še le pripravljali šotore in postelje. Tudi ,,01ivette4' je pripeljala 200 bolnikov in ker v taboru ui bilo za nje prostora, odpeljali so jih v Boston. „Kio Grande" bode ostal tu, ker ga mislijo premeniti v bolniški paruik, na kt»rem bodo začasno nastanili par sto bolnikov, kajti v O centralizaciji. Centralizirati se pravi družiti v sredino. Naše slovenske delavce, raztresene po širnej Ameriki je kaj živa potrebščina centralizirati v vzajemno podporno društvo. Slovenci moramo imeti centralizirano b o 1 n i š n o p o d p o r-pomanjklj"ivem taboru itak nimajo n 0 b 1 a g aj n o, poleg blagajne za za nje prostora. Na parnikih ,,City of Macon" in ,,Matera" je tudi še 778 bolnikov, ktere nimajo nikamor djati. M o n t a u k Point 21. avg. plačajne usmrtnine. To mojo trditev hočem po triindvajsetletnej skušnji društvenega življenja, kolikor mogoče temeljito dokazati. Kakor sem že pr>-je omenil, da Zopet so prišle štiri prevožne ladije j smo Slovenci raztreseni po Zjed. napolnjene z bolnimi in omaganimi!državah, to gotovo ve vsakdo in je vojaki iz Sautiage. Dr. Magruder j gola istiua. V nekterih krajih biva pravi, daje bilo na ladijah izvau-?6, 8, 10, 12 do 30, 40 in v*=Č slovenskih delavcev. Ozrimo se najprej na te razmere. Bolnišno podporna društva z manj nego 50 Člani le ž i v o t a r i j o v pravem pomenu besede, ako v lzvan- redno dosti živeža, zdravil, ledu, vode, zdravnikov in jedil za bolnike. Tudi na teh ladijah je več vojakov umrlo. Med dostimi je veliko nevarno bolnih. Bolezni griža, malaria in močvirna mrzlica so pravilih le količkaj pošten*- prevladale med došlimi boluiki. Politično delovanje Garcia. Havana, avg. Vstaški general Calixto Garcia, kteri se je pri podaji Sautiage Bprl z generalom Shafterjem in potem poveljni-štvo v kubanski armadi odložil, biva sedaj v G i bara. Vse njegovo sedajne delovanje kaže nato, da se pridno pripravlja za politično borbo, ker resno misli in upa, da mu bodo ponudili kandidaturo za predsednika kubanske ljudovlade. ifTt a gor ^o: španskih mestnih uradnikov so Kubanci nadomestili. Slednji so včeraj izobesili na uradniških poslopjih kubansko zastavo. General Wood jo zaukazal zastavo sneti, češ tako dolgo tega nemore dopustiti dokler Amerika ne pri pozna kubansko vlado. Na zasebnih hišah je Wood pustil kubanske zastave. Na hiši n«-kega kupca je vihrala kubanska zastava, Španci iu pijani Amerikanci so začeli na njo kamenje metati, Wood pa je postavil straže pred hišo, ktera ima nalogo nomirneže odpoditi. V San Louis je kubanski stražnik UBtrelil nekega zamorskega vojaka 8. illinoiske-ga pešpolka ker je žalil žene in dekleta in se proti njim nespodobno obnašal. Vstaš i na Filipinah. Washington, 22. avg. Kabinet je Bklenol oziroma politike na Filipinah niti pičice odnehati, na noben način pa VBtaškemu vodju Aguinaldi kaj dovoliti. Dewey in Meritt že tudi vesta, kaj da imata storiti. Dokler Aguinaldo samo roji in razsaja, ga bosta zastopnika Zjed. držav pustila pri miru, ako bi se pa hotel protiviti na čelu vstašev, potem ga bodo že zavrnili z orožjem v roki. Aguinaldo se obnaša kakor poveljnik Amerikancev in se je baje že izrazil, da bode ž njimi ravnal kakor z sovražniki. Na Filipine ne bodo več vojakov pošiljali. Za parnikom ,,Arizona", kteri je včeraj večer odpljul iz San Francisco so poslali brzi parnik z poveljem poklicati nazaj generala Marriama. Podpirajte CARNIOLIA CIGARi FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podražeuju tobaka ostane pri p rej šil jej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z lOOsmodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Gi.as Narodu" v New York. Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete doma, obrnite se na F. Sakaer & Go. podpore obljubijo svojim iu dajo bolnim članom. Olaui tacih društev ni-Bonikdar Bigurni,da jim zamore ono biti saj deloma v vspešuo pomoč. Le računajmo z številkami: 50 članov plača običajno $25 mesefiniue, ker več nego 50 centov se le malo kje pobira od članov; eden sam bolnik pa vzame pri malej podpori $5 na teden na mesec S21.33, toraj bi preostalo za vse druge stroške $3.67, kaj pa ako se kaka nesreča pripeti? Nihče naj mi ne reče, da je na 50 članov preveč povprečno računano 1 bolnik. Pomisliti je —ara^............\ potreba dragi čitalci, da tu govorimo o delavcih, kteri opravljajo navadno težka dela in so vedno v nevarnosti ; mogoče da kak mesec ni bolnika, ali ni pa izključeno, da bi bili lahko hkrati 2, 3 ali 4 bolni, ako se v tovarni, premogo-kopu aH rudokopu primeri kaka nesreča. Nič ni pretirano, in ako bi kdo tudi zatrjeval da je, naj le premisli, daje moj namen v korist in sigurnost podpore trpečih in plačujočih delavcev. Društva z manj nego 30 člani pa o zanesljivej boluišui podpori morejo komaj govoriti. Zopet bode kdo rekel : „Poznam društvo z 30 ali manj članov, pa ima denar." Da, denar ima lahko ali kaka pravila? Sest mesecev čakati predno zamore deležen postati bolnišne podpore je kar običajno, plačevati mora pa vedno; to mi pač nihče ne more zatrjevati, da je to h u m a n i te t a, ali blagohoteuje, ali blage namere za sobrata, souda, sodelavca. Po mojem nesebičnem mnenju gredo članu od onega duč vse pravice, s kterim se prično njegove dolžnosti. Ni še nikaka humaniteta od jedne-ga člana jemati: vstopnino, šest mesecev doneske, ako pa ta pred tem rokom zboli ali ponesreči, pa mu pokažejo kljukasti paragraf pravil, kteri veli, da ima šest mesecev čakati, ali da mora biti šest mesecev član, ako hoče dobiti podporo. Za vplačevanje je pač član, ali za podporo dobiti ne. Pa mi zopet kdo poreče: ,,Saj mora biti vsakdo s pravili znan, ako hoče biti sprejet v društvo", ali: ,,Saj je to sam preje vedel4'. To vse je ,,pleh". Ako hočemo biti na pravej podlagi, da podpiramo naše bolne člane itd., glejmo, da jim tudi ne nalagamo epotrebnih bremen in zaprek, ne čimo, da bi društvo, ali nje bla-ijnice imele denar, bolni člani pa pomanjkanje trpeli; kaj pa ako so odfenjeui in imajo rodovino? ^Poznam neko društvo, ktero z 14 do 15 člani že nad jeduo leto životari in se sem iu tja peha, ali bolnišne podpore ne more še danes dati bolnemu članu, j eden preje bolan pa tudi ni p i č dobil, ker v pravilih se glasi, da se preje ne gpla&a bolnišna podpora, dokler ni S100 v blagajuici. Glejte, dragi mi sodelavci, zastopnik tega malega društva se je pa vendar le šopiril pri zborovanju K. S. K. Jed., z blagajne dobil podporo, bolnik je pa pa nemore. Sedaj pa govorite o bratstvu, humauiteti in malih društvih, da naj se med seboj podpirajo boluiki. Ne, ni mogoče, centralizirati je potreba, potem si je lahko vsak svest, da zanesljivo dobi boluišuo podporo! Ustanovljala so se društva po Zjed. državah in njih namen je bil velika usmrtnina, S800 ali dva avstrijska tisočaka so ljudi kar omamili, niso pa mislili na bolezen! Ali ne potrebuje človek v bolezni več, nego ko je zdrav? Koliko veljajo zdravniki in zdravila? Kaka siromaščina ostane v družini, ako je prislužilec kruha dolgo, ali pa recimo le nekaj tednov bolan? Društva z malim številom članov ga ne morejo vzdržati; ako je dolgo bolan ga veled neplačevanja doneskov za usmrtniuo tudi kaj lahko črtajo, posebno ako ni bil on ali njegova žena na dobrih nogah z odborniki, oziroma njih ženami. Ne smijate se mi dragi, v navadno življenje poglejte iu to vidite, da je društveno življenje in delovanje tudi v pogovoru teh, in ako je kake že-ue mož slučajno predsednik ali kaj druzega, da bolj visoko glavo nosi kakor druge in zamera pri teh j<-hujša nego pri možeh. To je fak-tum, o kterem se je kaj lahko, skoraj bi rekel povsodi prepričati. Vsa mala.društTSflBfl^hbVotari-jo in njih udje morajo le zgolj čakati, da umrd, potem dobe njih žene, ali otroci denar; sam član v daljšej bolezni se pa lahko tolaži: „Zapuščiuo sem Vam preskrbel,vdova bo kaj lahko druzega moža dobila, posebno ker bo denar!" Tako si lahko marsikdo misli in žal pre-mnogokrat tudi obistini. Nisem črnogled, pa toliko vem, da si kake žene še več žele. Mož je plačeval, se trudil, v bolezni trpi pomanjkanje, po njegovej smrti se bodo pa drugi smijali zaradi denarjev. Ni to govor o vseh slučajih, ali zelo mnogokrat se kaj tacega pripeti. To naj bode le kot uvod k pravej nameri članka, o kterej pa še spregovorim v prihodnjej številki, slovenske delavce pa prosim, da naj ga pazljivo čitajo in iz njega vzemo kar se jim dobro dozdeva, ali svest sem si, da mi bode marsikdo pritrdil in rekel pa ustanovimo tako vzajemno društvo v podporo bolnih iu za umrlim zaostalim. Govoril iu pisaril sem o tej stvari že marsikakemu rojaku in bodem na razne strani ozir jemal in jih tol mačil. F. S Morilno orodje. Bojevalci in gledalci prask in bo jev pri Santiago pišejo sedaj dolga poročila osobuega opazovanja t vodstvu, vedenju, oboroženju, \oj nej opravi in vrlosti nasprotnih strank. Za tiste, kteri iz lastnega uazora ne morejo upodobiti razsodbe, bo taki spisi navadno dobrodošli. Potreba pa je taka poročila jako pazljivo prebirati, kajti navadno se ne samo upirajo na jako po manjklivf^opazovanja, ampak vrh tega kar mrgole vojaško-tehnič-uih izrazov, kteri dostikrat značijo popolno nevednost razmer. V to vrsto spada tudi dolg članek v,,Times", kteri skuša z uavidezno zve-denostjo natančno dokazati, da je Krag-Jorgensonova puška naše regularne vojne v primeri z Mauser-jevo puško Špancev zelo ničevo orožje. Ako ai pa zadevo ogledamo pri pravi luči, uvidimo, da temu le ni tako. Pred vsem pa je kaj kočljiva naloga, kar naravnost trditi, da je jodne vrste puška bolja nego druge. Med častniki, kteri so si stavili nalogo poučiti se o ročnem strelnem orožju, bi jih bilo malo najti, kteri bi po korenitem presodku se-dajne vrste pušk prišli do jedna-cega zaključka. To je razviduo že iz tega, da imajo večje evropske armade sedaj puške osem različnih vrst, ram reč: Avstro-Ogrska model 1588, Italija (1891), Nizozemska in Rumuuija (1893) Manuli-ch^r; Francija model 1886 (Le-bel); Rusija (1891) Nagaut; Velika Britanija (1889) Lee-Metford; Nemčija (1888) prisvojeni Mauser; Belgija in Španija (1893) MauBer; Švica model 1889 Schmidt, Dansko (1889) Karg-Jorgensen. Leta 1893. so tudi Zjed. države za regularno vojno vpeljale Krag-Jorgen-seuovo puško in sicer še le potem, ko so isto skrbno in natančno preiskovali in poskusili. Iz prejšnjega je razvidno, d i je v sedmih letih t. j. od 1. 1886. do 1893. nič manj nego osem različnih modelov bilo"* vporabi. Gotovo pa je, da irnn vsak posamezni model nad drugim kako prednost, kar je pri tačasnij razsodbi merodajno. Oni kritiKar v Times'* je skuša] dokazati, da Mauserjeva puška vej liko dalje nese, nego Krag-Jorger^ sova. To je pa le teoretični dokai kterem u bi se morda nedalo lahki teoretično oporekati, pač pa tolil bolj praktično. Razloček orijo in da bo Španci rabili manj kadeči se smodnik, Amerikanci pa navadni atari smodnik. Torej nedosegljivost, ali pomanjkljivosti ni kriva puška, marveč smodnik, oziroma nedc-pustna malomarnost v našem vojnem oddelku. Dalje piše zagovornik Mauserjeve puške, daje hitre at kroglje za 600 čevljev na sekun<'o hitrejša od naše, toraj tudi z veliko večjo močjo prebije, kamor zadene. Ta podatek pa nima mnogo vrednosti, ker ne pokaže tudi koliko in kaki smodnik se je rabil. Ako bi hoteli napraviti poskus z enakomernim smodnikom, bi razloček ue bil velik, akoravno se ne da taliti, da je v tem oziru MauBerjp—' puška boljša od naše. Naravnost smešen pa postaja gospod pis:ttelj mnogokrat omenjene^ ga članka v ,,Times" ko trdi, di seMauserjeva puška lahko veliki hitreje nabija nego naša in sic« da se pri onem pet nabojev raVno tako nabije kakor pri Krag-Jorgen-senovi puški eden sam. Toda pri uašej puški se pet nabojev ravno tako hitreje nabije, kakor pri IViau-serjevi, pač pa je istiua, da m( ima Boscl Bra. Cos. m M m 31 II S M B m m m m m M KI Superior Stock if M je izvrstno pivo. . -i Prodaja se povsodi. m I BOSCa BREWING CO., si X S! LAKE LINDEN, ed as second clas matter at iw York, N. Y. Post office r 2. 1803 LAS NARODA". -ist slovenskih delavcev v Ameriki. Izdnjatelj in uradnik: Published by F. SAKSKR. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ra pol leta..............$1.50, Za Kvropo za vse leto , . . gld.7.—, »» » „ pf»l leta . . . . „ 3.50, . „ „ č^trt leta . . . ,, 1.75 \ Evropo pošiljamo list skupno dve številki. „GIas Naroda" izhaja vsako ir^u in soboto. „GLAS NARODA'~ (,,VoH'K < »K TI I K Pkopi.K") Will !»•• isu^d every Wednesday and Saturday. Subscription y.-arlv S-J. Advertisements on agreement. Naša železna obrt. Statistični urad blagajae naznanja naslednji izkaz, kteri kaže koliko železnine se je od leta 1880. do 1898. uvozilo in koliko izvozilo. Lestvica prav jasno kaže hitri napredek železne obrti: Za oglas«* do 10 vrstic se plača 0 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti |B ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Wnnfiy Ord«?r. Pri spremembi kraja naročnikov loBimo, da ho nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najd«?-uio naslovnika Oopisom in pošiljat vam naredite laslovom : fJGlas Naroda", It»9 Greenwich St. New Y..rk City ilednji v t'-m oziru nekaj predno-Naši častniki so našli pri piski puški tolike prednosti v tem, se laliho rubi za posamezne stn-ob enem pa prihrani zalogo na-iv za odločilni čas, da so ist<> ejeli v našo vojn... Leta 1880 1881 1882 1883 1884 1885 188t> 1887 1888 1889 1890 1^91 1893 1894 1895 ! 1 fS9(i 1 1^>7 1898 ladije. Vse prevožne ladije, ktere drugod niso nujno potreboval:, so prepeljavale radovedneže do bro-dovja. Vse ladije so bile tako napolnjene, kolikor le dotični zakoni dopuščajo. Največ obiskovalcev je imela vojna ladija „Oregon", namreč ves dan ni bilo nikoli manj n^g , 21 ud ne so na-M«-li 4 t -'170 obiskovalcev akvarija. Brivca bi kmalu lineal i. Na 3. Ave. v New Yorku je brivec Lauria obril dva vojaka. Ko je bilo treba plačati, so se skregali in naposled stepli. Nazadnje je brivec vrgel vojake na cesto in jed-nega, kteri se je najbolj ujedal, s palico udaril po glavi, da se mu je kar kri polila po obrazu. V malo minutah seje zbrala pred brivnico velika množica, ktera je začela briv-<•11 pretiti. ,,Vojaka je hotel ubiti?" so kričali, „Linčajte brivca!" zo-pet drugi in tako resno, da je brivec v velikem strahu prijel za revolver in pretil množici, tako dolgo, da je prišel redar na pozorišče, kteri je brivca odpeljal v zapor. Dvojen unior in rop. V Brooklynu je 20. avg. o polu-noči ulomil do sedaj neznani ropar I vrednosti $407,014, 1. 1898 pa za v hišo štev. 71 na Penn cesti in si- j S3,ŠS3,719. Žice so izvozili 1. cer v stanovanje godca De Witta Uvoz #71,266,609 60,604,477 67,976,897 58,495,246 40,147,053 33,610,093 37,534,078 49,203,164 48,992,757 42.377,793 11.679.501 50,544,372 2=1.928.10" 34.937.974 20,925,769 23,048.515 25.338.103 16,094,557 12,615,913 Izvoz železnice je bil tedaj 1. 1898 malo da ne petkrat tolik kakor 1. 1880, še enkrat toliki kakor 1. 1896 in za 23 odstotkov večji nego 1. 1S97. Nasprotno pa se je uvoz znižal od §71,266,699 1. 1880 na $41,679,501 1. 1890; na 825,338,103 1. 1896 in $12,615,913 1. 1898. Ainerikauska obrt si je tedaj od 1. 1880 pet šestin notrajnega trga zagotovila in izvoz za 400 odstotkov zvišala. Železa v palicah so 1. 1888 izvozili 1,508,426 funtov, 1. 1898 pa je izvoz narastel na 12,308,615 funtov. Kovanih žebljev so 1. 1888 izvozili 11,963,664 funtov, 1. 1898 pa 32,310,393; izvoz žičnih žebljev pa je narastel od 1,547,076 funtov 1. 1888 na 22,894,097 1. 1898. Lokomotiv so 1. 1888 izvozili v Izvoz 814,716,524 16,608,767 20,748,206 22,826,528 21,909,881 16,592,155 15,745,569 15,95S,502 17,763,034 21,156,077 25,542,208 28,909,614 28,800,930 30.166,482 29.220 J64 :;2.i >00,989 41,100.877 •37,497,872 70,367,527 lans rjeva puška ima nekai ma 1.1 . .* ■ . ' , . J oropal vse v red n usti, ženo Ano in Iprednoati pred našim, in vojni 00 * I . . . , . ' J njeno 22 mesecev start leb-k naj bi s** potrudil, da naši umorjj [adi preskrbi najboljše puške, zadobiti mogoče. Naša ^ua vojna je žla v boi z mo- jmernim orožjem, neumnost je to-'rej ako kdo trdi, da am-, zaradi po-Jmanjklji vosti naših pušk imeli ob-I čuti j i ve zgnbe. mesecev staro dete pa Godca DeWitta in starejšega sina ni bilo doma. Ko so sosedje slišali neko stokanje v De \Vittovem^M|^^iju, šli so gledat nTTjaStrže!^^^^^) rotnau3 na vi jej je curela kri, toda izpovedati ni mogla nič več, ker bila v ne- 1888 12,734,195 funtov, 1893 pa 136,951,924. Šivalne stroje pošiljamo v Afriko, istočno Indijo, Kolumbijo, Kubo, central no_Ameriko in oceaniške otoke. Telegralične aparate kupujejo od nas, Japonska, Kitajska, Avstralija, Rusija in vse .. . vlak^ Deset oseb je bilo usmrtenih in nego trideset ranjenih. Nesreča se je pripetila vsled pomote v znamenjih. Ekspresneinu vlaku bi se bilo moralo dati znamenje v v Sharou Hights,da naj tam počaka, dokler tukaj čakajoči lokalni vlak odide. To se ni zgodilo in posledica je bila, da je ekspresni vlak zadel ob lokalnega. tioljniivi slnžabuik. Chicago, 22. avg. Gospo Barber blagajničarko v Saratoga hotelu je nek preoblečen služabnik osle-paril za par tisoč dolarjev. Barber je imela denar pripravljen za izplačilo služabnikov hotela, ko vstopi ta preoblečen služabnik v njej znaui uniformi in pravi, da ga pošlje Mr. Sebree, posestnik hotela po denar in služabniški zapisnik. Ona mu je oboje brezskrbno izročila in še le potem, ko čez nekaj časa Sebree sam prišel in vprašal za denar se je pokazalo, da se je zločinec preoblekel v uniformo, in tem lažje izpeljal sleparatvo. Smrt v plamenu. Ho t S p r i n g s, Ark., 20. avg. Danes zjutraj sla pogorela hotela „National" in „Windsor" in pet oseb je našlo smrt v plamenu. Ogenj je nastal po noči ob dveh, gostje so hiceli po stopnicah in skozi okna na prosto. Nekaj jih je po-skakalo v ponočnih oblekah skozi okna druzega in tretjega nadstropja in se močno poškodovali. Ra zun hotelov je pogorela tudi zaseb-na hiša polkovnika O'Briena in nek velik hlev. Nova bolezen. To pek a, Kans., 19. avg. Hascell in Grant C<\untvju se je prikazala nova bolezen. Mnogo družin je zbolelo in tri osobe so h umrle. Tukajšnji zdravniki niso mogli spoznati bolezni, zato so pozvali Specialiste. Ljudje so jedi divje zajce, 10 dni potem so se jim spustili po životu mazulji podobni ošpicam. Isti so se ognojili in iz života so se odločili črvi. Speci j a v Evropo, Canado, British Honduras, centralno Ameriko, Meksiko, zavesti. V stanovanju je bilo j zatočno Indijo, južno Ameriko, Ki-vse preobrnjeno in vse imetje raz- tajsko, iztočno Indijo, Hongkong, Razne vesti. rnetano. V zibeli pa je ležalo dei« zadušeno z kloroformom napojeno rutico. Itougli Kider morilec. k' .Jersey City so spoznali konji- Povodna parada v New Yorku . „ »__________J. v soboto ne je vršila povsem jako ka Sevilla od „1" eskadrone Roose-8MM"no in pri najlepšem vremenu, i ^eltovih „Rough Rider" (konjikov), Se nikdar in nikjer ni bilo vojno da Je ou tisti, kteri je 8. dec. 1898 brodovje bolj navdušeno in od večje množice ljudstva sprejeto nego .Sampsonovo omenjeni dan v new-|ški luki. Stotisoče in stotisoče fstva se je zbralo na obrežjih, v Kansas City z nekim pajdašom vlomil v hišo gospodične Schumacher, oropal gotovino in zlatnino v vrednosti S1200 in njo samo, ktera je klicala na pomoč zaklal. Pred- £ tisoče ljudi pa je na la- 110 Pa so se policijske in vojaške jedalo izvanredni priz r. oblasti sporazumele radi zapora, je kolo devetih zjutraj so vojne Sevilla bržkone slutil, da mu preti ponosno pripljule med gro- nevarnost in pobegnil. napo- jem topov skozi ožino v _ I jem redu: „New York" veljnik admiral Sampson: „Io\va". kapitan Bob Evans; „Iudiana'% kapt. H. C. Taylor; „Brooklyn'\ admiral Schley in kapitan F. A. Cook; mMassachussetts", kapt F. J. Higginson; ,,Oregon", kapt. A. 5. Barker. Mornarji v suežnobelih larad n i h oblekah so se kaj lepo odlikovali na sivih pomorskih velikanih. Ob 11.40 je dospelo brodovje pri Grantovem nagrobnem Hpomin-ku, vsaka ladija je v pozdrav 21-krat ustrelila toda le z manjšimi topovi, ne d tem ko so gromele na obrežjih postavljene baterije. Mestni župan Van W'yck nH čelu zato k od ločenega odbora, potem člani ka-Ibi.ieU A Iger, Bliss, in drugi fpoiitikarji so pozdr .j:, v illltJlm amerikansk.-ga ljudstva ju lašk-, nove. Pravijo, maj čez dobre pol ure se prikuže hišni oskrbnik — „Gospa Poliček ne stanuje več tukaj !" je jezno godrnjal. — „Kje Pa"->'' — ,, Ako bi se hotel pa zato brigati kje ima vsaka copernica svoj dimnik, bi moral vraga najeti za knjigovodjo! Dajte mi deset krajcarjev/' — ,.Zakaj pa?" — ,,Kaj menite morebiti, da bodem zastonj po noči ob 2. uri iz postelje vstajal? Bodite pametni! Le sem z dojačo!" — ,.Ali jaz je uemaiii." — No, poglejte si vlačugo, glejte to predrzno baburo !—H« policaji'* Gledal je za policajem, kteri je uprav počasnim korakom prišel okolu vogala. — ..Policaj, pridite sem!" Barbka s«-je zelo prestrašila, brzo se obrnola in bežala kolikor so jej noge dovolile. Policaj pa je tekel za njo. V,-s lov je trajal četrt ure, bežala sta čez ulice in trg, mimo dolge vrste hiš in zopet čez cesto. Policaj je kobacal za njo kakor povod nji konj, sem in tja piska! na piščal, kb-r.- glas je odmeval po praznih ulicah. Kmalu je čutila za petami druzega in tretjega, divja obupanost hi jo kmalu spravila ob pamet, velik strah pred nekaj groznim, jo je nadvladah Sedaj jo je hotela zaviti ob vogal, a v teku zadela ob človeško truplo. Bil je zopet — policaj, kteri je stal v senci in se jej nasproti postavil z razprostrtimi rokami. Prebruila ga je kakor prazno steklenico, ali držal jo je krepko za hrbet. Pričela je na ves glas upiti. Drugi policaji so pritekli v jed noj sapi na mesto in bili razdraženi nad ponoč-nim izgredom, kteri je razburil prebivalce tega četrt mesta. Ne da bi dosti govorili, sojo hoteli prijeti za roko in odpeljati na policijsko stražnico. Barbka pa je grizla, z nogami bila okolu sebe 111 suvala kakor bi bila obsedena. Borila se je Jtakor bi jej šlo za življenje. Štir- roda* Rojaki podpirajte ob vsaki priliki. ,Glas Na- je policaji jo Tubo mogli ugnati~v kozji rog, pač pa so dobili v malo minutah mnogo sunkov v noge, pod rebra in v želodec, postajali so vedno bolj j.-zni in vpili nad njo, kmalu sej«.' toliko ljudi nabralo kakor ob kakem večjem požaru. Barbka se je v sod 1 a na tlak in jo niso mogli odvesti od prostora. Sedaj je nekdo tekel po voz, naložili so jo kljubu vsemu uporu, akoravno je praskala, suvala in bila, na vozu je bila in odpeljali sojo. Drugo jutro bo jo pritirali pred policijskega uradnika. ,,Barbka Zgonc, Koliko ste stari?" ,,Dvajset let, Vaša milost." Na nj<; začudenje jo spoznala za-Ijubljenegu gospoda doktorja, kteri jo je spravil ob službo. „ Sam ska. liila že kedaj kaznovana?" ,,Nikdar, Vaša milost, nikdar še niaetn bila kaznovana v mojem življenju, razven od moje mature doma. Nikdar - nisem nič imela 0] trav i ti /. sodni jo." ..Kuj ste pa današnjo noč napravili?" „Nič, Vaša milost/' „Opozarjam Vas.da Vas veže dolžnost tukaj povedati čisto resnico. Vi se nahajate pred policijo. Gorjd Vam, ako Vas na laži dobimo, to bodo Vaš položaj še in nogo slabeji napravilo. Vi tudi nesmete nič druzega povedati nego resnico." Vjetnica je pričela iliteti in precej časa je potrebovalo, predno je zamogla spregovoriti par besedi. „Hočem — le — le — samo resnico povedati." 1'radnik je bil na želodcu bolan, imel je malo žolča in dosti potrpljenja. ,,Pogum", rekel jej je, ,.nikar ne jokajte vse dopoludne, imamo še več slučajev odpraviti." „Prosim lepo, Vašo milost" — in zopet je pričela ihteti. „Kaj stepa prouzročili?" „Nič, prav nič, Vaša iniloBt," „Vi mi vendar ne bodete kako bajko natvezili. Govorite pošteno, saj se Vam ne more dosti zgoditi, ker niste nikogar ubili". ,,Hotela sem iti k gospej Poliček, kjer sem preje stanovala, in name- jj Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik : Geokq Kotce ; L tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Štefan* Banovec ; Blag&j.: John Globokar, Bcx 302. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PreSikn, Box 286; Josip Mantel ; vai stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: ,,GLAS NARODA". Novo ustanovljeno društvo sv. Barbare štev. 3. v La Salle, III., žnli pristopiti k J ugoelovauskej Jed-noti. Imena društveuikov so: Alojz Butara star 37 let, Frank Boit f, 35 „ Jož« t' C vel bar „ 44 ,, Matija Cvelbar „ '26 ,, Anton Cujuik ,, 30 ,, Daniel Badovinac „ 25 ,, Anton Dužman „ 34 „ Martiu Judež „ 35 ,, Matija Kump „ 27 ,, Jožef Hribernik „ 36 ,, Matija Hribernik „ 24 „ Mihael Hribernik „ 26 „ Jožef Lovšina „ SO „ Jožef Lesjak „ 41 „ Janez Hrovat ,, 39 ,, Martin OkleSen ,, 35 ,, Alojzij Ovsec ,, 28 ,, Janez i'aulin „ 39 „ Frank Sajevec „ 27 „ Marti n Jenskovc „ -9 ,, DruStvo šteje 20 Članov in bilo sprejeto dnn 18. avg. 189S. v Jugoslovansko Jednoto. John Govže, I. tajnik. ravala vprašati, ako ima kako postelj zame." ,,To sh vendar ne sme po noči zgoditi." ,,Toda prosim Vašo miloBt, ta večer sem bila pri godbi." „Tako. In zato ste namesto k Vašej gospodinji šli raj« k gospej Poliček. Kaj se je dalje pripetilo?" ,,Nič, Vaša milost". ,,NiČ? — Zakaj so pa poklicali policaja? — Nekaj ste vendar morali napraviti?" t „Gospod hišni upravnik, hiše v kterej stanuje gospa Poliček je od mene denar zahteval, ker ni hotel zastonj vrat odpreti". ,, Potem —?" ,,Vaša milost, nisem imela denarja." „Kaj se je dalje zgodilo?" ,,Gospod hišni upravnik je poklical policaja". „Zakaj pa je poklical policaja?" ,,Ne vem Vaša milost." ,,Tako, Vi ne veste. Pisar zapišite to v zapisnik." „Stražnik štev. 13 povejte mi zadevo". „Na službo gospod komisar. Včeraj po uoči sem uprav napravil drugi krog v mojem okraju od Špi-taUke ulice do Poljan, kar zafiu-jem tam pred hišo štev. 330 glasno govorjenje. Malo pred eno uro je bilo. Nakrat me pokliče mož, bil je hišni upravnik, dostojen človek, bivši stražmešter, sedaj sluga v davkariji. Ko mi je to povedal, je ubežala tu stoječa ženska. Nisem imel več časa poprašati kaj je pro-uzročila, ker sem jo hotel dohiteti. Dala mi je dosti opraviti. Blagovolite mojo roko pogledati kako je zgrizena." ,,Z jed no besedo, Vi ne veste zakaj so Vas na pomoč poklicali. Povejte po pravici Barbka Zgonc, ali ste bili pijani?" „Ne, Vaša milost. Le novcev nisem imela, da bi jih dala hišnemu upravniku. Potem sem se pa prestrašila." „Pri komu ste bili v službi?" „Pri pekovskem mojstru, gospodu Rogel." (Konec prihodnjič.) Drobnosti. Onim gg. naročnikom, kterim smo doposlali račune in ta teden ne ponovč naročnine za poslednjega pol leta, ne bo demo drugi teden več list pošiljali. UPRAVNIŠTVO. Potres. Due 23. julija ob 6. .23 m. zjutraj so na Ježici čutili na prostem iu v poslopjih lahek potresni sunek z bobnenjem, prestopajoč od severozapada proti jugovzhodu. — Dne 28. julija ob 8. uri 21 minut (poročilo nima pri-stavka zjutraj ali zvečer) se je pojavil na Dobrovi pri Ljubljani prav rahel potresni sunek po strelu podobnem bobnenju. Njegov učinek je bil le, da so ohlapno uložene šipe v oknih slišno zazvenele. * » * Požar. Na Blatni Brezovici pri Vrhniki je zgorelo poslednji teden meseca julija 25 poslopij. Zažgal je 2letni otrok pri ,,Cenetu". * * • - Zadušil seje. Kmetica Marija Košeninav Vašah pri Medvodah je pustila Bvoje šestmesečno dete z 141etno pestunjo samo doma. Ko se je 28. julija vrnila, je ležal otrok na obrazu iu ni dihal več. Zadušil se je. * * * Nesreča. Knezoškof dr. Jeglič je 30. julija prišel v Kranj. Pri prihodu vlaka so fantje streljali iz možnarjev, a kakor po navadi niso nič pazili. Pri nabijanju možnarjev se je unel smodnik in sta bila dva fanta nevarno osmojena. t » * padel. 30. julija je padel mej vstajama Zgornje Ležeče in Št.Petrom devetletni Ubaldo Baschiera iz Vidma v Italiji ter se je jako opasno pobil. * * * Iz Godoviča pišejo „Slov. Nar." Nad GodoviČem in okolico je divjala v noči na 30. julija strašna nevihta. Okoli 11. ure je treščilo v kajžo Janeza Lazarja v Zavraeu št. 25., tako da je kajža z vsemi gospodarskimi poslopji, z vsem orodjem in vso krmo pogorela. Škode ima pogorelec okoli 700 gld. Zavarovan je le za 400 gld. Tudi mu je poginil prešič. * * * Nezgoda. 2. avg. popoldne igrali so se v Vodmatu otroci na nekem vpreženem vozu, kateri je pustil voznik brez varuha na cesti. Ko je prišel voznik, zbežali ho Otroci in le petletna deklica Antonija Rozman ostala je pod Vozom. Voznik pognal je konja ravno, ko je deklica hotela zbežati izpnd voza, in je deklica tako prišla pod kolo, katero jej je šlo čez prsi in jo tako pritisnilo, da sojo morali prenesti v deželno bolnico. * % * Iz Novega mesta poročaj a „S!ov. Nar." Na Gradišu pri Toplicah so bili kmečki fantje v nedeljo 3. avg. pri vasovanji nekaj dobre volje. Skušali so se, kdo da je močueji. Ker neki Anžotov iz Straže ni mogel nekega plota odtrgati, treščil je dotičnega, ki je bil tej nalogi kos, s polenom po glavi. Vdarjenec se je razvnel, njemu so priskočili drugi fantje na pomoč ter so začeli daviti onega, ki je bil vdaril ter so ga baje na pol mrtvega pustili na mestu. * * * Mestnahranilni c^a v N o-vem mest*u. V mesecu juliju t. 1. je 158 strank vložilo 66.764 K 17 vin.f 133 strank vzdignilo 34.661 K 38 vin., torej več vložilo 22.102 K 78 vin. 7 strankam se je posojil izplačalo 6100 K, stanje vlog 1,052.311 K 51 vin., denarni promet 153.832 K 30 vin. * * * Odlikovanje. Župniku g. Karlu Gajšeku v Dobrni je cesar podelil zlati zaslužni križec s krono. * * * Ljubezen, drobiž in — policija. Rada sta se imela on in ona, neizrečeno rada. On je bivši c. kr. uradnik, ona je z Dunaja. Na Dunaju sta se spoznala. On se je povrnil z Dunaja v Trst, ona je prišla za njim. Tako sta živela skupaj nekaj mesecev: ona ločena od zakonitega moža, on ločen od zakonite žene. Bila sta tako srečna, da niti opazila nista, da jima pohaja — drobiž. In slednjič jima je res zmanjkalo drobiža. A kaj je ljubezen — in celo taka ljubezen brez drobiža? 1 On je takoj umel si-tuvacijo: da je ljubezen popolna, treba drobiža. Pod težo tega usodnega spoznanja si je pomagal revež načinom, ki sicer ni nov ali originalen, ki pa ima to svojstvo na sebi, da ne ugaja drugim in ne — policiji. Kupoval je namreč na obroke raznih stvari — bicikljev, siik, mfeblev itd. —z jedinim namenom, da jih je zastavljal potem. Tako je šlo za silo nekaj časa, dokler s <-* ni bo jeli oglašati respektivni gg. trgovci in — policija je bila v hiši. Sedaj „sedita'* oba, pa ne doma, ampak v via ,,Tigor" kjer imata ,,free Quartier". Ponarejalci denarja. V Piranu je policija aretovala tri Lahe, kateri so razdajali ponarejene goldinarje. Poslej je orož-niStvo dognalo, da so izdali 70 takih srebrnjakov. Bržčas so bili ti aretovani Lahi v zvezi z onimi ponarejalci, katere so te dni zaprli na Reki. Sest sinov duhovnikov. Vdova Marijana Kolišek v Proti-vanovu ima šest sinov duhovnikov. Najmlajši sin je imel 31. julija v Brnu novo mašo. Cesar je iz Išla srečni materi iskreno čestital. Dva sina sta doktorja bogoslovja. Najstarejši jo konzistorijalni svetnik in stolni vikar v Brnu. Vsa obitelj umorjena. Kakor poročajo iz Przernvslany pri Lvovu so bili 4. avg. po noči gostilničar Haber ter vsa njegova obitelj, Bkupaj pet oseb, umorjeni. Zločincev dosedaj še niso dobili. Žaloigramej komedijanti. V Poharelli na Ogerskem seje produciral v akrobatni umetnosti zakonski par. Žena je bila lepa in mlada, in soprog, starikav, plečat mož je bii jako ljubosumen. Te dni sta so zopet hudo sprla, a se vendar navidezno spravila ter priredila novo predstavo. Ko pa sta nastopila, je plauil mož nakrat kakor besen na ženo ter jo z nožem dvakrat zabodel. Potem je hotel za-bosti še sele, kar pa se mu je še za-branilo. Morilec za zabavo Iz Area v južni Tirolski se poroča 3. julija. Danes dopoludne je umoril okoli 28 let star mož 141etnega dečka z tem, da mu je prerezal vrat. Isto-tako je hotel umoriti še dva druga dečka, ki pa sta se pravočasno rešila. Morilec je pobegnil, toda dve kompaniji vojakov in več žendar-merijskih patrul ga je vjelo ter izročilo sodišču. Velik požar. Vas Feketeva-roš pri Šopronju na Ogerskem je pogorela do tal. Ogenj je upepelil 103 hiše in vse letošnje pridelke. Skoda je ogromna. Petrov denar in vojna. Iz Rima se javlja, da bo dobili v Vatikanu meseca junija 300 000 frankov manj miloščine, ker ni došlo iz Španije in Amerike skoraj nič „Petrovega denarja". Katehet samomorilec. Iz Brna javljajo: V Hamburgu se je pripetil obžalovanja vreden dogodek. Profesor veronauka na deželni višji realki, Klotzl, ki je bil zagrizen nacijonalec, se je usmrtil, ker se je bal neke preiskave. Župansko poToči 1 o. Podpisani župan naznanja s tem ponižno slavnemu okrajnemu glavarstvu, da se je v6č tukajšnjih občanov sešlo in so med seboj ustanovili družbo za zavarovanje živine. Preglasno. Nadzornik: ,, Včeraj sem šel na lov". — Mali Pavi (to čuvši proti oč^tu) : ")če, Vi stej-ekli gospod u^mzorj^i. je nedeljsk.1 lovec, vč^pj j torek!" Otrinki. jo Ml pa Šavs pravi, da kot duhoven ni nikdar dobil nič ,,čenča" bd K. S. K. Jeduote, ali kot Savs s^ se mu pa le otrinjtfTi dolarčki K. S. K. Jeduote v žep. Toraj otrinjalo se je, naj si bode že kakor hoče. Šavs zagotavlja, da ne čita ,,Glas Naroda", seveda o naročitvi ni govora. ali pri tem se mu je otrinila laž kakor po navadi, kje pa zamore Šavs kaj skrpati, da se ne bi laži otrinjale. P Save je dobil grozn » kopico pisem, zahval, diplom, adres, zato se zagovarja, a dobiti utegne tedaj tudi kako peto v neizrekljivi del telesa, saj letos so mu že skoraj nos priprli v Pu«*bli. 41 delegatov je bilo v Puebli, ali koliko Savsovih kimovcev? Ako je v listih Kavs, Prouzroči ga Šavs, Ako hočemo imeti špas, Napravi nam ga Šavs ; Nastati vtegne celo Kava, Ako pride med slov. delavce Savs. Sedaj se je še Manila podala iu Špancem utrinilo poslednje upanje. V Celju so ae pri pevski slavnosti zopet utrinjale pesti; petje in tepsti, lepa zabava! Ako kako veliko društvo samo prostovoljno od K. S. K. Jeduote odstopi pišejo, daje suspendirano, ako je pa kak posamezen član preveč glasan, je pa ekspediran! Br! Brf V Jolietu ni več povodnje, ker se še ni iz žepov tamošujih Slovencev utrinilo $2500 za nakup „Am. SI.", povodnji mož jih pa sam neče dati, ker na nič celo židje ne riskirajo denarjev. Soluce naiznosuo utrinja svoje žarke na zemljo, trpinom se utrinja znoj pri delu, kapitalistom in drugim postopačem se pa utrinja— lenoba, a vsejeduo bolje živč nego delavci. Prusom se tek utrinja po Sa-moah otokih, da bi se le kmalu že pričenjalo utrinjati po njih grbah. Cesar Viljem se postavlja na svojo disciplinirano armado, ubogemu nemškemu kmetu in delavcu se pa utrinjajo solze ker jih tako pritiska davčni vijak. Gobar: „Hej, Muhar alisi bral 36 umaro towerskega Kljukca kako se tam vjeda ,,Resnicoljub" iz Žoliete!" Muhar: ,,Bral, bral sem, ali podpisati bi ae imel oni mazač ,,Resničen 1... 1" Gobar: ,,Prav tako. Kaj čveka ta možicelj, da Sakser duhovščino črni, ali se ne spominja eno samo leto nazaj kako so planili v Žo-lietu nek gspud nad slov. duhovna in za njim vsa najeta žoliežka društva s katoliško Jednoto vred, towerski Kljukec pa seveda vse tiskal." Muhar: ,,Ravno tako je bilo in zaradi kake nedolžne stvari se je oglasil oni ošabnež!" Gobar: „Toraj mu figa-moža le vrnimo v Žoliet." Muhar: „Dalje pravi ta „Resničen 1. . ." Sakserju fijakar, ali je ta bil res kedaj fijakar?" Gobar: ,,Kaj še, Sakser si že 25 let pošteno s tiskarstvom ukvarja, ali kaj dobro bi mu došel oni bič, s kterim je Kriste mešetarje st-gnal iz templja, da bi dandanes po onih udaril, kteri z vero bu-sines delajo, in so poleg stanu še ^raešetarji." Muhar: ,,Potem pa še čveka kakor bi Sakser ljudi v nesrečo spravil ker priporoča francosko družbo." Gobar: „Saj veš kaj more tepec trditi; ali je vera kriva, ko je po cerkvah že več tisoč ljudi ponesrečilo vsled gnječe, nastalega požara, ali vdrenja strehe ali stolpa? Ali je Sakser pokojnemu župniku Kesslerju, drugim duhovnom, redovnicam in promi-ntnim osobam tikete prodal, 4fcii jih v nesrečo tiral?" Muhar: „Saj veš, da kjer se osel valja, da tam dlako pusti, prav tako je pustil sled v dopisu Resnicoljub?? I!" Gobar: „Norčuje se celo, da je Sakserju bilo žal za mladim duhovnom --" Muhar ; „Pokojni, mladi duhoven je bil poštenjak od nog do glave, učen, drugače učen kakor prazna dopisnikova butica, nadepoln duhoven v pravem pomenu besede; poznam pa nekega, kteri je svojo „Dulcinejo" nekam Čez morje peljal; nevem pa ali je deva ob viharju vrgla v razbur-kauo morje belo ruto ali bel denar, zlate ure vem, da ni vrgla". Gobar: „Ha, ha, Muhar dobro si jo pctrofil, ali jaz ti lahko povem še celo šihto o tistem možu, ali toliko mu rečem: Človek, kteri sedi pod stekleuo streho naj ne luča kamenja." Muhar: ,,Veš kaj, ako ga bode še kaj srbelo, bodeva pa zapela isto staro pesem : Imel sem tri ljubice, Widerum pompom, Ena je bila p--ca, Widerum pompom itd." Muhar: ,,Prihodnjič pa še jaz kaj povem o onej umari." Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za 840.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Par dopisov smo odložili za prihodnjo številko radi pomanjkauja prostora. Kje je? JAKOB PETRIČ iz Otovca, o__ Čmom.-i j. pred 6 leti je bil na Cm-lumetu, Mich. Ako kdo rftjakov v6 za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Math. Gasparich, 2321 County Ro;id, Calumet Mich. Tudi bi rad zvedel naslove KARO-LA in ANTONA BANO iz Svibni-ka, okraj Črnomelj, ako kdo rojakov ve za koga teh, naj mi blagovoli naznaniti. Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo niolitvenikov in povestnih slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Gledt* knjig naj me le pismeno vpraša in priloži v pismo znamko za 2 centa za odgovor. M o 1 i t v e n i k e imam od 30 centov do §2.25 ; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej; imam različne poduf*ne in šaljive knjige. MAT. POGORELEC, Box 672, Calumet, Mich. Naprodaj. Lepa HIŠA v dva nadstropja, lota meri 40X100 v hiši je tudi z vso pripravo kakor tudi LEDENICO. Poslopje je v dobrem stanu, paloon pripraven za Slovenca, ker je tukaj dosti Slovencev, Ttdorvhoče kaj več zvedeti naj piše: J o šef P e z ti i r t z, Saloon, Browns, Iowa. t* Jožef Stefanatz 430 E. 87 Str. New York opozorujemo, da stori svojo dolžnost. Podpisana priporočava vsem Sl»-vencem in Hrvatom v Jollietu y okolici svoj lepo, na novo urejeni vSA/,OOA7 na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, IliT Vedno bodeva tofiila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se l>odo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ GKEDO VEDNO K SVOJIM! Sč spoštovanjem Martin Bluth & Co., SAJ.OONE.. CORNER OTTAWA A JACKSON STR., JOLLIET, ILL, S I Mestna hranilnica ljubljanska i S3 obrestuje tudi nadalje hranilne vloge I po 4°|0 jjjj brez odbitka novega rentnega davka. jg Denar — tudi amerikanBki — se jej lahko pošilja narav-"310 nost ali pa s posredovanjem „Gr.as Naroda". Mmx^mKmm^mMmw^mm^nMmmmmmmM ilH,n;UlilUll.illlill„i::ailtl.,..,iiyil.....llHHi,.. .lik. LjU^lMl.....llMbl,,.^, ..................Jii, ..ai,, HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lo^:^ 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda4'). V našem hotelu ostanejo navadno Sloveuci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. p^^-^jHMUfHiunjiii« i® I JOHN GOLOB, . izdelovalec umetnih orgel« se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glaa-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj. še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirauo in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, H]. EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER 8c CO. „GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, Now York, posreda] e listke za vse parobrodne in železniške proge. Piroluodiie družbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRI ŽI:A, URI MNARSKI LLOYD, HAMBURŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD. rancoska paiotaofaa dražba Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča Stv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogne ,, 27. avgusta. La Touraine ,, 3. septem. La Champagne ,, 10. septem. La Navarre ,, 17. sept. La Normandie „ 24. sept. La Touraine ,, 1. oktobra. La Champagne M 8. oktobra. 3ja Navarre ,, 15. oktobra. La Gascogne ,, 22. oktobra. Glavna agencija za Zjed. države in Ca 11 ado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kras- no vrejem Pošilja tociio in vestuo DENAR V STARO DOMOVINO C ts »j o in z a n o s l j i v o, dosedaj smo odposlali že nad ]K)ldriiui milijon goldinarjev avstr. veljave. I'i ^ - • • 't i> in mex javi priporočamo menjire dobrih bank. Posredujemo hranilne vloge v razne slovenske posojilnice. \ - ik s|. v nec naj - na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. \ »;ik i »■ 'tli i k : i n in ]>rz< javi ali natanko pis«, po kteri železnici v New York pride in <*as. V Nmv York v .i /i \\'ai Niekelplate, Rio Grande, Canadian Pacilic in druge, ktere gredo samo do ■ :1 1 ; ! . ii p t.^n pa spremene železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti. v N V '"k d - /.nic< : IVnnsvlvanije, Grand Central, Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie, Delawa- re Lukaw n a. \\ : >li. r.f. W stern Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih agentov; nesprejinite transfers tik^tov, i' ii \ a- | h 1 ui i j ;iji) v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo $2.50 do S3 "':H d s • 1 11 1M J *ti; pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzojavno ali [-aieno naznanite, pr ianit. i<*p>- novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali, dru.;;; I'l l i - j v- ri vsakdo, toraj le satno eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na šteto 109 (iieeiiM irli Str na konen Carlisle Street! \ — !i - i vi na>" r .jake z našimi kovertami Ijudilovci, kteri govorč poljski, slovaški, j Laki i tudi , : i a i u m> kaj slovanski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a gadrugam odvedejo Irejo, kar j . marsikdo okusil. "" / !' :il'v pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se i i t konjsko/eleznieo m k ndukterju reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala ' 1 h.tr na (i r. n uicli Street stopi iz Carlisle Str iet, kjer to pri našej oilice jonja vidi; našo višnjev t;) z napis- m „G las Naroda". ^ Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga zep boli. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OP>LEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vbo prodajam po najnižji ceni. KNAOTH, NAGHOD & KUEHNE JOHN BREDL, prop. 358 Ohio-Str., Allegheny, Pa., toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre s m o d k e. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Ceh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. Ho tel JP/oreu ce 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne Bmod k,e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Usiegljlsce. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bt-dem kar je v moji moči. Slovenci obiščete mo ob i 1. »krat! Svoj: k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. G. MARTINI Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine s m o t k e (Cigars) po j;iko nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota Cigars1' z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, akVARNARJI potrebščin ž za % katoliška * društva. na 5. ulici v Red Jacketu, Mich., je odprl Posebnosti naše hiše so: regal i je (društvena znamenja). Zastave, baudera, prepasnice in redovni znaki. Sablje, i«ožnie*\ relade, i-epiee, zavihane rokavice, rokavice itd. to napravimo natanko pred pisu raznih društev. Zlate in srebrne kotanje naša speci jaliteta. Ustanovljeno: New York, 18:3. Cincinnati, 1860. Chica^j 1887. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO o NAJNIŽJI CENI._ Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, K9. R. MADISON STRKBT. CHWAtiO. ILL. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MO. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjil Meznij. mM. išL. ..'A JOS1PSOTLICH priporoča svojo TiFčo-OTž^in^ro z grnreri jaiiii, razno obleko, pos bno delalno obleko in obuvala za rudarje; obuvala za moške, ženske in deca ; hišno iu kuhinjsko opravo: klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo v kterej jo dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prokajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare ^ j znalnih pisem. Fomovine semkaj. ^ " " Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. f' M0T" Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MIGU. (Rojaki, podpirajte domačina! THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 800 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, val čeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremIjeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. Po-polue orgije, ktere igrajo 300 komadov. p= ■. . . . , veljajo le $6. Sedaj - je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo r in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tise če pripo- P 7nfl1nili nicom Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Z^lo dapade. C. Justan. Dvojne ceneje vreden kolikor; sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. _ / - Rud. Pechauer. l oplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Den ar zaslužim z organom. Vfei ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO., P. 0. Box 1355. i 45 Vesey Street, New York. Glasoviti in pro-, stavljeni zdravnik, ki se je iz-: u<-il in prejel diplomo na slovesih zdravniških vseučiliščih vBe-čli, Monakovem, New Vorku, Phi-ladelliji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 ietno zdravniško skušnjo, zdravi najtežjo iu naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHKK, jega rojaka l)ra. Gjura Ivana Poheka. On postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očoh, ali srcu, želodcu,vodenic i, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-oici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svoje na nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. /\/\i\ POHBK Be je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok; v tem je nedosegljiv. VSI ONI, — kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, S o. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOU Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAgmč, Box 206; Podpredsednik: Georg Kctve; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Stefan Banovec ; Blagaj.: John Globokak, Bcx 30*2. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Haljan ; John Pkešik.v, Box 2S6; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. LouiaCo., Minn. Glasilo: „GLAS NARODA". nenje in pokanje, tudi ue dviga iz Žrela plamen, dim in pepel. L o n d o u, 19. avg. Poročevalec ,,Daily Mail41 v Odesi trdi, da je slišal iz zauesljivega vira, Rusija se je začela pogajati z Španijo radi dovoljenja za ustanovitev postaje za premog na Filipinah. Lo ud o n, 19. avg. ,Daily Mail4 se z Dunaja poroča, da v Avstriji reguo preti ministerBka kriza. Pravijo, da se mnenje grofa Goluchow-skija, ministra zunanjih zadev ne vjema s politiko ministrskega predsednika gr»fa Thun Hohen-steiua, ktera meri nato avstrijsko-nemško zvezo razcepiti in Avstriji iskati ožjega prijateljstva z Rusijo. JLiist^oHs:. Na begu. (Dalje.) V tem trenutku je nastala občna zmešnjava. Možje bo skočili po konci in kričali, tovariši padlega so hiteli uu pomoč, nek turi so si brzo opasali bodala. Užaljeni je vse na stran odrinil iu J«»žeta prijel za vrat. Drugi bo »e zopet proti temu obrnili in ga nazaj potisnili, zopet tretji so prijeli uapadiiika, tako je nahlala prava živa gnjoča ter se rrerivala po sobi sem iu tja od mize to mize. Ženske so JQkile^ fantje tulili, da postajali hripravi, vse je ftčuvalo, razburjenje je postajalo čedalje večje. Nihčo ni ostal hladnokrven. Nekemu starejemu kmetu, opravljenem v kožuhu, se je pa to še vae predolgoe-asuo /delo, prijel je z nasmehom za prazno steklenico pive m jo z močjo vrgel v kolobar, potem krožnik, kozarec, a to vse le počasi, da je videl kak učinek ima lučaj. Ko se mu je že vse preuu-uiuuo dozdevalo, je prijel za lahek stol in ga vrgel gruči na glavo; nekdo j« razbil avetilnieo, prepiru-joči in pretepajoči bo se družili a enakouiislečimi. Vojaki so bili med seboj složni, nekaj jih je že potegnilo bodala, drugi so si vihali rokave, a vsi ho grdo kleli. Nič manj drugi nasprotniki, kterim so gostilničar, goutilničarica in druge ženske zastonj prigovarjale. Nekaj mlajših je zasedlo duri iu kričali so kakor preklenščeki, rotili, da nobeden vojak živ neodide s prostora ; vsi so hoteli sovražuika kar pre-tepsti; drugi so se zaničljivo smi-jali in obe stranki podpihovali, vedno pa metali ob steno, ali med prepirujoče kar jim je v roko prišlo, nezmenivši se za škodo, ktero so uapravili, iu kmalu so bila tla ponuta s čiepiujauii. Nezmene ae za ropot, je plesal s pa. k z del>elo glavo po sobi, iu ikodoželjuo gledal for se smijal vsemu, bila je pijanost, zadovoljno j« kimal kakor bi bil on gospod položaja; razujzdaua ženska pa se nesramno vedla, bila je to -— vspl&mtela razburjenost. Že je tekla kri, namesto da bi se razgrajalci streznili, se je vsakdo čutil juuaka iu pripravi! na najhujše. Vojaki so sprevideli, da utegnejo pod leči premoči, zato so se dogovorili, da udarijo akozi vrata. iS početka so se vlačili ob steni, da niso pozornosti vzbudili, ua klic pa se odmah obrnili ter padli na vratne stražarje, tolkli okoln sebe t golim orožjem, suvali v hrbta, vlomili vrata in na prosto dospeli. Barbka je pa že popreje pobegnila. Omamljena vsled strahu in obupana vsled pocledic pretepa, kterega si je mnogo hujftega in kr-vavejega slikala, bežala po sč sne- gom po kri tej cesti nazaj v mest«-, ali ni mislila kam, le daleč proč od pretepačev. Bežala je, dokler j»* »mogla sops ti. Razburjenje poslednjih ur, raznovrstne neprijetnosti iu predstave, strah in skrbi so jej težile srce. Akc se je spomnila oso-de, so jej silile solze v oči; v njenej no vej službi še ni nič prihranila, bila je akorsj brez sredstev iu grozni tedni pomaujkauja so bili nje prihodnjost, ako ne dobi kmalu službe. Brzo je pregledala kaj bi zamogla prodati ali zastaviti: nekaj obleke, zlat prstan in križ z srcem to je bilo vse. In kaj potem? — Ali mogoče jej postane sreča mila. Dosedaj seje hrabro borila v ptujini, je bila voljna, delavna, gospodinje so jo imele rade, nekoliko si je tudi prihranila in sem in tja tudi materi kaj poslala, zakaj bi ravno ona imela najslabeje čase? Lakote še ni trpela, zato se zahvali Bogu in vsem svetnikom, zakaj naj bi sedaj obupala. Spomnila si je deklet, ktere imajo namazane obraze in obrvi, ao lepo opravljene iu oko-lu tavajo, pri tem je vzdihnila. „Bodi pridna, lepega vedenja", jej je mati rekla, „ubogaj in s potrpljenjem opravljaj vsa dela in Oče v nebesih te ne bode zapustil". Ali ni bila vedno marljiva in lepega obnašanja? Iu kaj ima od b*ga? Ali kaj se jej je pa hudega dogodilo? Ta maleukost I — Vsega skupaj je bila še le v treh službah, vpoštevfti peka, ako se jej zopet po- sicer Podkorenom, ki so tam ereci, bi zamogla deset let sedeti baje najposluSnejše ovči^e. Lov£ ali še dalj. Ako bi le malo sreče pa kmete k temu društvu tudi po imela! — In mir pred možkimi!— drugih krajih in po drugih župni- preje je moj sinko še zdravniku prodal maline, a danes trpi v njegovih rokah neznosne bolečine. — Pač žalostno je za vso rodovi no, ako sin okreva iu je za vse čase pohabljen br»-z nog. * * * Umrl je znaui narodni trgovec g. Avgust Skal«erne v Ljubljani 6. avg. popoldne.Pogreb je bil v ponde-Ijek popoldne. Vrlemu narodnjaku hndi lahka domača zemlja! * * * A * P ri k 1 op 1 j e n je vasi Šiške k Ljubljani. S to zadevo Be bavijo v Ljubljani merodajni krogi, in misli nadvladujejo, da bi s tem uresničenjem tako Ljubljana kot imenovana vas marsikaj pridobili. * * * Osuševanje Barja. Merjenje Ljubljanice po mestu je kouea-uo. Nadaljna dela se izvršujejo po Barji od časa do časa. * * * S t r aj k. V Samossovi tovarni v Ljubljani uprizorilo je osem livarjev baje že v pondeljek štrajk. Povod štrajku je prepir s tovarnarjem zaradi obračunjevanja akord-nega dela. Delavci se zadrže povsem mirno. * * * Iz Kranjske gore ,,Slov. Nar." pišejo: Tudi naša č. duhovščina ni poprej mirovala, da je ustanovita konsumno društvo iu Kaj le hočejo od nje? — je pač čudno, da so tako bedasti. Premišljevala je naravo in Bedanjost, kako se jej prikaže istinitost pred jah. Gosp. kaplan prodaja laBto-ročno kmetom najrazličnejše blago in orodje, da se tukajšni trgovci povprašujejo: ,,Kaj pa naj mi za- oči! Nektflri ao tako zelo bogati, I počnemo? Ali naj se učimo mašo nimajo nikake zmožnosti, ae nič ne ; brati? Saj vender stoji zapisano: trudijo in tako lahko živč, nikdar ,,Kdor oltarju služi, naj od ol-niso zato prosili, niti se komu za- t ar j a živi!" — Vsak ve, da na hvalili; drugi pa tako siromašni, deželi more le oni trgovec izhajati, vedno delajo se trudijo, njih žene j ki sam s svojo družino vse vodi in so slabo oblečene, otroci celo raz-1 dela; komijev tie more plačevati. drapani, poleg dela še glad trpe in ti vedno prosijo in nič ne dobe. Spomnila se je Jožefa iu brzo jej prišel na um zakon, v kterem se je videla tako srečno kakor bi jej bilo z rožicami postijauo in se jej ves svet smehljal. Saj bi bila tudi dobra žena za Jožefa, — da bi le do- Kako pa bodo duhovni gospodje ceneje prodajali, če se sami ne ponižajo za kramarja? Daleč smo že prišli: duhovnik pa kramar! Kje ježe neki tisti Kristusov bič? Tudi v Ameriki se že tako godi: molit-venik z lažnjivo tiskarsko firmo, keca itd. bo pač malo še gorša bro delo dobil — saj bi tudi sama sredstva, ali pa recimo: Ameri-delala, saj to tudi hoče! — Posled- kansko! nji del pota proti mestu je bolj po časi korakala. Saj je imela dovolj Štajererske novice. Orno časa, da ae prične dauiti. Domu tako ne more, vrata ao zaprta, njeno bivšo gospodinjo, pri kterej je našla preuočišče, pa tudi ni hotela buditi iz spanja. Ko je tako hodila po praznih ulicah mesta iu premišljevala kako in kaj, jo zopet prične navdajati strah, bala se je celo odmeva lastnih korakov. Nikdar se še ni čutila tako zapuščeno zastavo v znak sožalja za Bismar-kom razobesiti čutilo je potrebo razun — celjskega mestnega magistrata — tudi nekaj nemških Celjanov, med temi : c. kr. kancelist Kolarič, deželne zbornice primarij dr. Jesenko, Negri, dr. J. Stepisch-negg, i. dr. Sami pristni Germani, ki so že želod zobali sedeč ua medvedjih kožah v saksonskih gozdih. V Trstu vzdigajo sedaj francosko ladijo „Danae", ki s« je svoječasno z vso vsebino vred potopila. Ladija. je že močnosegnila ter tako zarastona in obložena z Matom, da S" se najmočnejše verige pri vzdig'^vnnju potrgala. Ladija hrani baje veliko premoženja. * * * Iz ti o r i c e se poroča: 5. avg. je neki orožnik peljal čez soški most vojaškega beguna iz Ljubljane Uklenjeui begun je nakrat snel verigo in skočil v Sočo. Orožnik je skočil za njim, a bržčas bi bila o I-a utouila, da jima ni prišel na pomoč nek dijak in ju oba rešil iz vode. * * * Grof K h ueu-Hedervary, hrvatski ban, postane baje kmalu naslednik Kallay-ja v upravi Bosne iu Hercegovine, a Kallay dobi m»-sto zunanjega ministra, kakor hitro Golucliowski odstopi. Najbrže so to le ugibanja. Oobar in Muhar. v življenju kakor sedaj. Naglo se No, če bi kak tam bivajoč Prus ra je obrnila proti hiši, v kterej je sta- zobesil zastavo, naj mu bo, da pa no val a uje bivša gospodinja gospa j demonstrujejo uradniki, je pa veu- Poliček. (Dalje prihodnjič. ) Drobnosti. One cenjene gospode naročnike, kterim smo te dni doposlali račune za ponovljenje naročnine {trosimo, da bi nam blagovolili isto kmalu doposlati, ker imamo pri dvojuej izdaji tudi dvojne stroške; drugače jim bodemo morali od 25. avguata dalje pošiljanje lista ustaviti. Upravništvo ,,Glas Naroda". * * * Iz H i b b i n g a, Minn., od 15. avg. nam poroča g. J. Panian: Rojakom naznanjam žalostno dogodbo, ktera se mi je pripetila danes 15. avg. ob 5. uri popoludne. Delal sem ta čas kakor po uavadi z mojim tovarišem Ignacijem Moharjem v rudokopu in svojf delo dokončal; nakrat me nekdo pokliče: „Hej, John, pojdi brzo domu!" Ko pridem domu, se je jokala žena in 3 otrok, ter mi povedo, sina Janeza je vlak povozil, da naj grem hitro v bolnišnico, ker zdravnik me hoče videti. Ko pridem v bolnišnico zagledam svojega devetletnega sinka na mizi in obe nogi je imel odtrgane. Predstavi si, ljubi čitalec, žalosten pogled očetov. Dan po. dar malo preveč. Če bi bila Kolarič in dr. Jesenko kdaj pokusila nemški kruh kot uradnika, poBebno pod Bismarckom, bi biia razobesila rudečo ne pa črno zastavo. Pa saj v Avstriji se sme vsak uradnik obnašati, kakor da bi vlekel denar iz pruske deželne blagajne. Tudi znak Časa! — V noči dne 2. avgusta je nastal v Mozirju ob 11. uri v sredi trga v gospodarskem poslopju J. Tratnika p. d. Grabnerja, požar. Upepelil je to poslopje, potem drvarnico in ledenico. — Dne 24. julija nastal je požar v Cirkov-cah pri posestniku Jos. Frangešu. Ogenj se je brzo razširil ua sosednja poslopja ter vpepelil šestim posestnikom vsa poslopja. Niti vse živine ni bilo mogoče rešiti, ter je zgorel jedeu konj iu jedno tele. — Zgorelo je dne 24. julija pri Sv. Marku pri Trbovljah posestniku E. Šušuiku vse poslopje, dva konja, jedeu osel ter sedem goved; škoda je jako velika. — Mrtvega so našli na cesti blizu Sv. Urbana pri Ptuju dne 20. julija nekega Matija Ceh. Umorilo ga je žganje. — Umorjenega in oropanega so našli v Gostingu pri Gradci krojaškega pomočnika Janeza Nevinšek, doma iz Vojnika. Morilca še niso zasledili. Pogore lo je dne 29. julija v vasi Goriče v Zilski dolini na Koroškem 44 hiš. Zažgala je strela. Gobar: „Saj to so tudi iskali, ko so potentatski ukazovali; zato je [•rav, da imamo ,,Glas NartKia", da jim včasih kako zasoli in to j:m ni prav, ui jim prav k» r slovanski delavci stokrat, raje cita-jo ,.OJas Naroda" kakor suhoparnega „Amor. Slov.", kteri z novostmi med svet prid«-, ko so že preo«'j star-; zvedet sem pa tudi, da una ,.Gl."s Naroda" dvakrat toliko naročnikov kakor „Amer. Slov.". zato pa študirajo kako bi kaj reorganizirali, pa ne gre in ne poj de. Oni slovenski delavci, kt^ri č i ta jo ,,Glas Naroda" so toliko razumni, da vidijo vse pre-frignne nakane nasprotnikov in so ne puatč omamiti ne z lažmi, ne z obrekovanjem in | retenjem." Muhar: .,Vse zastonj, svet napreduje in ž njim tudi slovenski delavci'*. Listnica nieilništva: Rojakom odpošljemo sedaj zsi $4n.n"> lun gld.avslr. veljave, pri-d"jat.i je še 1>0 centov za poštnino k»-r morn biti registrirana. denarna pošiljntev Gobar: „Ali si čital kaj lažnjiv^ga Kljukca ,, Am. Slov." štev. 35?" Muh ar: ,,Da, da, tam se zopet. Sava laže kakor ravno zna." On pravi, da ne čita ,,G]as Naroda vidiš Muhar to je laž, zakaj pa je vedno tako hitro odgovarjal in zavijal in to prav na stvari, ktere je pisal „Glas Naroda". Gobar: ,,Saj veš, da laž v sili je prav tako dobra kakor ko pravimo, da v sili še vrag muhe je". Muhar: ,,Savs pravi, da kot duhoven ni še nič prejel od Jednote ne skrivno ne očitno, ali re? jo pa le, da je kot Šavs nekaj prejel. V Ely ni nič dobil; meni so pa zanesljivi elyski Slovenci povedali, da je enkrat tam nek gospod za Šavsa skolektiral $(K), pa to je malenkost, zato od tega životari, da mu mladeniči Sent Pavlskega semenišča lisi uredujejo ; namesto, da bi se vadili v potrpljenju, zatajevanju, ponižnosti, pa postanejo rogovi-leži, ošabneži in napuhneni in to vse za suho kost, ktero jim včasih vrže urednik". Muhar: „Meni je nekdo, ki dobre pozna razmere pravil, da še pridige krpajo fantje, ko še o dogmi in druzih bogoslovnih naukih niti pojma nemajo." Gobar: „Zato pa je tudi lažnjivi Kljukec reete „Amer. Slov." tako skrpau". Muhar: „Šavs je na „Glas Naroda" jezen že od prve številke, a naj le bode, si jo že ohladi, ako ga še parkrat pri zborih odklonijo, ali na trebuh vun vržejo kakor zasluži". Gobar: „Ali čital sem tudi v onem „Amer. Slov." kako se nekdo iz Calumeta jezi na Sakserja, ker tam tudi ne gre več gladko po receptu lažnjivega Kljukca, Sak-serjevega duha so pijani, seveda, ko ne plešejo po towerskem in jolietskem taktu!" Muhar: „Saj je „Glas Naroda" povedal: „Dobro toraj, kdor veter seje naj vihar žanje ; vidiš Gobar kako se vzdiguje povsodi med delavci, kteri imajo še razum na v pravem prostoru". Kje je? JAKOB PETUir i/ Otovca, okraj Črnomelj, pred G leti je bil na Ca-lumetu, Mich. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, nai blagovoli naznaniti: Math. Gasparich, 232f County Road, Calumet Mich. Tudi bi rad zwdel naslove KAltO- LA in ANTONA BANO i/. Svilmi- ka, okraj Črnomelj, ako kdo roja-Icov ve za k>>Li:i t^h, naj mi blagovoli naznaniti. Naznanilo. K^r imam v zalogi mnogo molitvenikov in povestnih slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vss-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig naj m« le piameno vpraša iu priloži v pismo znamko za 2 centa za odgovor. Molitveuike imam od 30 centov do $2.25; poavetne knjižice pa od 10 centov naprej; imam različne podučue in šaljive knjige. MAT. POGORELEC, Box 672, Calumet, Mich. Naprodaj. Lepa 1IISA v dva nadstropja, lota meri 40X100 v luši je tudi z vso pripravo kakor tudi LEDENICO. Poslopje je v dobrem stanu, saloon pripravnn za Slovenca, ker je tukaj dosti Slovencev, kdor hoče kaj več zvedeti naj piše: Josef P e z d i r t z, Saloon, Browns, Iowa. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljuhu povišanju davku in podraženju tobaka oBtane pri p rej d njej c e u i. Ne daje aicer vhč kuponov v skatljo, a vendar kd«.r kupi 2000 smodk tobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. IV« vožnje stroške plačam sam. Blago Re pošilja proti pošiljatvi goto-vega denarja na : F. A. DUSCHEK •'->* E. Tu Str., ali ,,Glas Narodu" v N'*w Y-.rk. Jožef Stefanatz 4::0 E. 87 Str. New York opozorujemo, da stori svojo dolžnost. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in ikolici svoj lepo, na novo urejeni nSA/vOOIV na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, 111. Vedno bod« eva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PO RTE 11.1 EVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor \V 111S K E V itd. : IZ V UST N E S M O D K E bod< m OKUSNA JEDILA se lo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Ilrvatj" v J< llietu in okolici kakor tudi na novo d oš 11 IZ star«* domovino, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. ... SVOJI NAJ C4RED0 VEDNO K SVOJIM! S^ spoštovanjem ^^^ Martin Bluth & Co., SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL. I_I|LJJI.J M X M M Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4% brez odbitka novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". v* v. jl. ai' .iiai:,:.,^.. ■ ............. 1 HOTEL Warenberger ISO J. STREIFF & CO., lastnika | Greenwich Street, New York £ (v bližini tiskarne „Wl:is Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne iu zelezuiske listke po najnižjih cenah. J JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glaa-nim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od;$f.O do $100 je t reha dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB. 303 Bridge Street, JOLIET, EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER Se CO. „GLAS NARODA 109 Greenwich Street, New York, posreduje DRUŽBA listke za vse parobrodne in železniške proge. Parobrodne družbe: GENERALE TRAN8ATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA ZBA, BREMNARSKI LLOYD, HAM B URŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-N1EDERLANI) LINE ITD. Francoska paiotaodua družba Coijapie Generale Transatlantipe. Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako Boboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kras- Street: La Normandie La Gascogne La Touraino La Champagne La Navnrre La Normandie Tja Touraiue La Champagiu' L» Navarre 20. avgusta. 27. avgusta. 3. septem. 10. bp p tem. 17. sept. 24. sept. 1. «»kt*'bra. S. oktobra. 15. oktobra. Pošilja t or n o iu vestno DENAR V STARO DOMOVINO cei.o in z a n e s 1 j i v o, dosedaj umo odposlali že nad poldrugi milijon goldinarjev avstr. veljave. Pri večjih avotah in menjavi priporočamo menjice dobrih bank. Posredujemo hranilne vloge v razne slovenske posojilnice. Vsak SI« i venec naj se na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. V«ak potnik naj nam brzojavi ali natanko piše, po kteri Železnici v New V«l'k pride in čas. V Now York ne Vozijo ž*'li'/nie : Wabash, Nickelplate, Rio Grande, Canadian Paciljc in druge, ktere gredo .samo do Chicage, ali P.ulVale potem pa spremene železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti. G l:i v t jti j'genrija 7.1 Zpd države if. Cnnndo: 3 P-OWLING GREEN, NEW l'ORK. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po nsjnižji ceni. Hotel Florence* 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano pisan-ako pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo fcegljisce. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselic«, porok« itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Sv.j: k svojimf Sh spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N Y. \ |»oMlnduj-'in času lovi uaše rojake z nažimi kovertami ljudilovci, kteri govori poljski, slovaški, hrvatski in tudi kilo zelo slabo kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedejo in odrejo, kar je ž« marsikdo okusil. Aki- s*' kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se vsede na konjsko železnico iu kondukterju reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala bloka do nas in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Str let, kjer to pri našej office jen j a vidi našo višnjevo tablo z napisom „Glas Naroda". Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli. JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina vina, likerje in prodaje dobre s m o d k e. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Ceh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. hohro prenočišče za potnike. KNAilTH, NACHOD & KUEHNE No. II William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakazniee:. menjiue, j in I e posluje in izterjaje zapuščine in dolge ve. G. MARTINI na 5. ulici v Red Jacketu, Nlich., je odprl BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin % za * Katoliška * društva. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO o NAJNIŽJI CENI. a* vxm s L> -V > _ i- & '£ -Ti t — t ■ ' ' \ i-. j M u PosnbnoBti naše hiše so: fekalije (društvena znamenja). Zastave, baudera, prepasniee in redovni znaki. Sablje, nožu i te, čelade, čepice, zavihane rokavice, rokavice itd. Va« to napravimo natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje našagpecijaliteta. Ustanovljeno: New York, 18 3. Cincinnati, 1360. Chlca<«D 1887. JOSIP SOTLICH priporoča svojo T^o-o^in^ro ^rroeerijami. razno obleko, posebno delalno obleko in obuvala zarndarie; obuvala za moške, ženske in deca ; hišno in kuhinjsko opravo ; klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo v kterej je doleti vsaki rstuo sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za VhM črte in vse krajo iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot agent parobroduih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina ! Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin k olesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo ^15.00 Na zahtevauje se razpošiljajo cp-niki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: .Jakob Stonich, w. v. MADISON STREET. t HU AWO. ILL. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. DusGhek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Sal-»nov in j^roc^rijakih prodajalni« vsakovrstne fine s m o tke \Cigar9) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kraujska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i rži u k 7 slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naroČila pošiljam po Ezpresu prosto in se pri spr^jemn nič ne plača, aku s^ uii g<«toyi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 fi. 70 STR. NEW YORK, CITY Svoji k Bvojiml Spretni agenti« se sprejmo proti ngodnini pogojen HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik bpmwmm mmm sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MO. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden naj pri lju bije nejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih Mor Bi vnanjih bolezni tUIjfViJ« J^LiU-ti. t nyii 'i|tii-^p.-j, THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeui instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd Izvrstno spremIjeva nj^ za petje. Naše orgije so lepo delo in Culo kras v hiši. Po-polne orgije, ktere igrajo 30« komadov, veljajo le $6. Sedaj je čas si omisiiti tu instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo in instrument, ostal« .$3 plačate gri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pis^m. Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapnde. C. Justan. Dvojne ceneje vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. Rud. Pechauer. Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. ^Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi/ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO., P. 0. Box 1355. 1 45 Vesey Street, New York. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na Blove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monako vem, New Vorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in sk ušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na postal je prbdsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, oč^h, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstuihžen skih boJez iti itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- sjpcrtn o i m s±;0i3±3=L0 nevarno buluih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati syojemu rojaku in bratu, po krvi iu rodu. Dr. G. /\ AN l^OHBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk iu otrok. v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. Eaet 10. Walnut Str.,. KANSAS CITY, MISSOURI.