VtIINBK SOKOLSKIH Ž U P CELJE IN KRANJ LETO V!. CELJE, 20. DECEMBRA 1936 ŠTEV. 10 VSEBINA Na severozapadnih postojankah Fr. Čepin: Pismo neimenovanega brata TEHNIČNI DEL M. Prelog: Vadbene ure za deco obojega spola S. Burja: Vadbena snov M. Prelog: Mladi vojaki Iz župe Celje Iz župne uprave — Iz župnega TO NAROČNINA ZA 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20-IZHAJA MESEČNO Urejuje in Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000'— Podružnici: Maribor, Šoštanj NA DROBNO! ' Pooblaščena knjigarna NA VELIKO! Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16 Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami — Prodaja monopolnih zvezkov in tiskovin Pošt. hran. rač. Ljubljana 16.143 SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Ustanovljena leta 1881 nudi popolno varnost za vloge na hranilne kn jižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje -- Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu! Račun poštne hranilnice št. 10.994 Brzojavi: ,,Posojilnica“ Telefon št. 2. ....= -■ BLAGAJNIŠKE URE - ■. —- Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure FRANJO DOLŽAN, ieue, za kresijo I™ kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna VESTNIK______________________________ ______________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ LETO VI. ŠTEV. 10 CELJE,20. DECEMBER 1936 NA SEVEROZAPADNIH POSTOJANKAH Danes pri nas ni več v zemljo in rod zakoreninjenega človeka, ki bi hotel trditi, da je po letu osvobojenja in zedinjenja Jugoslovanov 1918. naše Sokolstvo dovršilo svoje naloge, doseglo svoj cilj. In da je zdaj telesna kakor duhovna vzgoja naroda prešla v izključno dolžnost naroda in države v celoti ter je posebna organizacija z nalogami v tem pravcu postala nepotrebna. Razločno vidimo, da so naloge Sokolstva danes celo težje in odgovornejše nego kdajkoli. Zlasti v dobi, ko valovje narodnih in gospodarskih prerivanj pljuska ob vse države in njih notranje strukture prav tako kakor sega s svojimi vplivi v duhovnost posameznikov kakor narodov, ko se mrzlično iščejo dobri temelji in oblike bodočemu življenju družbe. Vplivom časa, težnjam imperializmov je zlasti izpostavljen severozapadni del Jugoslavije, ki sega tu najbolj v osrčje Evrope na križišču treh velikih evropskih vej: slovanske, germanske, romanske. Prav v tem delu domovine so sokolske edinice zlasti pogosto razvrščene. Deloma zato, ker je Sokolstvo tu že davno pred veliko vojno našlo svoj ploden teren, deloma zato, ker je stvarna potreba po narodni samoobrambi in samoohranitvi tu prirodno največja. Te izpostavljene sokolske edinice vrše svoje delo z velikim idealizmom in elanom v zavesti, da stoje na važnih postojankah, s katerih ni umika. Zlasti tu mora biti naš narod telesno klen, da tudi iz svojega fizičnega zdravja črpa duhovne odporne sile in se jasno zaveda nalog, ki jih opravlja za ves ostali narod in državo. V viharjih sedanjih in bodočih trenj vsake vrste bodo te edinice v opasnem prostoru morale biti dorasle svojim namenom. Ne smejo te edinice stati osamljene, sebi prepuščene. Kot predstraže, s pogledi obrnjene tudi naprej, morajo v ozadju biti trdno zavarovane s krepkimi zvezami v zaledje, odkoder jim mora dotekati stalna moralna in materijalna pomoč. Predvsem so te edinice zvezane z župnimi centri in savezom. Ta zveza je v neprestani funkciji, ki bi morda tu in tam bila lahko še krepkejša, izdatnejša. Vsak poedinec, ki je na teh izpostavljenih postojankah delaven, mora biti trden v zavesti, da stoji za njim vsa velika sokolska armada, ki ceni njegovo požrtvovalnost in ga zato ne pusti pasti, ker bi s tem puščala pasti stvar, za katero in zaradi katere vsak sokolski delavec stoji na svojem mestu. Ta zavest ne sme biti v nobenem primeru varana. Kakor sokolsko udejstvovanje že po Tyrsevi zamisli izvira iz privatne inicijative, tako je ta izvor edini, ki zagotavlja visoko kvalitetno vrednost sokolskega pripadništva in s tem tudi plemenitost in uspešnost njegovim naporom. Narodna država pa ta idejna in stvarna stremljenja podpira z moralno in materijalno pomočjo, priznavajoč s tem poslanstvo Sokolstva, ceneč in pospešujoč njegovo delo, koristno narodu in državi. Za Sokolstvom pa naj stoji ves narod, tudi oni njegov del, ki danes še ni v sokolskem taboru. Vedeti mora, da je usoda države njegova usoda in prav tako obratno. Vedeti mora, da so napori Sokolstva njegovi napori in v njegovem interesu, in prav tako obratno. Ves narod v zaledju enodušno na strani Sokolstva! To bo dajalo Sokolstvu na njegovih postojankah, tudi najizpo-stavljenejših, krepko silo. In dosega tega mora biti v programu Sokolstva, važen cilj njegov. Äli kako ta cilj doseči ? Predvsem je treba, da bo ves narod velik v ljubezni do svoje domovine, v kateri so zaščiteni tudi bitni interesi vsakega državljana. V državi naj bodo ustvarjeni vsi pogoji, ki narodu vzbujajo zavest, da je v lastni državi sam sebi gospodar in je ves njen napredek odvisen od volje in sodelovanja njega samega po načelih demokratizma. Imeti mora vselej upravičeno zavest, da je krmilo državne in narodne usode v rokah najboljših ljudi, ki jih vodi velika ideja, vzvišena nad sebičnostjo in zadovoljevanjem z dnevnimi ali osebnimi uspehi. Čutiti mora narod, kako se povsod o njegovih težnjah in težavah vodi dovolj velika in resna skrb z vso ljubeznijo. Vsakemu članu tega naroda mora biti dana varnost, da mu delo jamči za obstoj, in da bdi smo-trena socialna skrb zlasti nad mladino, ki se mora telesno popolno razviti. Duhovno prosvetljena ne bo mogla zapasti mračnjaštvu. V državi morajo biti pravično urejeni življenjski pogoji in medsebojni odnosi med njenimi deli po načelih enakopravnosti v izvajanju dolžnosti in pravic, ne da bi se dajalo enemu delu ali poedincu toliko preko največjih potreb, kolikor drugemu pod najnižjo potrebno mero. Ta pot vodi v duhovno zedinje-vanje naroda. Nadvse važno je tu tankovestno čuvanje lastnih narodnih interesov pred uveljavljanjem močnih gospodarskih teženj tujega elementa, ker je jasno, da politična osamosvojitev brez gospodarske ne more biti popolna. Vse funkcije javnega življenja morajo vodilno upravljati prav tako zanesljivo strokovnjaški kakor idealni pogledi. V državi, ki bo izpolnjevala dobronamerna pričakovanja naroda, bo ta miren in srečen znal ceniti dobrine, ki mu jih nudi, in že zaradi njihove ohranitve bo hotel braniti svojo narodno in državno neodvisnost, čeprav z žrtvami; poln zaupanja v našo narodno vojsko, ki je bila, je in bo naš ponos in veliko poroštvo za vselej. Tak narod je in bo tudi najboljše jamstvo za varno bodočnost Jugoslavije Bo obenem tvoril ono zaledje, ki je potrebno zlasti sokolskemu delu tam, kjer je to delo najbolj izpostavljeno in najodgovornejše, v Dravski banovini. Vsa velika sokolska armada mora po svojih pripadnikih sodelovati povsod, kjer se stavijo temelji in stebri bodočnosti. V Sokolstvu vzgojeni narod, telesno zdrav in duhovno velik, bo soustvarjal v državnem in narodnem življenju v najpozitivnejšem smislu. In prav tako bo Sokolstvo, moralno oprto na zaledje in polno vere v njegovo doraslost, v še večjem poletu lahko korakalo k novim uspehom. Sredi vrenj vseh vrst bo ohranilo sebe, hodilo bo z narodom najvarnejša pota tudi skozi neurja, ne da bi zakolebalo v sebi in svoji zvestobi večnim idealom naroda. Sokolstvo stoječe na severozapadnih postojankah, bo vršilo čudeže v svojem delu, če bo iz velikega zaledja kakor iz neizčrpnega rezervoarja prejemalo neprestan dotok moralnih in stvarnih energij. Stalo bo tam neomajno na braniku bodočnosti svoje, naroda, države, Slovanstva in človeštva! Fr. Čepin PISMO NEIMENOVANEGA BRATA BLAGAJNIKA Lani so mi na prvi seji po občnem zboru zaupali mesto blagajnika. Spočetka sem se nekoliko branil tega odgovornega mesta, končno sem se le udal, da ne bi mislili, da sem za tako mesto nesposoben ali da nimam volje do dela. Trudil sem se, preden sem se seznanil s prvinami preglednega knjigovodstva, ker sem v tej stroki novinec. Veselje do zaupanega mi mesta ni bilo brez uspeha, tako da sedaj ne zaostajam za blagajniki drugih velikih društev. Moj prednik je bil nepričakovano premeščen in je takore-koč čez noč zapustil naš kraj. V veselje maloštevilnih zanikrnih plačnikov nekaj mesecev do občnega zbora sploh nismo imeli blagajnika. Na seji, na kateri smo se konstituirali, mi je brat starosta priporočal, naj bom vesten in skrben gospodar. Rekel mi je, da delo društvenega blagajnika s samim suhoparnim knjiženjem prejemkov in izdatkov še zdaleka ni izvršeno. Blagajniki te vrste društvu niso v oporo in bi bilo bolje, da prepustijo svoje mesto drugim. Dober blagajnik skrbi za dohodke in za redno plačevanje članarine. Pri nas izterjavamo članarino četrtletno in tudi mesečno. Sester in bratov, ki bi lahko naenkrat plačali članarino za vse leto, imamo malo. Ko je šlo na skupščini za vo- lilno pravico, sem imel težko stališče. Imeli smo celo vrsto članstva, ki je na članarini zaostala na dolgu pol leta, celo eno ali dve leti. Vsi so se izgovarjali, da ni bilo nikogar, ki bi članarino pobiral. Da bi sami prinesli blagajniku denar, seveda nikoli niso utegnili. Nekateri starih dolgov sploh niso hoteli priznati, češ, zakaj nas pa niste opominjali. Bil sem v škripcih in da ne nastane še večje nesoglasje, smo morali na seji skleniti, da se nad leto dni stari dolgovi odpišejo. Izgubili smo nekaj stotakov, ki bi bili gotovo našli prostor v društveni blagajni. Izprevidel sem, da delo blagajnika ni tako lahko. Takoj po občnem zboru sem prosil sestro matrikarico, da mi je dala točen imenik vsega član- Sokolsko društvo Blato na Korčuli, župa Mostar — svečana proglasitev sokolske Petrove petletke 6. IX. 1936. stva. Omislil sem si nabiralno knjigo in sestavil nabiralne pole ter jih razdelil med zaupnike. Razen 8 ali 9 bratov in sester, ki so brezposelni, so plačali lani vsi članarino. In še ugajalo jim je, da sem redno pobiral, ker jo v obrokih lažje utrpijo. Brezposelne smo na seji oprostili članarine in seznam takih poslali župi. Tudi ona je za nje odpisala župni prispevek in isto izposlovala pri br. Savezu. Za prejšnja leta nismo mogli izposlovati odpisa, ker smo zakasnili. Imamo zopet po nepotrebnem škodo. V evidenci članarine oproščenih imam štiri brate - vojake. Meseca maja sta se v naš kraj doselila dva brata eden z Jesenic, drugi iz Kozjega. Prvi je plačal tam članarino do konca leta, drugi za prvo polovico leta. Da na nju ne pozabim, sem ju takoj vpisal v nabiralno knjigo in označil, do kdaj sta plačala oziroma od kdaj morata plačevati članarino pri nas. Društvena uprava je lani sklenila, da od takih bratov ne bo zahtevala ponovne članarine za čas, dokler je bila pri prejšnjem društvu plačana. Oprostitev je pa veljavna največ do konca leta, v katerem se je prestop izvršil. Bratu, ki po šestmesečni preizkusni dobi ni bil sprejet v društvo, sem plačano članarino vrnil in jo knjižil med izdatke na povrnjeni članarini. Plačilo članarine potrjujem seveda v članskih izkaznicah, kar mi povzroča tudi nekaj postranskega dela. Tiskovine in pisarniške potrebščine, kolikor jih moremo tam dobiti, naročam pri Sokolski Matici v Ljubljani, ki gradi udobno in prostrano sokolsko okrevališče v Kranjski gori. Ves dobiček porabi ona izključno v sokolske namene. Pn nakupovanju raznih potrebščin za svojo osebo se ravnam po geslu »Svoji k svojim«, tembolj uveljavljam to geslo pri društvu. Iz blagajniških knjig sem doznal, da naše društvo župnega prispevka že par let ni plačalo. Nakazovali smo le savezni prispevek, medtem' ko se mojemu predniku za župni prispevek ni mudilo. Baje je več takih blagajnikov z upravami vred, ki plačujejo savezni prispevek, plačilo župnega pa odlagajo. Res je, da dobimo od Saveza česte opomine, toda takšno enostransko izvrševanje blagajniških dolžnosti ni hvalevredno. Letošnjo polovico saveznega in župnega prispevka sem nakazal meseca maja. Prispevek v poškodbeni fond sem poravnal že januarja, kar je posebno važno za slučaj, da bi se kdo pri telovadbi poškodoval. Naš nadzorni odbor je prve dni julija pregledal blagajniško poslovanje za prvo polovico letošnjega leta. Vse je šlo gladko. Edino pri računu za plezalno vrv se je ustavil. Nisem imel pri rokah sejnega zapisnika, da bi nadzornemu odboru pokazal, v kateri seji je Bila nabava odobrena. V glavni knjigi in v razdel-niku vknjižena članarina se je z lahkoto ugotovila na podlagi nabiralne knjige in nabiralnih pol. Ves denar je varno naložen, v ročni blagajni imam le toliko, kolikor sproti potrebujemo. Za župni zlet smo si ustanovili že lani zletni fond. Kadar so se prireditve dobro obnesle — na žalost takih ni bilo veliko — je uprava naklonila skladu gotov odstotek od čistega dobička. Sestre in bratje so za razne prilike, posebno ob godovanju, uvedli zbirko. Sklad za župni zlet sicer ni zadostoval, toda v posebni stiski nismo bili. Društvena blagajna je mnogo manj trpela nego druga leta. Povedati Ti moram, da mislimo že sedaj na prihodnji vsesokolski zlet. Ko smo se vrnili z župnega zleta, smo od pičlega preostanka takoj nekaj naložili v ta sklad. Ko smo šli na majniški zlet, sem moral od udeležencev pobrati denar za vožnjo in malenkost za prehrano. Ker se je zleta udeležilo tudi nekaj naraščaja in dece, ni šlo brez pomoči društvene blagajne. Pri nas je v navadi, da prevzame skrb za vožnjo in druge izdatke blagajnik, ki je edini »plačujoči«. Za svojo dobro voljo sem moral zadnjič seči v lastni žep, ker sem se pri izdatkih vštel. Nezgoda, ki se blagajniku lahko pripeti, a ga na drugi strani obogati z večjo previdnostjo. Na sokolski praznik 1. decembra smo že drugič prodali vsa srčeca. Na dan sokolskega posta, 17. decembra, smo prejeli v skupnem več prispevkov, kakor je predpisano za posameznike. Srečen sem, da sem imel vodilno vlogo pri akciji v prid brez- poselnim in bednim našim bratom in sestrai da bi ojačili društveni socijalni fond. Za nakup telovadnega orodja smo dobili posojilo. Vse obroke smo ob pravem času poravnali, s tem smo si pridobili zaupanje in kot točni plačniki ugled. Na občnem zboru sem poročal o celoletnem denarnem prometu. Blagajniške knjige so bile po nadzornem odboru pregledane dosti pred občnim zborom. Brate in sestre je zadovoljil moj proračun za nastopno poslovno leto. Nisem podal samo potrebnih vsot, temveč sem stavil tudi predloge v dosego dohodkov. O tem sem dalje časa razmišljal in se moram pohvaliti, da je večina predlogov posrečenih. Predlagati nisem mogel niti zvišanja niti znižanja članarine. Zahvalil sem se vsem posameznikom, ki so na kakršenkoli način društvu gmotno pomagali. Dosedaj sem še na vsaki seji točno poročal o stanju blagajne, koliko in na čem smo imeli prejemkov in izdatkov. Minulo leto sem bil zelo zaposlen. Imeli smo več prireditev, med temi nekaj gledaliških predstav. Skrbeti sem moral za vstopnice in se sporazumeti včasih s finančno kontrolo, včasih z davkarijo ali občino, kakršnega značaja je pač bila prireditev. Marsikatero uro sem presedel pri blagajni, toda to bi še ne bilo najhujše. Pri poravnavanju računov sem ugotovil, da so posamezniki naročali stvari na lastno pest brez moje vednosti, še manj z odobrenjem društvene uprave. Ni bilo lahko odpraviti to razvado. Dopise, ki se nanašajo na blagajno, sam rešujem ter jih z bratoma starosto in tajnikom sopodpisujem, kakor predpisuje pravilnik. O izdatkih sklepamo v upravni seji. Sokolska Petrova petletka nam je še o pravem času dobrodošla. O ustanovitvi sklada za gradnjo Sokolskega doma razpravljamo že leta in leta in bi najbrž še nekaj let ostalo pri razpravljanju. Sedaj je pa nenadoma izbruhnilo. Med članstvom se je jelo šušljati, da sta se sosedni četi trdno odločili, priti v teh letih pod lastni krov. Seveda je naše odbornike neprijetno spreletelo, da bi društvo ne zmoglo tega, kar zmore četa. Na mah so bile razmnožene »zaobljube« in sestavljeno primerno besedilo. Sam sem podpisal in podal zaobljubo, da bom l) prvih 20 mesecev razen redne članarine plačeval po Din 20'— mesečno, nadaljnjih 40 mesecev pa po Din 15'—, tako da bo znašal moj prispevek za sokolski dom v petih letih Din 1000.—; 2) svoj že obrabljen kroj do leta 1938. zamenjal z novim; 3) se udeležil vsesokolskega zleta v Pragi 1938 ali če bo istega leta velik zlet v Skoplju, enega izmed obeh, in vsesokolskega zleta 1941 v Beogradu. Da bom redno posečal telovadbo, se nisem posebej zaobljubil, ker prištevam to k izvrševanju rednih dolžnosti, četudi štejem že 35 let in imam v društvu važen čin. Po zbranih zaobljubah sodim, da se bo število krojev v našem društvu do zaključka pet- letke počctvorilo. Mnogi se k prispevanju v denarju niso mogli zavezati, ker nimajo sredstev. Odkupili so se z raznim delom, bratje na letnem telovadišču in v zvezi z gradnjo sokolskega doma, sestre zopet na drug način. Ena je izjavila, da bo šivala kroje za naraščaj in deco, druga, da bo prepisovala vloge za gledališke igre in slično. Sklad za sokolski dom smo poverili posebnemu odborniku, ki je pobral vse osebne zaobljube in ki bo skrbel, da se bodo izvršile. Smo v polnem razmahu. Sosedoma se iskreno zahvaljujem za pobudo, ki sta jo nehote dala našemu društvu. Opisal sem Ti na kratko svoje križe in težave. Veselilo bi me, če bi mi v prihodnjem »Župnem vestniku« povedal tudi kaj o svojem tajniškem delovanju. Zdravo! TEHNIČNI DEL 771, 'Prefog VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA Osnova. 45. ura Razgibanje s prenašanjem tovarišev, ki se branijo, na določeni prostor. Vaje v kleku; kloni in kroženja. Vsedi in vskoki na konja vzdolž brez ročajev. Raznoterosti — podajanje tovariša in sedi v trojicah. Skok v višino — tekmovalno. Igra: »Glava in rep« ali »Gad«. Razgibanje s prenašanjem tovarišev, ki se branijo, na določeni prostor. A) Deco razvrstimo v skupine po pet. Telovadci v skupinah naj bodo približno enako močni. Na dani znak pograbi četvorica petega (poljubno) in ga mora prenesti (ne privleči) na določeni prostor, ki ga začrtamo v kotu telovadnice. Telovadec, ki ga prenašajo, se mora čim bolj braniti. Prav častno je za onega, ki ga štirje ne morejo, ali pa vsaj s težavo spravijo na označeni prostor. Nato pride drugi iz petorice na vrsto, potem tretji itd. Če je mnogo otrok, vadita po dve ali več skupin hkrati, seveda se vsaki skupini določi poseben prostor. B) Delajo isto kot v skupini Ä), le da prenašajo onega, ki se brani, trije. (V prvi in drugi skupini se jih lahko določi tudi več, če štirje oziroma trije ne morejo izvršiti dane naloge). Vaje v kleku: kloni in kroženja (pomoč tovariša). Ä)l. »Prvi« pokleknejo na obe, lehti prekrižajo na hrbtu, »drugi« pa istočasno klečijo za prvimi in prvim tišče pete k tlom, da ti lažje vadijo globoke predklone in zaklone. Pri vsaki vaji položaje menjajo! 2. Isto, a prvi vadijo odklone menoma v desno in v levo — lehti poljubno. 3. Prvi krožijo s trupom — lehti poljubno. 4. Kroženje s trupom v nasprotno stran, roke v bok. 5. »Drugi« poklekne pred prvega in mu tišči koleni k tlom, »prvi« pa vadi globoke zaklone (do tal). B) 1. Kot v skupini Ä), samo, da so predkloni in zakloni izrazitejši! 2. Pri odklonih vzročijo. 3. Pri odklonih odročijo in dodajo zib (močno povdarjeno), lehti ostanejo v odročenju. 4. Kroženje z vzročenjem, dlani spred, v levo — nato v desno. 5. »Drugi« poklekne pred prvega in mu tišči kolena k tlom, »prvi« vadi zaklon globoko — zib — vzklon in lahek predklon, lehti poljubno. 6. = 5. vaja z vzročenjem. Ne pozabi opozarjati na pravilne vdihe in izdihe! Vsedi in vsoki na konju vzdolž brez ročajev. Kjer ni na razpolago konja, se lahko uporablja koza vzdolž vsaj za nekatere vaje. Konja postavi čim niže! Oprijem na poljubnem mestu ! Ä)l. Naletoma z odrivom snožni vsed raznožno — sesed nazaj. 2. Vsed raznožno — ulekniti in odročiti — prijem pred telo in sesed zanožno v levo. 3. Isto s sesedom zanožno v desno. 4. Vsed raznožno — vstop v klek snožno, odročiti — seskok (v desno — v levo — nazaj — naprej, zlasti na kozi). 5. Vsed raznožno — vstop v stojo na konju — tek naprej in seskok naprej. Ni mišljeno, da predelaš samo predpisano, vaje se lahko ponavljajo, kar se večkrat celo mora zgoditi, v drugem slučaju boš pa moral snov zopet razširiti! B) 1. Vsed raznožno — vstop v stojo na konju — tek naprej in seskok z uleknjenjem. 2. Z zanoženjem vsed raznožno (noge čim dalje v snoženju) — z zamahom nog vskok v vzporo čepno na konju — vzravnava v stojo — tek naprej in seskok z uleknjenjem in odročenjem gor. 3. — 2., a seskok z uleknjenjem in vzročenjem. 4. = 2., a seskok z uleknjenjem in celim obratom (v 1. ali v d.). ö. Vsed raznožno z oprijemom na sedlo — z zamahom nog vskok v vzporo čepno na konju — vzravnava in seskok v stran z uleknjenjem in vzročenjem. 6. Vadi vskok v stojo na konju z odrivom enonožno brez oprijema — tek naprej in seskok z uleknjenjem in odroče-njem gor. (Začetkoma si ne upajo skočiti na konja, kmalu pa deca uvidi, da ni težka vaja — le paziti je treba vodniku, da kateri ne pade nazaj na hrbet. Pri manjših dvigni — zvišaj na neki način odrivno desko!) Ponavljaj! Raznoterosti — podajanje tovariša in sedi v trojicah. 1. Dva, s čelom k sebi, si podajata tretjega, ki se obrne z boki k tovarišema in se napravi togega. Dvojica mora stati, zlasti začetkoma, blizu skupaj ter podajajočega oprijemati in odrivati za ramena. Nato menjavajo vloge. 2. Isto, a sredinski je obrnjen k enemu s čelom, k drugemu pa s hrbtom. Zopet zamenjavajo vloge. 3. = 2, samo, da se telovadca v dvojici pomalem oddaljujeta drug od drugega. (Tu mora vodnik dobro varovati, da kakemu slabiču srednji ne pade na nos ali na hrbet.) 4. Trojica, s čeli k sebi, si v predročenju skrižema poda roke in nato sedajo in vstajajo po večkrat. 5. Trojice, s hrbti skupaj (siliti morajo navznot — se tišče), roke v bok — sedajo in vstajajo. 6. Trojica stoji v vrsti in se oklene z lehtmi okrog vratov. (Srednji položi krajnima lehti okrog vratu, zunanja jih opri-meta s svojima zunanjima lehtema, dočim položita notranji lehti na ramena srednjega). Sedajo in vstajajo večkrat! Skok v višino — tekmovalno. Kdo bo skočil više? Postavi se višina, ki jo preskočijo vsi, na kar zvišuj po 5 cm! Kdor podere, gre v posebno vrsto in dela popravo (samo eno). Kdor tudi pri popravi podere, gre v posebno vrsto in dalje ne tekmuje. Napačno je take izločene pustiti stati! Ko ostali preskočijo določeno višino, naj tudi izločeni skačejo, a nižjo mero! Skače se z odrivno desko, ali tudi brez deske. Najboljši skakalci smejo parkrat sami orodje postavljati ali pospravljati, kar dela deca zelo rada. Igra: »Glava in rep« ali »Gad«. Poljubno, a vendar primerno število igralcev se postavi drug za drugim v eno vrsto. Vsak objame svojega sprednjega okrog pasu. Prvi v vrsti, to je glava, mora prijeti zadnjega v vrsti, torej vloviti rep. (Seveda je pri predolgi vrsti lahko ujeti zadnjega, dočim pa ga je pri prekratki vrsti sploh nemogoče ujeti, zato sem zgoraj omenil, da je treba v vrsti primerno število igralcev.) Med igro se vrsta ne sme pretrgati. Äko se glavi ne posreči ujeti repa v določenem času, se zamenjajo vloge, če je pa rep ujet, gre iz vrste. Če igramo v večih vrstah, potem izločeni napravljajo posebno vrsto, igrajo dalje, a vrste več ne zapuščajo, pač pa zamenjujejo vloge. Deci in naraščaju postavljajte prvovrstne vodnike! (Dalje). S. "Burja VADBENA SNOV BRADLJA 1. ura Bradlja dobočno: Osnova: kolebanje v vzpori—meti: vsed, sesed, premah ; prednožno — zanožno. Iz vzpore stojno znotraj bradlje (oprimi lestvini toliko naprej, da so lehti napete, trup pa preide v poševen položaj, v katerem že sam odriv vznese nogi v predkoleb: 1. Naskokoma predkoleb v vzpori — zakoleb — v predkolebu vsed prednožno snožno vi. — predsed prednožno snožno v d. not (na isti lestvini) s polobratom v d., preprijem z !. na sprednjo lestvino — sesed odbočno v d. nazaj. 2. Naskokoma predkoleb v vzpori — zakoleb — v predkolebu vsed prednožno snožno v d. — presed prednožno snožno v 1. na 1. lestvino — presed prednožno snožno v d. s pol obratom v d., preprijem z 1. na sprednjo lestvino — sesed odbočno v d. nazaj. 3. Naskokoma predkoleb v vzpori — zakoleb — prednožka v d. 4. Naskokoma predkoleb v vzpori — zakoleb — v predkolebu premah prednožno z 1. čez d. lestvino (telo je v predkolebu togo; obe nogi sta nekoliko nad lestvinami ter se je treba takoj nagniti na 1. roko) — premah zanožno z d. v stojo na tleh. 5. Lovenje: dva na koncih bradlje s čelom not, oprijem za lestvine: na povelje »zdaj« preskoči vsak v d. stran čez d. lestvino in hiti na nasprotni konec bradlje za tovarišem, kjer mora zopet preskočiti bradljo. To se ponavlja toliko časa, da eden vlovi drugega; če se predolgo ne vlovita, potem določi novo dvojico! 6. Kdo bo prvi stal na bradlji: dva na koncih bradlje, na povelje »zdaj« se vsak popne na poljuben način v stojo na bradlji — seskok. 2. ura Bradlja do čelno: Osnova: vzmik v zavesi na stegnih — kolebanje v opori na lehteh. Iz zgibe stojno bočno, znotraj bradlje, zunanji prijem : 1. Zavesa v stegnih raznožno zadaj (pritegni se v popolno zgibo ter se s stegni zavesi za rokami, s petami pa se oprimi lestvin s spodnje strani, noge imej pokrčene) — z vzroče-njem in uleknjenjem opora na lehteh ležno raznožno — s pritegom vzpora ležno — seskok v d. 2 Zavesa v stegnih raznožno zadaj — z vzročenjem in ulek-njenjem sed raznožno za rokami (močno zamahni v vzroče-nje in krepko ulekni) — preprijem za telo — sesed pred-nožno sonožno not v zakoleb — v predkolebu premah pred-nožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. v stojo na tleh. 3. Vzmik v zavesi na stegnih (spoji zaveso in zamah rok) v sed raznožno za rokama — preprijem za telo — sesed pred-nožno sonožno not v zakoleb — s predkolebom premah prednožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. v stojo na tleh. S predskokom predkoleb v opori na lehteh : 4. Kolebanje — v zakolebu opora na lehteh ležno raznožno, narti na lestvinah — s pritegom vzpora ležno raznožno — seskok v 1. 5. Preplezaj bradljo na poljuben način! Tekmujejo dvojice. 3. ura Bradlja dobočno. Osnova: kolebanje v vzpori — meti: premah odnožno, prednožno, zanožno. Iz vzpore stojno znotraj bradlje (kakor v prvi uri) : 1. Z odrivom predkoleb — zakoleb — v predkolebu vsed prednožno snožno vi. — presed prednožno snožno v d. not (na isti lestvini) s pol obratom v d. s preprijemom 1, na sprednjo lestvino — sesed odbočno v d. nazaj. 2. Z odrivom predkoleb — zakoleb — s predkolebom premah prednožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. v stojo na tleh. 3. Z odrivom predkoleb — zakoleb — s predkolebom premah prednožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. s pol obratom v 1. v vzporo ležno za rokama, čelno — premah odnožno z d. — premah odnožno z d. nazaj v stojo na tleh. 4. Z odrivom predkoleb — zakoleb — s predkolebom premah prednožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. s pol obratom v 1. v vzporo ležno za rokama, čelno — premah odnožno z d. s pol obratom v 1. ter premahom z d. čez d. lestvino v sed raznožno pred rokama - sesed prednožno sonožno v d. 5. Z odrivom predkoleb — zakoleb — s predkolebom vsed prednožno snožno v d. — s pol obratom v 1. v vzporo ležno za rokama, čelno — d. v podprijemu — vskok skrčno z d. na zadnjo lestvino — seskok v 1. naprej čez obe lestvini. 6. Z odrivom predkoleb — zakoleb — prednožka v d. (pri ponovi prednožka v 1.) 4. ura Bradlja dočelno. Osnova; kolebanje v opori na lehteh — vzmik v zavesi na stegnih. S predskokom predkoleb v opori na lehteh: 1. Kolebanje (ki naj bo v predkolebu visoko le do lestvin, dočim naj bo zakoleb nad lestvinami, opozarjaj na pravilno držo telesa) — v zakolebu opora na lehteh ležno raznožno — s pri-tegom vzpora ležno za rokama raznožno — predkoleb v vzpori — zakoleb — s predkolebom premah prednožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. s pol obratom v 1. v vzporo ležno čelno in spojeno premah odnožno z d. — premah odnožno z d. nazaj v stojo na tleh. 2. Vzmik v zavesi na stegnih v sed raznožno za rokama — preprijem za telo — sesed prednožno sonožno not v zakoleb — prednožka v d. 3. S predskokom predkoleb v opori na lehteh — kolebanje — z zakolebom opora na lehteh ležno raznožno — poveš v zaveso v nartih — naupor menoma v oporo na lehteh raznožno — s pritegom vzpora ležno za rokama raznožno — s predkolebom vsed prednožno snožno v d. — pol obrata v 1. v vzporo ležno za rokama čelno — vskok skrčno z 1. na zadnjo lestvino — seskok v d. naprej čez obe lestvini. 4. Vzmik v zavesi v stegnih v oporo na lehteh ležno raznožno — s pritegom sklek ležno za rokama — kolebanje v skleku — v zakolebu seskok. 5. Preplezaj bradljo na poljuben način — tekma dvojic. TTI. 'Preiog MLADI VOJAKI (Izvajali so se na prvodecemberski akademiji „Celjskega Sokola“ t. 1. z velikim uspehom - po znani koračnici V. Parme). Dečki 10 ali 12 po številu (v nujni potrebi manj ali več) v starosti 6 do 9 let stoje v vrsti v ozadju odra (glej sl. 1.!). Raz-stop naj bo le tolik, da z lehtmi neovirano gibljejo. Na glavi imajo papirnate čake, (menoma rdeče in bele, pritrjene z vrvi- cami), puške in meči so leseni, oblekce se določijo po okusu (bosi, kratke modre hlačke in bele srajce s podvihanimi rokavi). vvvvvvvvvv Sl. 1 Temeljna postava: stoja spetno — puška na desnem ramenu, d. drži v priročnem skrčenju za jermen puške, leva priročena. 4. takte predigre vztrajajo v opisanem položaju, a na 4. takt na 2. dobo levo prednožno skrčiti visoko, golen navpično (pov-darjeno — pretirano) Pomni: Vsi gibi, kjer je v enem taktu samo en gib, se izvajajo na 1. dobo takta, dočim je na drugo dobo drža. I’ del. I. 1. Korak z 1. naprej. 2. „ z d. naprej. H. = I. III. = I. IV. 1. Korak z 1. naprej. 2. S prisunom d. stoja spetno. V. 1. Počep — zmeren predklon — 1. skrčiti predročno gor, podleht pred čelom, dlan dol (nakaže se gledanje). 2. Vzravnava — vzklon — z lehtjo drža. VI. = V, a zasuk trupa v levo. Vil. = V , a odsuk in zasuk v desno. VIII. t. Vzklon — vzravnava - odsuk — levo priročiti. 2. Začeti prihodnji gib (dvig leve noge). IX X ’ } 4 korake nazaj. XI. \ 4 korake na mestu s povdarkom (stegno do vodoravnega XII. 1 položaja, golen navpično). XIII. x „ , , / 4 korake nazaj. XV } 4 korake na mestu s povdarkom. Ponova I. dela š spremembo; XIII. i „ , / 4 korake naprej. XV Xyj } 4 korake na mestu s povdarkom. II. del. I. Vzamejo puško z ramen (z desno odsunejo puško z ramen, z levo jo primejo v bližini pripetega jermena). II. Z levo predročili, puška navpično, desno priročiti. III. Puško k levemu boku (stisniti k boku, leht pokrčena) — desna prime ročaj meča. IV. 1. Potegnejo meče do vzročenja, meči navpično, pogled gor in spojeno 2. skrčiti priročno, podleht z mečem navpično. V. Zamah z mečem z malim lokom nazven v predročenje gor ven — pogled za roko, dlan zasukati nazven. VI. Zamah z mečem z malim lokom navzdol v predročenje gor not — pogled za roko, dlan zasukati navznot. VII. Zopet zamah na desno. VIII. Predročno skrčiti, podleht nad nadlehtjo, meč vodoravno nad ramenom. IX. Izpad z desno naprej — zmeren predklon — prožiti naprej (mahniti — usekati povdarjeno - roko iztegneš čim bolj naprej). X. Vzravnava in vzklon v stojo spetno — predročno upogniti, podleht nad nadlehtjo, meč vodoravno nad ramenom. XI. Izpad z desno naprej not s četrt obratom v levo — zmeren predklon — prožiti naprej. XII. Vzravnava in vzklon s četrt obratom v desno v stojo spetno — predročno upogniti, podleht nad nadlehtjo, meč vodoravno nad ramenom. XIII. Izpad z desno naprej ven s četrt obratom v desno — zmeren predklon — prožiti naprej. XIV. Vzravnava in vzklon s četrt obratom v levo v stojo spetno — predročno upogniti, podleht nad nadlehtjo — meč vodoravno nad ramenom. XV. = IX. XVI. Vzravnava in vzklon s prisunom leve k desni v stojo spetno — desno zaročno skrčiti, podleht z mečem vodoravno (priprava za bod). XVII. Velik izpad z desno naprej — nekaj večji predklon — d. suniti naprej (bod). XVIII. = XVI. XIX. = XVII. XX. 1. Vzravnava in vzklon s korakom z levo nazaj — desno vzročiti s povdarkom, pogled gor — puška se še vedno drži ob levem boku. 2. Korak z desno nazaj. XXI. 1. „ z levo „ 2. „ z desno „ (povdarek z mečem v vzročenju). XXII. S prisunom leve stoja spetno — meč vtakniti za pas (po najkrajši poti). XXIII. Polobrat v desno. XXIV. Ta takt, kakor tudi uvodni takti „Tria“ se porabijo za kritje reda in ureditev mečev. Ta del se ne ponavlja! III. del. I. — XVI. Korakanje po odru v redu, da pridejo v ozadje odra, kjer strojijo vrsto na levo in v vrsti korakajo na mestu. (Glej sl. 21). Prvi korak mora biti povdarjen, korakajo prožno, na mestu pa z visokim dviganjem nog. Godba ponavlja le, če še nastopajoči niso prišli do pravega prostora. vvvvvvvv ->1 — Sl. 4 J pozdraviti z vojaškim paradnim pozdravom: zasuk glave in pogled v desno, desna roka pa drži puškino kopito — korak paradni! O___________B___________|__________A___________V___________E IZ ŽUPE CELJE Statistično izvestje za leto 1936. Bratskim društvom in četam smo poslali po tri izvode tiskovin: »Statistično izvestje 1936.« Navodila, kako se naj izkazi izpolnijo, so objavljena v »Sokolskem glasniku« št. 3 iz leta 1933. Bratje in sestre, ki bodo zaposleni s sestavo teh izvestij, prosimo, da se potrudijo in vse razpredelnice točno izpolnijo. Silno veliko dela povzročajo župi površno izpolnjene tiskovine, ki jih mora vračati v popravo. V izvestjih izkazano stanje pripadnikov je merodajno za predpis saveznih in župnih prispevkov. Nekoliko več dela bo povzročila razpredelnica o telovadnem obisku, toda edinice, ki vodijo točno statistiko, bodo izvestje o telovadbi brez težkoč izpolnila. Bratske edinice prosimo, naj nam na vsak način vrnejo izvestja do 15. januarja 1937 v dveh izvodih, tretji izvod si pridržijo za svoj arhiv. Tiskovine smo poslali pravočasno, zamudam se boste lahko izognili. Razglednice v prid socijalne akcije. Župa ima v zalogi lične sokolske razglednice po 50 par. Bratska društva vabimo, da si jih za silvestrovanje naročijo in prebitek namenijo društvenemu socijalnemu skladu. Mislite nanj ob vsaki priliki in uvedite zbirko 1 Brošura „Jetika“. Protituberkulozna zveza v Ljubljani (Delavska zbornica) je izdala poljudno pisano dr. Neubauerjevo ilustrirano brošuro na 84 straneh: »Jetika«, zdravim v pouk, bolnim v pogum. Brošura stane Din 5 -, pri naročilu nad 20 ivzodov 20% popusta. Bratskim edinicam priporočamo, da si jo naročijo pri izdajateljici. Župna glasila. Z malo izjemami bodo imele sedaj vse župe svoja glasila, bodisi samostojno ali v zvezi z drugo župo. Tisk je najboljše propagandno sredstvo, zato se tudi v tem pogledu veselimo vsakega napredka. S 1. decembrom sta pričeli izdajati svoje glasilo župi Beograd in Cetinje. Ljubljanska sokolska župa je ravnokar izdala 7. številko svojega glasila »Sokol«, polno poučnih in zanimivih člankov. VESTI IZ DRUŠTEV Mozirje. V številki 11.—12. 1936 Vestnika sokolske župe Karlovac »Čuvajmo Jugoslavijo!« piše sestra Jelka Miškičeva o Petrovi petletki. V tem zanimivem članku navaja zaobljube, ki so jih podali posamezniki in edinice, naštevajoč najznačilnejše primere. Tako čitam, da se je 18 edinic zavezalo, da bo zgradilo Sokolske domove in 11 edinic letna telovadišča. Zaobljube članov (ic) in naraščaja so različne. Nekatere so prežete z ljubeznijo do bližnjega, tedaj socijalnega značaja, na primer: Oblekel bom vsako leto po eno siroto ali pomagal bom bolnemu bratu Sokolu s prispevki od svoje mesečne plače, ali, olajšal in olepšal bom stare dni svoji mamici. Med zaobljubami najdeš, da si bodo nabavili za dom ob priliki polnoletnosti Njeg. Vel. kralja Petra II. njegovo sliko, da si bodo omislili album slik vseh sokolskih nastopov, da se bodo naučili kak tuj jezik itd Mnogi so se zaobljubili, da se bodo popolnoma odpovedali pijači in kajenju, da se naročijo na eden ali dva sokolska lista. Naše društvo je toliko srečno, da ima svoj Sokolski dom, zato se bomo tem laže posvetili notranji okrepitvi in pomnožili število prednjaštva in telovadečih pripadnikov. Našemu društvu bom predlagal, naj tudi ono uvede osebne zaobljube. V opisanem članku sem čital osnutek take zaobljube, ki se glasi: »Podpisani (a).................................................................. član(ica), naraščajnik (ica) sokolskega društva...................se zavezujem, zato ker sem Sokol, da bom v času od 6. septembra 1936 do 6. septembra 1941, razen najvestnejšega izvrševanja svojih rednih sokolskih dolžnosti, izvršil še posebno dolžnost v Petrovi petletki in sicer: l).............2)...............itd. Da bom izvršil to zaobljubo, jamčim s svojo sokolsko besedo in lastnoročnim podpisom. V............, dne ..... 1936. Podpis.« Celje. V prvi letošnji številki glasila Sokolske župe Beograd »Oko Sokolovo« sem po prečitanju zanimivih člankov naletel na poročilo o seji delovnega sestanka društvenih in četnih načelnikov in načelnic beograjske župe. Zbor si je osvojil več važ- nih sklepov. Med drugim se bodo leta 1937. vršile župne tekme in sicer za prehodna darila in za prvenstvo župe. Pri slednjih pridejo v poštev člani, članice in starejši bratje. Mislim, da bi bilo dobro, ako bi župno načelništvo načelo vprašanje posebnih prostih vaj za starejše brate, ki vsled svoje starosti ne morejo slediti vajam mlajših. Ni mi znano, ako obstojijo tudi v drugih društvih vrste starejših bratov. V Celju, vem, da vežbajo dvakrat tedensko, kjer je povprečni obisk na uro 16 izmed 21 vpisanih, toda prostih vaj ni. Naj bi jih župno načelništvo sestavilo S posebnim pozivom bi se naj starejši bratje pozvali, da se vrnejo v telovadnice. Prihodnje leto bi lahko na morebitnem župnem zletu nastopile že močne kolone starejših bratov. S tem bi vidno poudarili napredek v notranji okrepitvi v prvem letu petletke. Trbovlje. Pri nas je prosvetno delo razvito in v veščih rokah. Prirejali smo že pred leti prosvetne tečaje, imamo svojo gledališko družino, sokolsko godbo, lutkovni oder in lastni kino. Seveda razmišljamo, kako bi v dobi petletke prosvetno delo še bolj dvignili. V ta namen nam je dobrodošla 10.—11. številka glasila jadranskik žup »Soko na Jadranu«. Tu me je zlasti zanimal program Petrove petletke župe Split. Prosvetni odbor splitske župe si je postavil nič manj kakor 30 točk. Ni mi mogoče, da bi navajal vse točke, omejujem se le na najvažnejše. V točki 1) predpisuje, da morajo vse edinice brezpogojno do 15. januarja 1937 ustanoviti prosvetne odbore, v t. 2), da mora vsaka edinica do 6. septembra 1937 osnovati pevski in če mogoče tudi tamburaški zbor, v t. 3) gre za ustanavljanje sokolskih čitalnic in knjižnic. Nato navaja število prosvetnih prireditev, ki jih morajo društva vsako leto izvršiti. Naročnike na sokolske liste zbira ŽPO in skrbi, da bodo naročniki v redu plačevali. Predpisuje obveznost naročnine za posamezne odbornike in za liste. Na »Sokolič« najmanj l0°/o naraščaja, na »Našo Radost« istotako 10°/o dece. Vsak član mora pridobiti vsaj enega novega naročnika na sokolski list. Za govore pred vrsto ne bodo pozvani samo člani prosvetnih odborov, temveč tudi vsi člani u-prav, da postanejo stiki med telovadečimi in upravami živahnejši. Vsak član plača oktobra in maja po 50 par v župni sklad za ustanavljanje društvenih in četnih knjižnic. Meseca novembra vsakega leta se mora vršiti v vseh edinicah izpit naraščaja, ki prestopi v članstvo. Prisostvujejo starešina, načelnik (ica), pro-svetar in tajnik. Najboljši naraščajniki se nagradijo. Objavljena so navodila o poglobitvi medsebojnih stikov med župnimi in ediničnimi prosvetnimi odbori, o prireditvi sestankov in sej, o saveznih in župnih prosvetnih tečajih ter o udeležbi na njih, o izletih in taborenju, nabavi krojev naraščaju in deci. Prosvetni odbor naše župe bo gotovo tudi sam zdelal načrt in dal navodila glede prosvetnega dela. Društva, ki imajo v svoji knjižnici »Soko na Jadranu«, naj vsekakor prečitajo zadnjo številko, saj je prosvetnemu programu pridejan tudi program načelništva splitske župe. Polzela. V prvodecemberski številki »Sokolskega glasnika« piše znani sokolski mislec br. dr. Laza Popovič v članku o petletki tudi o spremembi članskih krojev. Navaja razloge, ki nujno govore za spremembo sedanjih nepraktičnih članskih krojev, kar moramo vsi priznati. Iz objavljenega programa zbora župnih načelnikov razvidim, da se bo zbor v Beogradu bavil tudi s vprašanjem spremembe krojev. Äko bo sprejet konkreten predlog, bi želel, da ga uveljavijo že na prihodnji saveznr skupščini. Po mojem mnenju bo za gotovo dobo dovoljena tudi nošnja sedanjih krojev, saj je pri današnjem stan]u izključeno, da bi zlasti oni tisoči, ki imajo dobro ohranjene kroje, te takoj zamenjali z novimi. Pri povorkah bomo nekaj let imeli pač dvoje vrste krojev, kakor smo dosedaj naleteli v povorkah na članstvo v slavnostnem in telovadnem kroju ter v narodnih noših. Pri nas na Polzeli nameravamo prihodnje leto otvoriti sokolski dom. Nima- mo skoro nobenih krojev in bi že zato želeli, da pride sprememba krojev do hitre rešitve. Kdorkoli kupi danes kroj, računa s tem, da ga bo nosil več let do popolne obrabe. Uverjen sem, da v tem naziranju ne samevam. Senovo. V »Sokolskem glasniku« je župni tajnik v članku o Petrovi petletki omenil tudi naš Bohor. Nanj sem se lani podala s tovarišico iz Rajhenburga. Pobudo za poset Bohorja mi je dal znani naš planinski pisatelj dr. J. C. Oblak, ki piše v 9. številki »Planinskega vestnika« iz leta 1927. o Bohorju tako lepo, da sem se brez pomisleka odločila. Priznam, da sem se nad Bohorjem in okolico zlasti sotesko Bistrice navdušila kakor malokje. Naša župa najbrž ne bo mogla izvesti akcije, da bi postavila kakšno planinsko letovišče, lahko bi pa priredila planinski tabor. Dohod na Bohor (1023 m), nekake središčne planinske točke celjske sokolske župe, je zvezan z zamudo časa, ker je oddaljen od prometnih žil. Najbližji bi bil menda dohod od železniške postaje Rajhenburg, daljši z Grobelnega. Tabor na Bohorju bi bil za one, ki se ne ustrašijo daljših tur in radi o-biskujejo osamljene romantične kraje. Sicer je pa v naši župi dovolj izbire za taborenje. Planinske tabore bodo izvedle tudi druge župe, V glasniku sokolske župe Cetinje od 1. 12. t. 1. najdem, da priredi župa Cetinje v okviru petletke planinske tabore na Lovčenu, Durmitorju (2534 m) in Čakoru, obenem se je zavezala, da bo postavila po dve letoviški in dve planinski postojanki. Veseli me, da se župe, edinice kakor posamezniki s tako vnemo pripravljajo, da bi kar najuspešneje končali petletko. Prepričana sem, da bo tudi naša župa med prvimi. Rečica ob Savinji. Minulo soboto 12. decembra, sem se mudil v Celju in se zglasil pri župi. Bil sem vprašan, kdaj bomo imeli občni zbor, ker bi župa rada razporedila svoje delegate. Težko mi je bilo, ko sem se spomnil, da smo v tej zadevi dobili od župe vprašanje, na katero bi morali že do 30. novembra t. 1. odgovoriti. Ko sem se vrnil domov, sem se hotel sporazumeti z društvom Ljubno ob Savinji, toda na žalost tudi tam niso odgovorili. V Celju mi je član župne uprave v zadregi zaupal, da v upravnem poslovanju še ni opaziti početka petletke. Tako ni iz krškega sreza poslalo nobeno društvo odgovora, ča izvzamemo društvo Krško, ki ni bilo vprašano, odgovora ni iz litijskega sreza, iz slovenjgraškega le iz Šoštanja, iz šmarskega so dospeli odgovori iz Rogaške Slatine, Rogatca in Sv. Petra pod Sv. gorami. V ostalih srezih ni dosti boljše. Edino iz laškege sreza so dospeli vsi odgovori. Zaobljubil sem se, da se taki primeri v našem društvu ne bodo več ponovili. Odgovor smo župi medtem že poslali in u-pam, da so tudi ostala društva storila isto, kar bi župni upravi res privoščil. IZ ŽUPNEGA TO ZIMSKI DELAVNI SPORED Bratsko društvo (četa)! Bliža se zima in z njo veselje smučarjev. Pri redni telovadbi smo si telo primerno utrdili, zato v tem pogledu ni kaj povedati. Tudi opremo imamo še od preteklega leta, sedaj jo samo preglejte in pripravite. Važnejše je organizatorno delo. Že vsa leta moramo ugotavljati, da imajo mnoga društva posebne smučarske poročevalce, ki pa s smučarji-telovadci nimajo pravega stika. Zato so njihova poročila v primeri z jakostjo društva prav medla ali sploh negativna. Naj bi v Petrovi petletki bil program smučarjev-Sokolov, da v tem pogledu ustvarimo brezhibne funkcijonarje. Prvi poskus bo že pokazal, koliko so besede padle na rodovitna tla. Uspeh smučarskih tekem zavisi od dobrih sodnikov. Vsak smučar naj bi bil sposoben za smučarskega sodnika. Do 24. decembra 1936 nam javite vse one brate in sestre, ki želijo polagati savezni izpit za smučarske sodnike. V letošnji zimi so predvideni smuški tečaji po okrožjih. Okrožja, t. j. okrožni načelniki, bodo izvedli te tečaje popolnoma samostojno. Najprimernejši čas — ako bo sneg — bi bil do novega leta. Javite br. okrožnim načelnikom, koliko članstva bi se teh tečajev udeležilo, ter event. predloge glede kraja. Na podlagi teh prijav naj bratje okrožni načelniki določijo termin tečaja in kdo bo tečaj vodil. Župni smučarski tečaj. Med 3. in 10. januarjem 1937 bi se vršil župni smučarski tečaj na Smrekovcu pod vodstvom sa-veznega vodnika. V ta tečaj se lahko prijavijo vsi, ki so že smučali in obvladajo osnovne prvine. Različno od preteklih let je le, da nosi vsak udeleženec vse stroške sam in ne sme računati na kakoršnokoli podporo društva ali župe. Tečaj je zamišljen, kot organiziran večdnevni zimski izlet, kjer bo vsakemu dano na voljo v koliko hoče pri vežbah sodelovati. Tudi ne bo obvezno, da je prisoten vse dni. Kakšen namen imamo pri tem ? Vsem bratom in sestram hočemo nuditi priliko prebiti več dni v zimskem kraljestvu gora, čim ceneje, udobneje in koristno. Delali bomo vsakodnevne izlete, zraven pa vežbali like in drugo kar je dobremu smučarju potrebno. Celodnevna oskrba, t. j. trikrat dnevno dober in izdaten obrok — prenočišče a) s posteljo Din 32'—, b) na skupnem ležišču Din 27'50 dnevno. Prepričani smo, da se v vsej naši župi najde vsaj 20 interesentov, ki se morajo prijaviti do 20. decembra. V drugi polovici zimske dobe 1. 1937 je predviden tečaj za skoke na skakalnici v Zagorju. Prijave bomo zahtevali pozneje, ko se pokaže kakšne bodo snežne prilike. Zdravo! Opozarjamo na razpis župnega prednjaškega tečaja za vodnike moških oddelkov, ki se vrši od 8. do 20. januarja 1937 v Celju. Tečaj bo vodil savezni vodnik s pomočjo članov župnega TO. Tečaj bo splošen, ki bo usposobil prednjake in vodnike za vodstvo oddelkov. Stroški tečaja gredo v breme župne uprave. Društva naj skrbijo za to, da pošljejo v ta tečaj delavoljne ljudi, da bo delo po društvih še bolj oživelo. Prijave pošljite do 20. decembra t. 1. župnemu načelništvu v Celju. * * Sprememba slavnostnega kroja je med drugim na sporedu pri saveznem načelništvu. Gre v bistvu za to, če se smatra le za slavnostni kroj, ali pa da je vporaben tudi kot delavna obleka, ali samo za slavnost. Seveda bo za slučaj sprejetja došlih osnutkov določeno nekako razdobje med uveljavljenjem sedanjega slavnostnega kroja in novega. Če imajo bratje kakšne idejne načrte glede tega, naj jih pošljejo župnemu načelništvu. * * Dne 12. in 13. t. m. se je vršil v Beogradu zbor župnih načelnikov in načelnic, kjer so se obravnavale smernice za bodoče delovno leto. Začetkom meseca januarja se bo nato vršil zbor društvenih načelnikov in načelnic. Na ta zbor naj po možnosti pošljejo društva tiste brate, ki bodo tudi v bodočem letu vršili funkcije društvenega načelnika. Tozadevni razpis sledi. Proste vaje za leto 1937. Bratske edinice opozarjamo, da bodo župne proste vaje za vse oddelke: člane, članice, moški in ženski naraščaj, moško in žensko deco objavljene v januarski številki »Župnega vestnika«. Župa zato vaj ne bo posebej razmnožila, temveč bodo na razpolago edino v navedeni številki vestnika. Beseda uprave in uredništva V letu 1937 bo Vestnik sokolskih žup Celje in Kranj nadalje redno izhajal. Nudil bo idejno in tehnično snov kakor doslej, bo tako podpira! delo naših edinic ter tvoril vez med župama in njimi. Rad bo objavljal poročila o življenju in delu naših društev in čet. K sodelovanju vabimo vse brate in sestre ! Cena »Vestniku« ostane neizpremenjena, prav tako inseratom. Dolžnike na naročnini vabimo, da takoj poravnajo svoje obveznosti do lista, da bo mogel tudi nadalje zvesto m uspešno služiti visokim sokolskim ciljem ! Vsem bratom in sestram, naročnikom in čitateljem želita lepe božične praznike ter njim in Sokolstvu naklonjeno leto 1937 UREDNIŠTVO IN UPRAVA! Naročniki! Poravnajte še pred koncem leta naročnino! Sokolska društva prosimo, naj že zdaj javijo eventuelne spremembe v številu naročnikov za prihodnje leto. UPRAVA. Poslužujte se tvrdk, ki inserirajo v Vestniku! POSOJILNICA W RADOVLJICI, reg zadr. z o. por. obstoji že 45 let in je tedaj najstarejši denarni zavod v radovljiškem srezu CELJSKA MESTNA HRANILNICA Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice SE MESTO CEJC.JE z vsem premoženjem in z vso davčno močjo Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materijal vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji f > Sanitas“ CEHE - MUBISANA, IVRiEVA MICA 5 --- ' ali pa v TRBOVEJAH Telovadne potrebščine t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno! Velika izbira otroških vozičkov in dečje opreme — Sokolske potrebščine === sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina Miloš Pšeničnik, Celje PUPILARNOVAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOUINE CELJE prej Južnoštajerska hranilnica CANKARJEVA C. II • NASPROTI POŠTE ♦ Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. Nove vloge izplačuje takoj. Za vloge jamči P R A K A B A H O V |1Ta z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Najbolj varna naložba. Zvezna tiskarna v Celju StrOSSmayerjeva ul. I se priporoča Sokolskim društvom za naročila lepakov, vakil in vsek drugik tiskovin LASTNA KNJIGOVEZNICA