LETNO TRITISOČ VILIČARJEV
Štiristo članov kolektiva de-lovne organizadje Indos je spre-jelo pomembno odločitev. Spoz-nali so, da pri sedanji organizira-nosti dela in zastareli tehnologiji ne morejo bistveno povečati proizvodnje niti izboljšati kako-vosti izdelkov. Ker pa želijo tudi oni iti v korak s časom, vidijo svoj razvoj v razširitvi in raodemiza-dji sedanje proizvodnje električ-nih, dieselsldh in plinskih viličar-jev, nosilnosli do terh ton.
Načrtujejo stoodstotno povečanje proirvodnje, in sicerod 1500 viličar-jev, narejenih v lansketn letu, na 3000, kolikor naj bi jih izdelali v letu 1982. Vrednost investicije je oce-njena na 316 milijonov dinarjev, To bo po podatkih Ljubljanske banke šesta največja investicija v Ijubljan-skih občinah in druga po višini vlože-nih sredstev v naši občini. Približno petina navedene vsote bo njihovih sredstev, drugo bodo prispevali so-vlagatelji, to so n jihovi večji kupci ter dobavitelji reprodukcijskega mate-riala, s kreditom bo sodelovala Ljub-ljanska banka, s komercialnimi kre-diti pa bodo pomagali nekateri doba-vitelji opreme.
Predvidevajo, da bodo vsa dela, ki sicer polekajo po posameznih fazah, končana do kraja leta 1980. Porušili bodo nekaj starih objektov in zgra-dili štirinajst novih, seveda vse na se-danjem prostom. Prostorska utes-njenost bo po končani investiciji po-stala še bolj pereča. V novozgrajenih stavbah bodo poleg sodobnih delav-nic s stroji in drugo opremo domače in tuje proizvodnje tudi poslovno — upravni prostori. Gradbenega dovo-ljenja za ta dela še nimajo, vendar menijo, da ga bodo dobili, kakor hitro bodo imeli zagotovljena vsa fi-nančna sredstva.
»Morda jeslišati nerazumljivo,« je dejal diplomirani inženir strojništva Rajko Perovšek, ki vodi izvajanje tega investicijskega programa, »da bomo z investicijo končali že leta 1980, v proizvodnji pa bomo šele leta 1982 izdelali 3000 viličarjev. Do tega navideznega neskladja prihaja zato, ker proizvodnjo za 1. 1981 načrtujeitio že spomladi 1. 1980. Ce bi se npr. zgodilo, da izvajalci del in dobavitelji strojev ter opreme ne bi
Razširitev in modernizacija Indosa: 1 nova proizvodna hala, 2 nova poslovno-tehnična stavba, 3 novo skladišče ekspedita in prostori za lahko proizvodnjo, 4 nova hala za avtogeni razrez, skladišče paličastega materiala in polnilnica baterij, 5 nova plinska postaja, 6 razširjena pralnica, 7 prestavljeni trimo nadstrešek, 8 nova kompresorska poslaja, 9 skladišče goriv, 10 skladišče barv, 11 sedanje upravno poslopje, 12 sedanji prostor družbene prehrane, 13 servisni prostori, 14 parkirni prostor z vhodom.
upoštevali dogovorjenih rokov, v letu 1981 ne bi mogli povečati proi-zvodnjo viličarjev, imeli pa bi velike zaloge že plačanih in dobavljenih re-produkcijskih materialov ter s kupci sklenjene pogodbe, ki pa jih seveda ne bi tnogli uresničiti. Prav zato bomo šele 1. 1981 v naš proizvodni program za leto 1982 ZAPISALI: 3000 viličarjev.«
Razširitev in modernizacija proi-zvodnje zahleva tudi večje število
zaposlenih. Predvidevajo, da bo 1. 1982 štel delovni kolektiv Indosa 571 članov. Predvsem bodo zaposlili več strokovnjakov. Ti naj bi delali na področju tehnologije, konstrukcij in v razvojnih službah. Manjše pa so potrebe po delavcih v sami proizvod-nji. Povečanje števila strokovnjakov je resda veliko, vendar tudi potreb-no, ker v Indosu sami pripravljajo vso dokumentacijo za kooperante, planiranje za kupce in drugo. Indos
je namreč s še 13 drugimi delovnimi organizadjami združen v SOZD Združena podjetja stiojegradnje.
Indos je v Jugoslaviji največji proizvajalec zgoraj navedenih vrst viličarjev. Do predlanskim so jih iz-delovali edini v državi. Lani so imeli 560 milijonov celotnega prihodka. Z uresničenjem nameravane investi-cije bo Indosu še naprej zagotovljeno pomembno mesto med jugoslovan-skimi proizvajalci viličarjev.
Darja Juvan