UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO KOMUNIKACIJSKI KROG ZNANSTVENIH PUBLIKACIJ V POGOJIH GLOBALIZIRANEGA ELEKTRONSKEGA ZALOŽNIŠTVA MAGISTRSKO DELO Mentor: dr. Miha KOVAČ Avtorica: Darja VAJS, univ. dipl. bibl. LJUBLJANA, 2006 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 HČERKI ANI IN MOŽU GREGORJU VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 3 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Ključna dokumentacijska informacija Ime in priimek: Darja Vajs Naslov magistrskega dela: Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva Kraj: Ljubljana Leto: 2006 Število listov: 177 Št. slik in grafikonov: 38 Št. tabel: 24 Število prilog: 31 Št. strani prilog: 95 Število bibliografskih opomb: 118 Mentor: dr. Miha Kovač UDK: 001.891:659.2:655.15 (043.2) Ključne besede: komunikacijski krog, globalizacija, Thomson, ISI, Indeksi citiranja, dejavnik vpliva, raziskovalna dejavnost, znanstvene publikacije, Elsevier, Kluwer Izvleček: Magistrska naloga se ukvarja z raziskovanjem povezav med globalizacijo znanstvenega založništva, načini vrednotenja znanstvenih dosežkov in cenami revij. Predstavitvi pojma globalizacija sledi predstavitev korporacije Thomson, pod okriljem katere deluje Inštitut za znanstveno informiranje (ISI). Slednji je pomemben zato, ker med njegove pomembnejše proizvode spadajo Indeksi citiranja, ki v magistrski nalogi igrajo pomembno vlogo. So namreč močno povezani z vrednotenjem raziskovalne dejavnosti po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Ugotovili smo, da orodje Indeksov citiranja, dejavnik vpliva, pomembno vpliva na znanstvenikovo delo – tako na pridobivanje finančnih sredstev s strani države kot tudi pri napredovanju znotraj univerz. V nalogi smo raziskali povezanost sistemov vrednotenja znanstvenega dela, kot poteka na slovenskih univerzah in pod okriljem ARRS, z dejavniki vpliva. Poleg tega pa smo ugotavljali tudi, kako dejavnik vpliva vpliva na ceno revij znanih in velikih svetovnih založb in na nabavno politiko knjižnic. Raziskovalna hipoteza naloge je bila, da višji kot je dejavnik vpliva, višja je cena revije. Raziskovalna hipoteza je bila delno potrjena. S tem se je pokazalo, da dejavnik vpliva opravlja tudi funkcijo marketinškega orodja največjih svetovnih založb, specializiranih za izdajanje periodičnih publikacij. Magistrska naloga v zaključku predstavi še modele komunikacijskega kroga za knjige, tiskane znanstvene revije in znanstvene revije v elektronski obliki. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 4 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Key documentary information The title of the Postgraduate Thesis: Communication Circuit of Periodical Scientific Publications in Age of Globalised Publishing Key words: communication circuit, globalisation, Thomson, ISI, Citation Index, Impact Factor, research work, scientific publications, Elsevier, Kluwer Abstract: This Postgraduate Thesis deals with the research of relations between the globalization of the scientific publishing, the evaluation modes of scientific achievements and the journal prices. The introduction of the term Globalization is followed by the introduction of the Thomson Corporation within which the Institute for Scientific Information (ISI) performs their activity. The latter plays an important part as one of their most important products are the Citation Indexes which are of great importance in this Postgraduate Thesis. Namely, the Citation Indexes are in strong connection with the evaluation of the research activity worldwide, also in Slovenia. In this Postgraduate Thesis it was established that the tool of the Citation Indexes - the Impact Factor - has a great influence on the researcher's work: It affects the acquisition of the public financial means and the promotion within the universities. This Postgraduate Thesis investigates the connection of systems of the scientific work evaluation performed at the Slovenian universities and under the patronage of the Slovenian Research Agency with the Impact Factors. It was further investigated how the Impact Factor affects the journal prices of big and well known publishing houses and the acquisition policies of the libraries. The research hypothesis of this thesis was the following: The higher the Impact Factor the higher the journal price. The research hypothesis was partly confirmed. This proved that the Impact Factor also plays the role of a marketing tool by the biggest global publishing houses specialized in the publishing of the periodical publications. The Postgraduate Thesis in the end also present the model of three communication circuit: communication circuit of the book, printing scientific journal and electronic scientific journal. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 5 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ......................................................................................................................................................... 13 2 GLOBALIZACIJA .................................................................................................................................... 14 3 KORPORACIJA 'THOMSON' ............................................................................................................... 16 3.1 ODDELKI KORPORACIJE THOMSON .......................................................................................... 16 3.1.1 Thomson Legal & Regulatory ....................................................................................................... 17 3.1.2 Thomson Learning ........................................................................................................................ 17 3.1.3 Thomson Financial ........................................................................................................................ 17 3.1.4 Thomson Scientific & Healthcare ................................................................................................. 18 3.1.4.1 Tržišče in trendi poslovanja Oddelka za naravoslovje in medicino ..................................................... 18 4 INŠTITUT ZA ZNANSTVENO INFORMIRANJE (ISI) IN NJEGOV USTANOVITELJ ............... 20 4.1 EUGENE GARFIELD ....................................................................................................................... 20 4.1.1 Profesionalna pot Eugena Garfielda ............................................................................................ 21 4.2 ISI ...................................................................................................................................................... 22 4.2.1 Porast števila informacij ............................................................................................................... 22 4.2.2 Prvi začetki ISI-ja ali zgodba o uspehu ......................................................................................... 23 4.2.2.1 Začetki 'Current Contents' ................................................................................................................... 23 4.2.2.2 Prvi Indeksi citiranja ........................................................................................................................... 25 4.2.2.2.1 Razvoj ISI-ja ter njegovih proizvodov ........................................................................................... 27 4.3 PROIZVODI ISI-JA ........................................................................................................................... 29 4.3.1 Current Contents ........................................................................................................................... 29 4.3.2 Journal Citation Reports (JCR) .................................................................................................... 31 4.3.2.1 JCR Science Edition ............................................................................................................................ 34 4.3.2.2 JCR Social Science Edition ................................................................................................................. 35 4.3.3 Indeksi citiranja ............................................................................................................................ 35 5 INDEKSI CITIRANJA ............................................................................................................................. 36 5.1 INDEKSI CITIRANJA –ORODJA ANALIZE CITIRANJA ............................................................ 37 5.1.1 Analiza citiranja ............................................................................................................................ 38 5.2 objave slovenskih avtorjev v sci, ssci in a&hci ........................................................................ 39 5.2.1 Osamosvojitev Slovenije ................................................................................................................ 42 5.3 objave slovenskih avtorjev v slovenskih revijah ter PROBLEMATIKA ZNANSTVENIH REVIJ, KI NISO OBDELANE V BAZAH INDEKSOV CITIRANJA ............................................................ 44 5.4 WEB OB SCIENCE – SERVIs, ki omogoČa on-line dostop do ISI-jevih Indeksov citiranja. 46 5.4.1 Konzorcialna pogodba, ki jo je IZUM sklenil za dostop do servisa Web of Science ter uporaba tega servisa .................................................................................................................................................. 50 5.4.2 ISI-jeve zbirke Indeksov citiranja .................................................................................................. 50 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 6 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 5.4.2.1 Science Citation Index (SCI) ............................................................................................................... 51 5.4.2.2 Social Science Citation Index (SSCI) .................................................................................................. 51 5.4.2.3 Art & Humanities Citation Index (A&HCI) ........................................................................................ 52 5.4.2.4 Ostali indeksi ....................................................................................................................................... 52 5.4.3 On-line dostop do ISI-jevih zbirk Indeksov citiranja ..................................................................... 53 5.5 SCOPUS – ALTERNATIVA WEB OF SCIENCE? .......................................................................... 53 5.5.1 Bibliografska zbirka SCOPUS ...................................................................................................... 54 5.5.2 Primerjava Scopus -a in Web of Science ....................................................................................... 55 6 DEJAVNIK VPLIVA ................................................................................................................................ 59 6.1 Motivi za citiranje ......................................................................................................................... 60 6.2 POGOJI ZA VKLJUČITEV REVIJE V INDEKSE CITIRANJA ...................................................... 60 6.2.1 Ekspertne ocene ............................................................................................................................ 61 6.3 UPORABA DEJAVNIKA VPLIVA .................................................................................................. 61 6.4 KORISTNOST DEJAVNIKA VPLIVA ............................................................................................ 62 6.4.1 Nabavna politika knjižnic .............................................................................................................. 62 6.4.1.1 Dopolnilni kriteriji relevantnosti revij ................................................................................................. 64 7 RAZISKOVALNA DEJAVNOST V SLOVENIJI ................................................................................. 66 7.1 moČ znanja IN raziskovalne dejavnosti ..................................................................................... 66 7.2 PRORAČUNSKASREDSTVA,NAMENJENAZA RAZISKOVALNO DEJAVNOSTVRS ....... 70 7.2.1 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ....................................... 72 7.2.2 Delež proračunskih sredstev, namenjen za raziskovalno dejavnost .............................................. 74 7.2.2.1 Financiranje raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2004: porazdelitev po področjih ........... 81 7.3 SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE USPEŠNOSTI RAZISKOVALNEGA DELA ....................... 84 7.3.1 Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti raziskovalnega dela s strani Ministrstva ......................... 85 7.3.1.1 Ocenjevanje s pomočjo pravilnikov .................................................................................................... 89 7.3.1.1.1 Prvi pravilnik iz leta 1994 ter spremembe in dopolnitve v letih 1997, 1999 ter v letu 2000 .......... 89 7.3.1.1.2 Drugi pravilnik iz leta 2001 ter spremembe in dopolnitve v letu 2002 .......................................... 90 7.3.1.1.3 Tretji pravilnik iz leta 2005 ............................................................................................................ 92 7.3.1.1.4 Dodatki tipologiji ........................................................................................................................... 95 7.3.1.1.5 Pravilnik iz leta 2006 ..................................................................................................................... 99 7.3.1.2 Evalvacijski pogoji, kriteriji, kazalci in merila, ki jih predpisujejo pravilniki za ocenjevanje raziskovalnih projektov .......................................................................................................................................... 101 7.3.1.2.1 Usposobljenost članov projektne skupine temeljnega ali aplikativnega raziskovalnega projekta 101 7.3.1.2.2 Bibliografski kazalci in merila znanstvene uspešnosti ................................................................. 102 7.3.1.2.3 Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu Cobiss .......................................... 105 7.3.2 Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti raziskovalnega dela znotraj univerz .............................. 105 7.3.2.1 Nosilci izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa (visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci) ......................................................................................................... 107 7.3.2.2 Kvalitativno in kvantitativno ocenjevanje za izvolitev v posamezni naziv ........................................ 111 7.3.2.3 Vrednotenje različnih dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v posamezen naziv .......................... 116 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 7 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 7.3.2.3.1 Vrednotenje dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v posamezen naziv na Univerzi na Primorskem 117 7.3.2.3.2 Vrednotenje dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v posamezen naziv na Univerzi v Mariboru 117 7.3.2.3.3 Vrednotenje dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v posamezen naziv na Univerzi v Ljubljani 118 7.4 PREDSTAVITEV SICRIS-A ................................................................................................................... 120 7.4.1 STRUKTURA PODATKOV V SICRIS-U ..................................................................................... 121 7.4.2 ZAKAJ INFORMACIJSKI SISTEM V RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI? .................................... 122 8 PREDSTAVITEV DVEH VEČJIH SVETOVNIH ZALOŽNIKOV .................................................. 124 8.1 REED ELSEVIER .............................................................................................................................. 124 8.1.1 Izraz Elsevier ............................................................................................................................... 124 8.1.2 Tiskarski simbol/oznaka Elsevierja ............................................................................................. 125 8.1.3 Zgodovina dinastije Elzevir in amsterdamske založbe Elsevier .................................................. 126 8.1.3.1 House of Elzevir ................................................................................................................................ 126 8.1.3.2 Zgodovina Elsevierja ......................................................................................................................... 127 8.1.3.2.1 Pred znanostjo: Elsevierjevi začetki (1880–1933) ....................................................................... 127 8.1.3.2.2 Znanost brez meja: 1933–1956 .................................................................................................... 128 8.1.3.2.3 Raznolikost in širitve: 70-ta in 80-ta leta ...................................................................................... 130 8.1.4 Reed Elsevier PLC & Reed Elsevier NV ..................................................................................... 131 8.1.4.1 ScienceDirect .................................................................................................................................... 132 8.1.5 Oddelki Reed Elsevierja .............................................................................................................. 136 8.1.5.1 Pravni oddelek (Legal) ...................................................................................................................... 136 8.1.5.2 Oddelek za izobraževanje ( Education) ............................................................................................. 137 8.1.5.3 Oddelek za poslovne informacije (Business) ..................................................................................... 139 8.1.5.4 Oddelek za znanost in medicino (Science and Medical) ................................................................... 140 8.1.5.4.1 Elsevier ........................................................................................................................................ 140 8.1.5.5 Elsevierjeve revije v Indeksih citiranja .............................................................................................. 144 8.1.5.5.1 Leto 2001 ..................................................................................................................................... 144 8.1.5.5.2 Leto 2002 ..................................................................................................................................... 146 8.2 WOLTERS KLUWER ............................................................................................................................ 148 8.2.1 Združitev Kluwerja s Springerjem ............................................................................................... 149 8.2.1.1 Bertelsmannspringer / Springer Science + Business Media pred združitvijo .................................... 150 8.2.1.2 Kluwer Academic publishers pred združitvijo .................................................................................. 150 8.2.2 Strokovna področja Springerja ................................................................................................... 151 8.2.3 Springerlink ................................................................................................................................. 151 8.2.4 Kluwerjeve revije v Indeksih citiranja ......................................................................................... 151 8.2.4.1 Leto 2001 .......................................................................................................................................... 151 8.2.4.2 Leto 2002 .......................................................................................................................................... 153 8.3 DEJAVNIK VPLIVA IN NJEGOVA MOREBITNA POVEZAVA S CENAMI REVIJ DVEH NAJVEČJIH SVETOVNIH ZALOŽNIKOV ................................................................................................................................................... 155 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 8 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 8.3.1 Elsevierjeve revije ....................................................................................................................... 155 8.3.2 Kluwerjeve revije ........................................................................................................................ 157 9 KOMUNIKACIJSKI KROG ZNANSTVENIH PUBLIKACIJ .......................................................... 161 10 ZAKLJUČEK .......................................................................................................................................... 166 11 LITERATURA ........................................................................................................................................ 170 KAZALO TABEL Tabela 1: Oddelki korporacije Thomson ....................................................................................................... 16 Tabela 2: Profesionalna pot ustanovitelja ISI-ja ....................................................................................... 21 Tabela 3: Objave slovenskih avtorjev v revijah, ki jih indeksirajo SCI, SSCI in A&HCI ...................... 40 Tabela 4: Financiranje dostopa do Servisa Web of Science s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ....................................................................................................................................................... 50 Tabela 5: Primerjava med Scopus-om in Web of Science ............................................................................. 55 Tabela 6: Prekrivanje revij zbirke WoS z zbirko Scopus ............................................................................ 56 Tabela 7: Primerjava revij, indeksiranih v zbirkah WoS in Scopus glede na državo izhajanja – dežele, ki so v WoS bolj zastopane ....................................................................................................... 56 Tabela 8: Število dokumentov v maternem jeziku avtorjev iz evropskih držav in Kitajske v Scopus-u in SCI/SSCI .............................................................................................................................................. 57 Tabela 9: Primerjava faktorjev vpliva (IF) revij v Scopus-u in WoS-u .................................................... 58 Tabela 10: Bruto domaČi proizvod (BDP) in državna proraČunska sredstva (DPS), namenjena za raziskovalno-razvojno dejavnost po družbeno-ekonomskem cilju in sektorju (RRD) za leta 2000–2004 v Republiki Sloveniji ............................................................................................................. 76 Tabela 11: Bruto domaČi proizvod (BDP) nekaterih držav EU in ZDA v letih od 2000– 2004 ............................................................................................................................................................. 77 Tabela 12: Državna proraČunska sredstva (DPS), namenjena za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) v nekaterih državah EU in ZDA v letih od 2000–2004 ........................................................... 78 Tabela 13: Bruto domaČi proizvod (BDP) in državna proraČunska sredstva (DPS), namenjena za raziskovalno-razvojno dejavnost po družbeno-ekonomskem cilju in sektorju (RRD) za leta 2000–2004 v Republiki Sloveniji › podatki preraČunani v PKM ...................................................... 79 Tabela 14: Odstotek, ki ga posamezne države namenjajo za znanstveno-raziskovalno dejavnost . 80 Tabela 15: Rekapitulacija financiranja raziskovalne dejavnosti v letu 2004 ..................................... 81 Tabela 16: Rekapitulacija financiranja raziskovalnih programov in temeljnih projektov ............... 82 Tabela 17: Rekapitulacija financiranja aplikativnih projektov, podoktorskih projektov ter ciljnih raziskovalnih programov ...................................................................................................................... 82 Tabela 18: Nazivi Univerze na Primorskem, Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze v Novi Gorici .............................................................................................................................................. 109 Tabela 19: Elsevierjeve založbe v SCI in SSCI (2001) ................................................................................ 144 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 9 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Tabela 20: Elsevierjeve založbe v SCI in SSCI (2002) ................................................................................ 146 Tabela 21: Kluwerjeve založbe v SCI in SSCI (2001) ................................................................................. 152 Tabela 22: Kluwerjeve založbe v SCI in SSCI (2002) ................................................................................. 153 Tabela 23: Elsevierjeve revije, razvršČene glede na dejavnik vpliva (IF) ........................................... 156 Tabela 24: Kluwerjeve revije, razvršČene glede na dejavnik vpliva .................................................... 158 KAZALO SLIK Slika 1: Eugene Garfield .................................................................................................................................. 20 Slika 2: Vstopna stran za Scopus (osnovno iskanje) ................................................................................... 54 Slika 3: Organiziranost ARRS ........................................................................................................................ 74 Slika 4: Simbol 'Non solus' ............................................................................................................................. 125 Slika 5: Logotip Reed Elsevierja .................................................................................................................. 131 Slika 6: Organiziranost Reed Elsevierja .................................................................................................... 132 Slika 7: Dostop do ScienceDirect preko raČunalniškega kataloga Cobiss ......................................... 134 Slika 8: Dostop do ScienceDirect na spletni strani CTK ......................................................................... 134 Slika 9: Direkten dostop do ScienceDirect na spletni strani založbe .................................................. 135 Slika 10: Sestava LexisNexis Group ............................................................................................................. 136 Slika 11: Sestava Harcout ............................................................................................................................ 137 Slika 12: Sestava Reed Business ................................................................................................................... 139 Slika 13: Sestava Elsevier ............................................................................................................................. 140 Slika 14: Elsevierjeva podroČja delovanja ................................................................................................ 142 Slika 15: Dostop do on-line revij .................................................................................................................. 143 Slika 16: Dostop do servisov in informacij o revijah ................................................................................ 144 Slika 17: Sestava Wolters Kluwer NV ....................................................................................................... 148 Slika 18: Darntonov komunikacijski krog ................................................................................................. 161 Slika 19: Model komunikacijskega kroga tiskane znanstvene revije ................................................... 162 Slika 20: Model komunikacijskega kroga elektronske znanstvene revije .......................................... 164 KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Objave slovenskih avtorjev v revijah, ki jih indeksirajo SCI, SSCI in A&HCI .................. 41 Grafikon 2 in Grafikon 3: PoveČanje BDP v Sloveniji (2000–2004) in PoveČanje DPS v Sloveniji (2000– 2004) ............................................................................................................................................................ 77 Grafikon 4: Število Elsevierjevih revij v SCI glede na založbo (2001) ................................................. 145 Grafikon 5: Število Elsevierjevih revij v SSCI glede na založbo (2001) ............................................... 145 Grafikon 6 in Grafikon 7: Odstotek Elesevierjevih revij v SCI (2001) in Odstotek Elesevierjevih revij v SSCI (2001) ................................................................................................................................... 146 Grafikon 8: Število Elsevierjevih revij v SCI glede na založbo (2002) ................................................. 147 Grafikon 9: Število Elsevierjevih revij v SSCI glede na založbo (2002) ............................................... 147 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 10 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Grafikon 10 in 11: Odstotek Elesevierjevih revij v SCI (2002) in Odstotek Eelsevierjevih revij v SSCI (2002) ........................................................................................................................................................ 147 Grafikon 12: Število Kluwerjevih revij v SCI glede na založbo (2001) ................................................ 152 Grafikon 13: Število Kluwerjevih revij v SSCI glede na založbo (2001) .............................................. 152 Grafikon 14 in Grafikon 15: Odstotek Kluwerjevih revij v SCI (2001) in Odstotek Kluwerjevih revij v SSCI (2001) ............................................................................................................................................ 153 Grafikon 16: Število Kluwerjevih revij v SCI glede na založbo (2002) ................................................ 154 Grafikon 17: Število Kluwerjevih revij v SSCI glede na založbo (2002) .............................................. 154 Grafikon 18 in Grafikon 19: Odstotek Kluwerjevih revij v SCI (2002) in Odstotek Kluwerjevih revij v SSCI (2002) ............................................................................................................................................ 154 PRILOGE Priloga A: Domača stran korporacije Thomson Priloga B: Dostopna stran do 'Thomson ISI' Priloga C: Domača stran 'National Science Foundation' Priloga D: Domača stran 'National Institute of Health' Priloga E: Domača stran 'The American Chemical Society' Priloga F: Elektronsko pismo E. Garfielda, ustanovitelja ISI-ja Priloga G: ISI Current Contents Connect Priloga H: Journal Citation Reports Priloga I: ISI-jeva on-line baza 'Journal Citation Reports' Priloga J: Seznam institucij, ki imajo dostop do servisa WoS Priloga K: Dostop do Web of Science (IZUM-ova domača stran) Priloga L: Dostop do Web of Science (NUK-ova domača stran) Priloga M: Znanstvena zmožnost raziskovalcev (1994) Piloga N: Usposobljenost članov projektne skupine (2005/2006) Priloga O: Kazalci raziskovalne uspešnosti (2005) Priloga P: Bibliografski kazalci in merila znanstvene uspešnosti (2006) Priloga Q: Bibliografski kazalci in merila strokovne uspešnosti (2006) Priloga R: Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliogrfij v sistemu Cobiss Priloga S: Pogoji za izvolitve v nazive (Primorska) Priloga T: Pogoji za izvolitve v nazive (Maribor) Priloga U: Pogoji za izvolitve v nazive (Ljubljana) Priloga V: Vrednotenje dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v nazive (Primorska) VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Priloga W: Vrednotenje znanstvenoraziskovalne, umetniške, pedagoške in strokovne dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v nazive (Maribor) Priloga X: Vrednotenje znanstvenih, umetniških in strokovnih del za razvrščanje raziskovalcev v nazive (Ljubljana) Priloga Y: Domača stran Reed Elsevier-ja & Elsevier-ja Priloga Z: Navodila avtorjem pri pisanju člankov za založbo Elsevier Priloga AA: Domača stran 'Wolters Kluwer' Priloga AB: Zgodovina Kluwerja Priloga AC: Domača stran Bertelsmann-a Priloga AD: Springerjeva domača stran Priloga AE: SpringerLink SEZNAM KRATIC A&HCI = Arts & Humanities Citation Index ACS = The American Chemical Society BDP = bruto domači proizvod CC = Current Contents DPS = državna proračunska sredstva ISI = Institute for Scientific Information IZUM = Institut informacijskih znanosti NIH= National Institute of Health NSF = National Science Foundation NUK = Narodna in univerzitetna knjižnica OECD = Organisation for Economic Co-operation and Development SCI = Science Citation Index SSCI = Social Science Citation Index UL = Univerza v Ljubljani UM = Univerza v Mariboru UP = Univerza na Primorskem WoS = Web of Science $ - ameriški dolar VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 12 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 ZAHVALA Najprej se najlepše zahvaljujem mojemu mentorju, dr. Mihu Kovaču, ki mi je bil v času podiplomskega študija vedno na razpolago in mi je pri pisanju naloge pomagal po svojih najboljših močeh. Zahvala gre mentorjem izpitnih nalog, ki so sestavni del magistrske naloge, dr. Mirjani Nastran Ule (FDV) ter dr. Primožu Južniču in dr. Martinu Žnidaršiču (FF). Hvala g. Petru Pavletiču, ki si je vzel čas, natančno prebral nalogo in jo lektoriral. Peter, tvoje prijateljstvo mi veliko pomeni! Zahvala tudi g. Eugenu Garfieldu, ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku Inštituta za znanstveno informiranje (ISI), ki je preko elektronske pošte potrpežljivo odgovarjal na moja vprašanja, povezana z omenjenim inštitutom. Hvala zaposlenim Centralne tehniške knjižnice, ge. Tatjani Intihar, g. Marku Šerclju in g. Mirotu Pušniku, za pomoč pri pridobivanju različnih podatkov. Prav tako se zahvaljujem direktorju Centralne tehniške knjižnice, dr. Matjažu Žaucerju, za odgovore na moja vprašanja o nabavni politiki CTK. Pri pridobivanju finančnih informacij s področja raziskovalne dejavnosti mi je pomagala gdč. Manuela Hari, zaposlena na Ministrstvu za finance. Manuela, hvala! Zahvaljujem se ge. Marici Žvar, g. Stojanu Sorčanu in ge. Daši Bole, zaposlenim na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki so mi pomagali odgovoriti na marsikatero vprašanje, povezano z raziskovalno dejavnostjo v Sloveniji. Izposojo prenosnega računalnika mi je omogočil g. Marko Cigale. Najlepša hvala! Hvala pokojnemu monsignorju Vinku Kobalu, ki je v moje življenje vklesal voljo do borbe za dobro, željo po uspešnosti, v moje razmišljanje pa vlil dobro mero optimizma… Bil je učitelj, ki ga ne pozabiš! Hvala vsem pravim prijateljem, ki me spremljajo na poti skozi življenje. Ni vas veliko, ste pa zato toliko bolj dragoceni! Čisto na koncu pa se zahvaljujem še najpomembnejšim ljudem v mojem življenju: mami Bojani in atu Jožetu, ki sta zaslužna za mojo vsesplošno rast - nikoli nista bila samo starša, temveč tudi velika prijatelja; noni Frančiški, moji drugi mami in ženski, ki jo občudujem; Poloni, sestrični in prijateljici; družini Vajs, ki je vzgojila mojega moža v poštenega, ljubečega in potrpežljivega človeka in me je med nastajanjem magistrskega dela ves čas spodbujala in nenazadnje mojima najpomembnejšima in velikima ljubeznima, hčerki Ani in možu Gregorju, ki sta se med nastajanjem magistrske naloge velikokrat igrala in sprehajala sama... Hvala! Neskončno vaju imam rada! VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 1 UVOD Osnovna tema magistrske naloge je povezava med globalizacijo znanstvenega založništva, načini vrednotenja znanstvenih dosežkov in cenami revij Magistrska naloga tako v prvem poglavju prinaša predstavitev pojma globalizacije, ki že nekaj časa pomembno vpliva na naša življenja in tudi na delovanje korporacij, kot je Thomson. Korporacija Thomson, ki jo nato podrobneje predstavimo v tretjem poglavju, je leta 1992 pod svoje okrilje vzela Inštitut za znanstveno informiranje (ISI). ISI je leta 1960 ustanovil Eugene Garfield. V nalogi je omenjeni inštitut podrobneje predstavljen v četrtem poglavju; med njegove pomembnejše proizvode spadajo Indeksi citiranja. Indeksi citiranja, orodje analize citiranja, so močno povezani z raziskovalno dejavnost po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Orodje Indeksov citiranja, dejavnik vpliva, namreč v Sloveniji pomembno vpliva na znanstvenikovo delo – tako na pridobivanje finančnih sredstev s strani države kot tudi pri napredovanju znotraj univerz in inštitutov. Temu poglavju zato sledi poglavje o organiziranosti raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Dejavnik vpliva pa nima vpliva samo na raziskovalno dejavnost. Pomembno vlogo namreč igra tudi znotraj založniške dejavnosti. Zanimalo nas je, kako dejavnik vpliva vpliva na ceno revij znanih in velikih svetovnih založb. Zato v nadaljevanju naloge v osmem poglavju podrobneje predstavljamo dve veliki svetovni založbi, Elsevier in Kluwer; slednja se je v času nastajanja naloge združila z založbo Springer. Po predstavitvi njune zgodovine in področij delovanja si pogledamo, koliko njunih revij je uvrščenih v Indekse citiranja, nato pa še, ali dejavnik vpliva posamezne revije vpliva na njeno ceno. Raziskovalna hipoteza naloge je bila, da višji kot je dejavnik vpliva, višja je cena revije. V nalogi bomo tako poskušali nakazati vzorčne zveze med habilitacijskimi sistemi, založniško politiko revij in nabavno politiko. Poleg tega bomo v zaključku naloge predstavili tudi Darntonov model komunikacijskega kroga knjige in poskušali izdelati tudi modela komunikacijskega kroga za tiskane in elektronske znanstvene publikacije in ju primerjali z modelom za tiskane knjige. 13 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 2 GLOBALIZACIJA Zgodovina pojma globalizacija sega v leto 1985. Takrat je »avtor Theodore Levitt z njim označil sodobne spremembe, ki so se zgodile v takrat zadnjih dveh do treh desetletjih v mednarodnem gospodarstvu. Termin je postopoma začel nadomeščati prej uporabljane besede kot so soodvisnost, mednarodna integracija in internacionalizacija« (Maček, 2002: 8). Mirjana Ule pojem opredeljuje kot »vsesvetovno povezovanje gospodarstev, trgov, kulturnih in političnih procesov v procesu širjenja fleksibilnega kapitalizma in informacijskih omrežij« (Ule, 2000: 321). Leta 2001 smo v reviji Teorija in praksa1 lahko zasledili članek, napisan na temo globalizacije in elektronske demokracije. Avtor France Vreg v članku obravnava nove informacijske in komunikacijske tehnologije, njihov vpliv na družbo ter procese globalizacije. Piše, da »nova informacijska in komunikacijska tehnologija omogoča nastajanje svetovne družbe, globalno komuniciranje, globalne trge, pa globalizacijo kapitala in novo svetovno delitev dela. Globalizacija pomeni povečevanje medsebojne odvisnosti v svetovnem merilu, dominacijo velikih in močnih, pa tudi kulturno homogenizacijo« (Vreg, 2001: 6). Navaja tudi naslednje trditve: > »Nastanek globalnega ekonomskega in političnega prostora so sprožili trije glavni dejavniki: nove informacijske in telekomunikacijske tehnologije, kompetitivnost in konkurenčnost ter liberalizacija in potrebe trga« (Vreg, 2001: 6); > »Sodobna informacijska tehnologija omogoča komunikacijsko in informacijsko dostopnost v širših prostorskih okvirih, na regionalni in lokalni ravni« (Vreg, 2001: 8); > »Globalna telekomunikacijska povezanost vodi k ljudem, k človeku kot osebnosti. V človekovem življenju se nam razkrivajo biološke osnove človekove biti, afektivno-kognitivni motivi komuniciranja in delovanja, nagoni preživetja, dominacije in agresivnosti ter druge lastnosti« (Vreg, 2001: 9). Nove tehnologije in elektronski mediji resda dajejo uporabnikom boljše možnosti za delo, omogočajo dostop do globalne mreže podatkov ter pošiljanje informacij in slik z vseh delov sveta, poleg vseh teh pozitivnih 'rezultatov' globalizacije pa ne smemo pozabiti tudi na vse Teorija in praksa, letn. 38, št. 1, str. 9. 14 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 negativne posledice na ekonomskem, političnem in kulturnem področju. Te posledice bodo po besedah Vrega še najbolj prizadele manj razvite države ter manjše narode. Med najbolj pogoste in očitne posledice globalizacije spadajo: > vse večja brezposelnost; > vse večji prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami, med informacijsko bogatimi in informacijsko revnimi; > parlamentarno demokracijo vse bolj prevladuje t. i. denarna glasovalna pravica, kot ji olepševalno pravijo ekonomisti; > veča se digitalni prepad med državami Vzhodne in Zahodne Evrope; > na konstituiranje informacijskega področja in konstrukcijo globalnega medijskega diskurza vse bolj vplivajo lastniki medijev, ki so ponavadi tudi solastniki različnih industrijskih, naftnih ali transportnih korporacij; > veča se 'informacijski prepad' med bogatimi in revnimi, med tistimi, ki znajo in imajo možnost uporabljati informacijsko tehnologijo, ter tistimi, ki tega ne znajo oz. te možnosti nimajo … (Vreg, 2001: 6-8) Med drugim Vreg predstavi tudi svojo vizijo prihodnosti 'globalnega človeka', kot fenomena informacijske družbe. »Leta 2010 bodo vsi mediji postali eno: v enem samem malem elektronskem aparatu bomo imeli radio, televizijo, poštni nabiralnik za pisma in časopise in morda še kaj drugega (primer čitalnika elektronske knjige). Uveljavljeno bo izobraževanje in delo na daljavo. Državni uslužbenci in strokovnjaki bodo vse opravili kar doma. Ne bo več papirnate birokracije in papirnate družbe. Takojšen dostop do človeških in informacijskih potencialov v pisarni in dostop prek javnih in zasebnih transmisijskih omrežij do oddaljenih lokacij bo omogočil komuniciranje s komerkoli, kjerkoli in kadarkoli. Človek bo deloval in znanstveno ustvarjal doma pred svojim računalnikom in svoje stvaritve ponujal prek interneta vsem narodom sveta« (Vreg, 2001: 9). Globalizacija je izboljšala komunikacijsko tehnologijo. Mobilnost ljudi, kapitala, izdelkov in storitev se je tako izjemno povečala. Eden izmed uporabnikov novih in izboljšanih tehnologij je prav gotovo tudi korporacija Thomson, ki jo bomo predstavili v naslednjem poglavju. 15 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 16 3 KORPORACIJA 'THOMSON'2 Korporacija Thomson je institucija, ki upravlja z Indeksi citiranja (Web of Science). Je institucija, ki vpliva na financiranje raziskovalcev. Je institucija, ki je v tesni povezavi z uspehom založnikov. Korporacija Thomson je v letnem poročilu 2002 zapisala naslednje besede: »Korporacija Thomson razvija in uporablja nove tehnologije, ki zagotavljajo, da so informacije in znanje, po katerih je povpraševanje, razpoložljive takoj, ko jih stranke zahtevajo« (Thomson 2002 Annual Report, 2002: 1). Korporacija Thomson si prizadeva, da bi bolje razumela potrebe svojih strank ter izzive trga, na katerem vsakodnevno tekmujejo in na katerem morajo biti konkurenčne. Svoje storitve nudi več kot 20 milijonom informacijskih uporabnikov s področij prava, računovodstva, davkov, visoke izobrazbe, informacijske tehnologije, izobraževanja, finančnih služb, znanstvenih raziskav ter zdravstva. Leta 2002 je imela korporacija Thomson kar 7,5 milijarde dolarjev dobička (5 % več kot leto prej), 43.000 zaposlenih, svoje operacije pa je izvajala v 46 državah. 3.1 ODDELKI KORPORACIJE THOMSON Korporacija Thomson ima 4 glavne oddelke3: Tabela 1: Oddelki korporacije Thomson LEGAL & REGULATORY LEARNING FINANCIAL SCIENTIFIC & HEALTHCARE PRIHODKI 2002 3 bilijone $ 2,3 bilijona $ 1,5 bilijona $ 780 milijonov $ OPERACIJE V 24 državah 42 državah 22 državah 18 državah ZAPOSLENI 17.000 12.300 7.600 4.300 POMEMBNEJŠI POSLI Westlaw, Sweet&Maxwell, Dialog,… Wadsworth, South-Western, Course Technology, Delmar,… Thomson 0 NE, First Call, World scope,... ISI, Derwent & Current Drugs Glej Prilogo A. Povzeto s strani: www.thomson.com/corp/about/ab_home.jsp?printable=true. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 17 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 3.1.1 Thomson Legal & Regulatory4 Thomson Legal & Regulatory je globalni vodilni ponudnik celovitih informacijskih rešitev na področju prava, davkov, računovodstva, intelektualne lastnine, skladnosti zakonskih predpisov, poslovanja, državne uprave. Thomson Legal & Regulatory deluje v 22 državah, leta 2005 je imel 3,49 milijarde USD prihodka in 17.300 zaposlenih. 3.1.2 Thomson Learning5 Thomson Learning nudi rešitve pridobivanja novega znanja za posameznike, podjetja in inštitucije po celem svetu. Te rešitve nudijo preko specializiranih vsebin, aplikacij in storitev. Njihovo tržno skupino sestavljajo združljiva, pa vendar različna podjetja, ki zagotavljajo proizvode in storitve, ki so potrebne za učenje in ki presegajo raven učbenikov in programov. Thomson Learning je med svetovno največjimi ponudniki uporabnikom prilagodljivih učnih rešitev. Na akademskem tržišču oskrbujejo študente dodiplomskega, diplomskega, podiplomskega študija, profesorje in izobraževalne ustanove tako na ravni rednega študija kot tudi študija na daljavo. Na profesionalnem in podjetniškem tržišču nudijo gradivo za izobraževanje odraslih in gradivo za pridobivanje potrdil o pridobljenem znanju za podjetja, izobraževalne centre in posameznike. Strankam ponudijo usposabljanje, pripravo testiranj, testiranja, ocenjevanje in podelitev potrdil. Svoje proizvode in storitve prodajajo po vsem svetu preko neposrednih prodajnih poti in preko svetovne mreže distributerjev. 3.1.3 Thomson Financial6 Thomson Financial zagotavlja celovite informacijske in tehnološke aplikacije na finančnem področju po vsem svetu. Thomson Financial razvija individualne delovne postopke, ki podpirajo strankin način poslovanja, in s tem dodatno pripomore k njenim konkurenčnim prednostim na tržišču. Njihov proizvod 'Thomson ONE' ima zelo prilagodljiv uporabniški vmesnik, saj omogoča integracijo vsebine Thomson Financial s strankino opremo in sistemi ter z ustreznimi aplikacijami tretjih (podatke organizira, analizira in informacije integrira v Thomson 2002 Annual Report (2002), str. 22. Prav tam, str. 24. Prav tam, str. 26. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 18 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 strankine delovne postopke). Thomson ONE približa stranki najširši ter najmočnejši portfolio vsebin, analiz in transakcijskih storitev ter ji tako pomaga, da lahko hitro prepozna nove poslovne in tržne priložnosti in se nanje tudi ustrezno hitro odzove. Thomson ONE trenutno nudi praktične rešitve, razvite za zadovoljevanje potreb zaposlenih na naslednjih področjih: investicijsko bančništvo, investicijski management, upravljanje s premoženjem, vrednostni papirji, redni dohodki, korporativni management, pravice do udeležbe na dobičku. 3.1.4 Thomson Scientific & Healthcare7 Zadnji oddelek je oddelek za področje naravoslovja in medicine8, katerega naloga je med drugim tudi upravljanje z ISI-jem. Thomson Scientific & Healthcare nudi informacijske rešitve za raziskovalce in knjižničarje, za zdravnike in farmacevte ter za druge poklicne skupine po celem svetu. S kombinacijo vsebine z inovativnimi tehnologijami nudi širok spekter virov znanja za akademska, poslovna, državna in zdravstvena tržišča. Zlasti podatkovne zbirke Thomson Scientific so v pomoč uporabnikom na vsaki stopnji raziskovanja in razvoja izdelkov – od odkritja preko analize do razvoja izdelka in njegove distribucije. 3.1.4.1 Tržišče in trendi poslovanja Oddelka za naravoslovje in medicino Thomsonov Oddelek za naravoslovje in medicino ima vodilni tržni delež (2,3 milijarde dolarjev prihodka v letu 2002), trend rasti pa ostaja visok predvsem zaradi skrbno načrtovanega, kontinuiranega vlaganja v raziskave in razvoj. Najpomembnejša stranka Thomsonovega Oddelka za naravoslovje in medicino so prav gotovo znanstveniki. Glavni cilj oddelka za znanost in medicino je namreč »biti primarni vir znanstvenih informacij. Svoje rešitve prilagaja različnim institucijam ter jih postopamo približuje strankinim razvijajočim se potrebam. Z dopolnjevanjem njihovega komercialno uspešnega servisa 'Web of Science', so leta 2002 uspešno začeli projekt 'The Web of 7 Thomson 2002 Annual Report (2002), str. 28. 8 Tako pojmovanje oddelka ima korenine v zgodovini, saj se je ISI najprej začel razvijati na področju naravoslovja in medicine. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 19 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Knowledge'9, da bi še lažje zadostili potrebam raziskovalcev na univerzah in inštitutih. Poleg teh projektov pa sta znana še dva: 'Current Drugs IDdb', ki je narejen posebej za znanstvenike s področja farmacije in biotehnologije ter projekt 'Wila Verlag and Delphion', ki je narejen posebej za potrebe raziskovalcev s področja elektrotehnike« (Thomson 2002 Annual Report, 2002: 28). V nadaljevanju bomo bolj podrobno predstavili Inštitut za znanstveno informiranje, ki ga je leta 1992 kupil Thomson. Gre za portal, na katerem so zbrani vsi ISI-jevi servisi (Web of Science, Cross searsh, Current Contents …). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 20 4 INŠTITUT ZA ZNANSTVENO INFORMIRANJE (ISI) IN NJEGOV USTANOVITELJ Zgodovina nastanka Indeksov citiranja je vezana na še vedno aktivnega Eugena Garfielda. (Južnič, 1999: 29) Leta 1958 se je E. Garfield pri 'Household Finance' zadolžil za 500 $, s katerimi je leta 1960 ustanovil Institute for Scientific Information10 (Testa, 2003: 210). V enciklopediji knjižničarskih in informacijskih znanosti najdemo naslednji opis Inštituta za znanstveno informiranje: »Institute for Scientific Information (v nadaljevanju ISI) je mednarodna korporacija, ki proizvaja obsežno ter raznoliko zbirko informacijskih servisov, ki so namenjeni znanstvenikom11 po vsem svetu. ISI je nenavadna mešanica akademske znanosti in tržne poslovnosti« (Encyclopedia of library and information science, 1974: 90). 4.1 EUGENE GARFIELD Dr. Eugene Garfield je po izobrazbi diplomirani kemik. Dodiplomski študij je končal na kolumbijski univerzi leta 1949 (Testa, 2003: 210). Slika 1: Eugene Garfield 10 Garfield je prej vodil podjetje z imenom 'Eugene Garfield Associates Inc.', ki ga je leta 1960 preimenoval v 'The Institute for Scientific Information'. 11 V eseju, napisanem leta 1977 in objavljenem v Current Contents, piše, da so omenjeni informacijski servisi namenjeni tudi knjižničarjem. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 21 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Ustanovitelj in dolgoletni predsednik ISI, kot ga danes lahko imenujemo, je na področje svojega kasnejšega delovanja zašel čisto po naključju. Diplomirani naravoslovec je zgolj iz radovednosti dve leti po diplomi sodeloval na konferenci ameriških kemikov, ki je bila tematsko povezana z dokumentacijo. Takrat mu je predsedujoči konference, James W. Perry, ponudil mesto asistenta-raziskovalca pri projektu 'Johns Hopkins' v vojaški zdravstveni knjižnici (Army Medical Library) (Encyclopedia of library and information science, 1974: 90). Cawkell piše, da je bivši Garfieldov profesor Eugena sicer označil kot pridnega, toda ne preveč izvirnega delavca, zato njegove reference niso bile nič kaj spodbudne (Cawkell, 2001: 149). Vendar je James W. Perry očitno zaupal v njegove sposobnosti, saj ga je zadolžil, da poskuša izkoristiti »potencial mehanizmov, ki bi bili sposobni 'rokovati' z velikim številom informacij« (Cawkell, 2001: 149). Drugače povedano: Eugene Garfield je s tem projektom začel izumljati avtomatizirano metodo obdelave podatkov v znanstveni dokumentaciji. Med svojim delom se je E. Garfield srečal z mnogimi strokovnjaki knjižničarske stroke, ker pa sam ni imel te izobrazbe, so mu svetovali, da si jo pridobi, če želi ostati in ustvarjati v tej stroki. Tako je začel obiskovati kolumbijsko knjižničarsko šolo (Columbia Library School), kjer je leta 1954 končal podiplomski študij. Leta 1961 mu je univerza v Pennsylvaniji podelila naziv doktorja znanosti (Cawkell, 2001: 149). 4.1.1 Profesionalna pot Eugena Garfielda Tabela 2: Profesionalna pot ustanovitelja ISI-ja12 LETO FUNKCIJA 1949–1950 laboratorijski kemik ¦=> Evans Research & Development Corporation 1950–1951 raziskovalni kemik ¦=> Columbia University 1951–1953 član osebja ¦=> John Hopkins University (projekt: Welch Machine Indexing Project) 1954–1960 predsednik ¦=> Eugene Garfield Associates 1960–1992 predsednik ¦=> Institute for Scientific Information 1986–2000 založnik in glavni urednik ¦=> revija The Scientist 1992 predsednik ¦=> Institute for Scientific Information 1993- častno upokojen predsednik ¦=> Institute for Scientific Information 1998–2000 predsednik ¦=> American Society for Information Science & Technology 2001- predsednik ¦=> The Scientist LLC Povzeto po: http://www.garfield.library.upenn.edu/prof.html. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 22 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 4.2 ISI13 4.2.1 Porast števila informacij Eugene Garfield se ob začetku svoje poti še ni zavedal, da stopa na področje, ki se je v tistem času, zaradi vse hitrejšega tempa raziskovanja, začelo bliskovito razvijati. Obseg izdanih raziskovalnih informacij je bil vsak dan večji, poleg tega pa se je večala tudi potreba po vse bolj poglobljenem znanju. Nivo slednjega se je na mnogih področjih vsak dan pospešeno višal in meja med posameznimi disciplinami je postajala vsak dan bolj nejasna. V tem času, ko se je vse to dogajalo, pa se je zgodilo še nekaj. Računalniški strokovnjaki so istočasno s povečevanjem števila informacij začeli iskati možnost, kako bi vse te informacije lahko obdelovali in iskali tudi preko računalniških metod. Pod pritiskom vseh teh sprememb se je informacijsko področje 'podalo' na dolgo pot razvoja, ki traja še danes. Eugene Garfield se je na to pot odpravil med prvimi. Projekt 'Johns Hopkins', pri katerem je sodeloval, je bil prvi pomembnejši projekt, ki je posegel na področje možnega avtomatiziranega, strojnega načina iskanja in obdelave dokumentov, ki bi lahko obvladal veliko množico informacij. Kot je zapisala Janet Robertson, koordinatorka projekta JCR pri ISI, »strojno indeksiranje prinaša veliko manjši delež človeškega posredovanja pri tematski klasifikaciji in indeksiranju. Računalnik obljublja zmanjšanje časa, ki je namenjen procesu, ki ga zahteva sámo vključevanje bibliografskega dokumenta v računalniško bazo podatkov« (http://www.isinet.com/isi/hot/essays/journalcitationreports/22.html). Projekt 'Johns Hopkins' je bil torej začetek vseh kasnejših znanstvenih raziskav na tem področju. Garfield se je kot član tega projekta zapisal med tiste može, ki so ravno v času velikih sprememb kar dve desetletji obvladovali knjižničarsko in informacijsko področje (Encyclopedia of library and information science, 1974: 90). Na domači strani Eugena Garfielda je zapisano, da je bil omenjeni projekt »financiran s strani vojaške medicinske knjižnice (Army Medical Library), prednice kasnejše Nacionalne medicinske knjižnice. Cilj projekta je bil pregledati temeljne probleme, kako ponovno najti že najdeno medicinsko informacijo (na kakšen način informacijo shraniti, da jo lahko kasneje na enostaven način poiščemo) ter najti način, metodo, kako indeksirati (narediti kazalo za) biomedicinsko literaturo. Glavni namen je bil izboljšati že obstoječi seznam medicinske 13 Glej Prilogo B. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 literature (Current List of Medical Literaure) s pomočjo že omejenega računalniškega indeksiranja. Tako je nastal Index Medicus« (http://www.garfield.library.upenn.edu/overvu.html). 4.2.2 Prvi začetki ISI-ja ali zgodba o uspehu Tehnološki temelji ISI-ja so bili postavljeni že takrat, ko je Eugene Garfield sodeloval pri že nekajkrat omenjenem Johns Hopkinsovem projektu. Tekom dveh let, ki jih je preživel v vojaški medicinski knjižnici, je razvil zanimanje in strokovno znanje, ki se je dotikalo metodologije indeksiranja, poleg tega pa je pridobil še posebno sposobnost opazovanja in razumevanja tega področja. Ko je prebiral kritične prikaze posameznih raziskovalnih področij, ki naj bi jih indeksiral, je Garfield spoznal, da skorajda vsaka izjava v teh člankih bralca vodi do nekega drugega dela članka, ki ga je pišoči pred tem prebral in nato citiral. Poleg tega je ugotovil tudi to, da je bibliografija vseh teh člankov v resnici niz kazal navedb (citatov). E. Garfield je tako prišel do zaključka, da bi citati v znanstvenem materialu lahko postali nov in zelo dragocen način indeksiranja znanstvene literature. Kot raziskovalec je namreč čutil veliko potrebo po tem, da bi obstajal mehanizem, ki bi ga seznanjal z vsemi izdanimi novostmi na področju njegovega raziskovanja. 4.2.2.1 Začetki 'Current Contents' Zanimivo je, da E. Garfield ob odločitvi za podiplomski študij ni čutil prav nobene potrebe po ustanovitvi organizacije, ki bi se ukvarjala z Indeksi citiranja. Enciklopedija knjižničarskih in informacijskih znanosti navaja dva dogodka, ki sta kasneje spodbudila to potrebo. Prvi dogodek je bila ponudba, ki je prišla kmalu po končanem magisteriju. Družba 'Smith, Kline & French' ga je prosila za izdelavo strojnih indeksov za področje farmacije. Drugi dogodek je bila pogodba z družbo 'Bell Telephone Laboratories'. Pogodba je predvidevala izdelavo baze podatkov, ki bi vsebovala obsežen seznam literature s področja menedžmenta. 'Bell Laboratories' je do tedaj sam izdeloval tak seznam. Garfield je s slednjimi podpisal pogodbo, ki mu je dovoljevala, da svoj 'izdelek' prodaja tudi na trgu, le pod drugim imenom. To je tudi storil – bazo je poimenoval 'Management's Documation Preview', v namen njenega trženja pa ustanovil podjetje 'Documation Inc.' (Encyclopedia of library and information science, 1974: 90–91). 23 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Prav to podjetje je kasneje preraslo svoje začetne okvirje, saj je Garfield svoj proizvod želel tržiti z dobičkom. Tako je ime firme spremenil v 'Eugene Garfield Associates', ime baze, ki je bila nekakšen napovednik revij, pa v 'Current Contents'. E. Garfield je za svoja raziskovanja seveda potreboval finančno pomoč in je zanjo zaprosil National Science Foundation14. »Nacionalna raziskovalna ustanova mojih raziskav ni hotela finančno podpreti. Moj status je bil 'nevčlanjena oseba', če pa bi delal na univerzi, ki je neprofitna ustanova, bi bil zanje 'včlanjena oseba'. Tako pa sem čez noč izgubil privilegij članstva, ko sem zapustil Univerzo Johns Hopkins. Z drugimi besedami: mojih raziskav niso hoteli podpreti, medtem, ko je NSF v letih od 1956-1960 Združenju ameriških kemikov (The American Chemical Society (ACS))15 za raziskave dala milijone dolarjev. Moje podjetje Eugene Garfield Associates pa je v tem času razvilo Index Chemicus Registry System brez finančne podpore.«16 Že kmalu po spremembi imena firme v 'Eugene Garfield Associates' je dobil prvo ponudbo, tokrat s strani neke farmacevtske družbe17; prosila ga je, da izdela bazo medicinske in farmacevtske literature. Tako je nastal 'Current Contents / Life Sciences', ki je kmalu postal izjemno uporabna in tudi uporabljana baza v znanstvenem svetu. Po tem uspešnem projektu se je zanimanje za take baze podatkov pojavilo v različnih raziskovalnih sferah. Vse večje potrebe in zahteve so Garfielda prisilile k zaposlitvi tudi drugih strokovnjakov, kar je bil prvi 14 Nacionalna raziskovalna ustanova (NSF) je neodvisna zvezna agencija, ki jo je ustanovil ameriški parlament leta 1950. Njene glavne naloge so promocija razvoja znanosti, razvoj nacionalnega zdravstva, blaginje in javnega blagra ter zaščita nacionalne varnosti. Letni proračun NSF znaša 5,5 bilijona dolarjev. 20 % tega denarja investira v vse temeljne raziskave, ki jih izvajajo ameriške akademije in univerze. Na mnogih področjih, npr. na področju matematike, informacijske znanosti in družboslovja, je NSF glavni vir financiranja. Njeno poslanstvo je letno podeliti okrog 10.000 novih denarnih podpor, ki trajajo 3 leta – bistvo te podpore je v izvedbi specifičnih raziskovalnih predlogov, ki so bili tehtno izbrani kot najbolj obetavni; izbral jih je strog in objektivno kritičen sistem. Večina teh podpor gre individualnim raziskovalcem ali majhnim raziskovalnim skupinam. Večina teh odkritij je resnično revolucionarnih. V zadnjih nekaj desetletjih je NSF podprla mnogo Nobelovih nagrajencev (čez 160) in dobitnikov številnih drugih nagrad. NSF podpira tudi nakup drage opreme, ki jo raziskovalci potrebujejo pri svojih raziskavah. Poleg naštetega pa NSF močno podpira tudi znanstveno in tehnično izobraževanje, saj lahko le to zagotovi svetlo prihodnost znanosti – tako bo vedno na voljo dovolj izobraženih in izkušenih ljudi, ki bodo lahko delovali na novih in pomembnih znanstvenih raziskavah ter tehnoloških področjih, kot bo tudi na voljo vedno dovolj sposobnih učiteljev, ki bodo izobraževali prihodnje rodove raziskovalcev. (vir: http://www.nsf.gov/about) (Priloga C). 15 Združenje ameriških kemikov je bilo ustanovljeno leta 1876. Je samostojna organizacija, ki v sebi združuje individualna članstva. Vanjo je včlanjenih več kot 158.000 članov z različnimi stopnjami izobrazbe in z različnih raziskovalnih področij kemije. Organizacija omogoča enakopravna medsebojna delovanja na različnih področjih, ki posameznikom odpirajo možnosti lastnega uspeha in razvoja (vir: http://www.chemistry.org/portal/a/c/s/1/home.html). 16 Vir: elektronsko pismo Eugena Garfielda (Priloga D). 17 Originalni tekst v Encyclopedia of library and information science ne omenja imena te farmacevtske družbe: »He was asked by the librarian of one of the pharmaceutical companies (…).« 24 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 25 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 korak k ustanavljanju velike organizacije ISI (Encyclopedia of library and information science, 1974: 91-92). Poleg zaposlitve prvih strokovnjakov je E. Garfield počasi začel pripravljati take temelje podjetja, ki bi bili dovolj trdni, da bi si lahko privoščil tudi nekaj poslovnega tveganja. Medtem ko je zelo aktivno deloval v ameriškem kemijskem društvu, je skrbno pripravljal orodje, ki bi bilo koristno za indeksiranje tiskanih publikacij na področju kemije. Enciklopedija knjižničarskih in informacijskih znanosti navaja, da je Garfield leta 1960 ponosno predstavil svoj 'Index Chemicus', s katerim je postavil temelj obsežnemu nizu kemijskih informacijskih servisov. V istem času je ponovno spremenil ime svojega podjetja, in sicer v današnjo obliko 'The Institute for Scientific Information'. Iz teh dveh dejanj je zrasla odločitev, da zgradi komercialni informacijski servis. Odločitev je bila sicer zavestna, vendar ne preveč ambiciozna. Takrat še ni nameraval ustanoviti takega inštituta, kot ga poznamo danes; ideja namreč še ni vsebovala načrta, da bi podjetje postalo večje in bi lahko nudilo večje število informacijskih servisov, ki bi pokrivali različna področja znanosti in bi bili namenjeni raziskovalcem po vsem svetu. 4.2.2.2 Prvi Indeksi citiranja Enciklopedija knjižničarskih in informacijskih znanosti navaja, da naj bi se leta 1963 ideja E. Garfielda o Indeksih citiranja izostrila. Med podiplomskim študijem je napisal članek, v katerem je opisoval, kako bi lahko Indeksi citiranja vplivali na znanstvenikovo delo in mu ga olajšali. Svoje razmišljanje je predstavil tudi številnim zainteresiranim znanstvenikom, ki so idejo podprli in mu tudi svetovali, naj svoj projekt prijavi in zaprosi za vladno finančno pomoč (Encyclopedia of library and information science, 1974: 92). Testa piše, da je bil njegov projekt sprejet leta 1961 in zanj je ISI prejela finančno podporo Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH=The National Institutes of Health)18, z namenom, da poskusno izdela prvi 18 Nacionalni inštitut za zdravje je največji financer raziskovalnega dela na svetu; je nacionalna raziskovalna zdravstvena agencija, katere glavna naloga je raziskovanje na področju medicine; posledici raziskovanja naj bi bili boljše zdravje in reševanje človeških življenj. Nacionalni inštitut za zdravje je del Ministrstva za zdravje in socialno pomoč v Ameriki (U.S. Department of Health and Human Services) in je glavna agencija na področju vodenja in podpiranja raziskovanj na področju medicine. Znanstveniki NIH raziskujejo tako na področju preprečevanja bolezni kot tudi odkrivajo njihove povzročitelje, raziskujejo, kako ravnati v primeru bolezni ter kako ozdraviti povprečne in redke bolezni. Nacionalni inštitut za zdravje, ki je bil ustanovljen leta 1887 z ustanovitvijo Higienskega laboratorija (Laboratory of Hygiene), je sestavljen iz 27 inštitutov in centrov, ki omogočajo vodstveno in finančno pomoč znanstvenikom po vsem svetu. (vir: http://www.nih.gov/National Institute of Health) (Priloga D). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 26 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 indeks citiranja s področja genetike ('Genetics Citation Index'). Ta je 'zagledal luč sveta' leta 1963. Obsežna baza podatkov19 je leto kasneje postala prvi Indeks citiranja s področja naravoslovja – 'Science Citation Index' (Testa, 2003: 210). Garfield se je deset let (od leta 1953 do leta 1963) trudil, da bi pridobil Združenje ameriških kemikov (The American Chemical Society (ACS))20 in druge neprofitne inštitucije, da bi skupaj razvijali Indekse citiranja. »Zavrnili so omenjeni predlog in tako sem bil prisiljen iskati finančno podporo drugje. Še potem, ko je ISI prejela finančno podporo Nacionalnega inštituta za zdravje, ki se je kasneje preoblikovala v pogodbo z Nacionalno raziskovalno ustanovo, s katero smo potem razvili Genetics Citation Index, so leta 1961 zavrnili tiskanje Science Citation Index (SCI). Tako sem bil SCI prisiljen tržiti.«21 Kljub že omenjeni zavrnitvi tiskanja multidisciplinarnega indeksa, ki ga omenja Enciklopedija knjižničarskih in informacijskih znanosti22, pa je ISI verjel v koristnost takega indeksa. Inštitut se je tako odločil, da sam natisne tak multidisciplinarni Indeks citiranja. Ko je dobil dovolj zunanjih naročil, s katerimi je ta projekt lahko finančno pokril, je sprejel še drugo odločitev: izdajanje nepretrganega, letnega Indeksa citiranja, ki bo namenjen vsem znanstvenikom in bo zajemal vso znanstveno literaturo23. S slednjo odločitvijo si je ISI zastavil cilj, da bo postal glavni mednarodni center za znanstvene in strokovne informacije. Garfield je takrat prišel do sklepa, da neprofitna organizacija na znanstvenem in strokovnem informacijskem področju ne bi mogla biti dostopna oz. občutljiva za vse informacijske spremembe, ki jih prinaša družba (Encyclopedia of library and information science, 1974: 93). Garfield svojo odločitev po ustanovitvi komercialnega servisa komentira, da »so neprofitne organizacije v povprečju zelo konzervativne. Ameriško združenje kemikov (ACS) ni hotelo podpreti Chemical Abstracts do trenutka, ko je prišlo do silnega pritiska industrije, da se to zgodi. Šele takrat se je odločila za podporo in še takrat za podporo borih 25 milijonov dolarjev. Ni se jim zdelo vredno podpreti razvoja npr. Biological Abstracts ali Index 19 Vsebovala je 613 revij (leta 2004 jih vsebuje 5,600 revij), 266.000 citatov in je bila tiskana v 1.000 izvodih; Garfield je istočasno s to izdajo dal tudi ponudbo, da ISI izdela bazo vseh znanstvenih področij, iz katerih so črpali citate za izdelavo indeksa s področja genetike. Ta baza bi vsebovala kar 1,4 milijona citatov, ki bi jih izdali v sklopu multidisciplinarnega indeksa, katerega bi ocenila vsa znanstvena sfera; ponudba je bila zavrnjena s strani znanstvene skupnosti. 20 Glej Prilogo E. 21 Vir: elektronsko pismo E. Garfielda (Priloga F). 22 Tekst ne omenja, kdo je zavrnil tiskanje tega indeksa. 23 Iz originala, kjer piše, da je namen letnega Indeksa citiranosti v 'produce a continuing, yearly citation index to all the scientific literature', bi sklepala, da je šlo v tem primeru za vsa področja znanosti. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 27 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Medicine. S podporo so zavlačevali vrsto let. Ljudje so že pozabili, kako težko je bilo prepričati taka združenja, da so spremenila svoja mišljenja o Indeksih citiranja.«24 Ravno zaradi ne-podpore omenjenih organizacij, je Eugene Garfield moral ustanoviti komercialni servis, če je z razvijanjem Indeksov citiranja želel nadaljevati. 4.2.2.2.1 Razvoj ISI-ja ter njegovih proizvodov25 Kot piše Cawkell, je ISI razvila veliko informacijskih proizvodov. Med najbolj pomembne seveda štejemo Indekse citiranja (Cawkell, 2001: 156). Poglejmo si, kako je potekal razvoj ISI-ja ter kako so se Indeksi citiranja razvijali skozi zgodovino: ¦ Leta 1954 Eugene Garfield ustanovi firmo 'Documation Inc.'. ¦ Leta 1955 E. Garfield firmo preimenuje v Eugene Garfield Associates' in začne tržiti svoj servis z imenom 'Current Contents'. ¦ Leta 1958 si E. Garfield sposodi 500 $ in prične z ustanavljanjem podjetja 'The Institute for Scientific Information'. Ključni prodajni produkti so Current Content of Chemical, Pharmaco-Medical & Life Science (pokrivajo 200 revij - vsak zvezek ima 32 strani). ¦ Leta 1960 spremeni ime svojega podjetja v 'The Institute for Scientific Information' in predstavi svoj prvi Indeks 'Index Chemicus' ter 'Current Abstracts of Chemistry'; prvi, splošen, interdisciplinarni indeks je izdelan. ¦ Leta 1961 ISI prejme finančno podporo Nacionalnega inštituta za zdravje za izdelavo prvega indeksa citiranja s področja genetike ('Genetics Citation Index'). ¦ Leta 1963 izide 'Genetics Citation Index'. ¦ Leta 1964 'Genetics Citation Index' postane prvi Indeks citiranja s področja naravoslovja - 'Science Citation Index'. ¦ Leta 1965 je Current Content26 dosegljiv v dveh izdajah: 'Chemical, Pharmaco-Medical&Life Sciences' in 'Space, Electronic and Physical Sciences'. Istega leta Garfieldova firma skorajda bankrotira, ko se E. Garfield odloči, da bo Indekse citiranja tržila na trgu; podjetjem, ki kotirajo na newyorški borzi 'Wall Street firms' mora prodati 24 Vir: elektronsko pismo E. Garfielda (Priloga F). 25 Povzeto po člankih: 'History of Citation Indexing', 'Encyclopedia of library and information science', 'The Thomson ISI Journal Selection Process', 'Institute for Scientific Information' ter 'ISI Timeline'. 26 Dejavnik vpliva je nastal v povezavi s to bazo. Šele kasneje je prevzel funkcijo, ki jo ima danes. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 28 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 kar 20 % delnic podjetja; kasneje ta odločitev prinese zelo resne posledice. Kar štirje člani podpredsedstva so bili prepričani, da mu ne bo uspelo rešiti podjetja. Ker se mu uprejo in ker verjame v svoj uspeh, jih odpusti. ¦ Leta 1967 je 1.800 revij pokritih na osnovnem nivoju. Tedenski arhiv Indeksov citiranja vsebuje približno 65.000 citatov iz približno 5.500 virov. Istega leta je predstavljen 'Current Contents Chemical Sciences', izdan je 'Current Contents Education' skupaj s 'Current Contents Behavioral', 'Social and Management Sciences', 'Current Contents Agricultural, food and Veterinary Sciences' in 'Current Contents Engineering and Technology'. ¦ Leta 1971 'Current Contents' vsebuje 24 milijonov sklicev na 9 milijonov izdanih člankov iz 2.5 milijona virov. Pokriva 5.000 znanstvenih revij; 1.000 strani obsega je prejetih vsak teden. ¦ Leta 1972 ima do ISI-jevih Indeksov citiranja dostop že več kot milijon znanstvenikov po vsem svetu. Istega leta je uveden 'Social Sciences Citation Index'. ¦ Leta 1978 ima ISI zaposlenih 470 ljudi ter ima podružnice v devetih državah po vsem svetu; pokriva 5.200 revij, tiskanih v 31 jezikih, proda za petnajst milijonov dolarjev svojih storitev letno. Tega leta sta tiskana že dva Indeksa citiranja ('Science and Social Science Citation Index'), uveden pa je 'Arts & Humanities Citation Index'. ¦ Leta 1979 se ISI preseli v nove prostore v Philadelphiji. ¦ Leta 1988 ISI uvede 'Current Contents' na disketi. 85 % prihodkov tega leta prinašajo naročnine na tiskano izdajo, 15 % na elektronsko. Ted Cross in 'JPT holdings' imata že več kot 50 % delnic ISI-ja. ¦ Leta 1990 ISI zaposluje 550 ljudi. ¦ Leta 1992 Ted Cross, 'JPT holdings' ter Eugene Garfield svoje delnice prodajo Thomsonovi korporaciji. Zaradi nagle rasti organizacije Eugena Garfielda prepusti mesto vodje drugim.27 ¦ Leta 1996 34 % prihodkov prinašajo naročnine na tiskano izdajo, 66 % na elektronsko. ¦ Leta 1997 ISI uvede servis 'Web of Science'. Istega leta da ISI svojemu oddelku 'ISI Web od Science' pobudo za pripravo mrežnega dostopa do vseh ISI-jevih Indeksov citiranja: 'Science Citation Index', 'Social Science Citation Index' ter Arts and 27 E. Garfield je ISI prodal deloma zaradi zdravstvenih težav, deloma pa tudi zaradi administrativnih problemov v zgodnjih devetdesetih (Cawkell, 2001: 158). 29 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Humanities Citation Index'. Internetni in intranetni dostop do 'Current Contents' sta predstavljena kot 'Current Contents Connect'. ¦ Leta 1998 ima ISI zaposlenih 800 ljudi ter je lastnik sedmih podružnic v različnih državah po svetu; pokriva preko 8.000 revij v 35 jezikih. 53 % vseh članov združenja ameriških raziskovalnih knjižnic (ARL) ima licenco za servis 'Web of Science'. ¦ Leta 1999 je 'Derwent Innovations Index' predstavljen v sodelovanju s Thomsonovim oddelkom za znanost. Tega leta ima že skoraj 70 % vseh članov združenja ameriških raziskovalnih knjižnic (ARL) licenco za servis 'Web of Science'. ¦ Leta 2001 ISI predstavi 'ISIHighlyCited.com', brezplačen portal, ki prinaša informacije o svetovno največkrat citiranih in vplivnih znanstvenikih. Tega leta ISI razvije 'ISI Web of Knowledge'28. ¦ Leta 2003 Thomson ISI-jeve baze podatkov pokrivajo že več kot 16.000 mednarodnih revij, knjig, zbornikov s področja naravoslovja, družboslovja ter umetnosti. Tiskane revije počasi prepuščajo svoje mesto elektronskim publikacijam. Web od Science je velika baza podatkov, ki jo ISI ustvari za on-line uporabnike (servis vsebuje preko 23 milijonov izvirnih člankov in 300 milijonov citatov s področja družboslovja, naravoslovja in umetnosti). 4.3 PROIZVODI ISI-JA ISI že več kot štiri desetletja uresničuje svoje osnovno poslanstvo: omogočanje dostopa do najbolj kvalitetnih in najbolj relevantnih gradiv za vse udeležence v raziskovalnem procesu« (Testa, 2003: 210). Eden prvih ISI-jevih proizvodov je prav gotovo Current Contents. 4.3.1 Current Contents Prva bibliografska zbirka, ki jo je Eugene Garfield začel izdajati leta 1955 in je bila vrsto let temeljni produkt Inštituta za znanstveno informiranje, je prerasla v še danes eno najbolj 28 Web of Knowledge je portal, na katerem najdemo tako servis Web of Science, Current Contents, Cross search … VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 znanih tovrstnih zbirk 'Current Contents' (v nadaljevanju CC), ki je s svojimi izdajami zajemala vsa področja znanosti. »Zbirka je znanstvenike tedensko informirala o novih izdajah z vseh področij znanosti« (Encyclopedia of library and information science, 1974: 89). Leta 1955 je »vsebovala 286 revij s kemijskega, farmacevtskega ter sociološkega področja« (Testa, 2003: 210). Dejavnik vpliva, ki ga je E. Garfield prvič omenil leta 1955, je bil po njegovem mnenju »blagoslov, ki je pomagal izbirati najboljše revije, ki so bile objavljene v Current Content«29 (http://www.garfield.library.upenn.edu/papers/cseimpactfactor05092000.html). V prospektu30, ki ga je izdal Thomson ISI, najdemo podatek, da je zbirka CC danes uporabnikom dosegljiva na več različnih medijih. Individualnim uporabnikom na disketah, preko FTP-ja (('File trasfer protocol')–avtomatsko osveževanje), na CD-ROM-ih in v tiskani obliki, za mrežne uporabnike pa tudi on-line. On-line CC Connect združuje kvaliteto in obseg CC s prednostmi dostopa do omrežja in njegovimi zmožnostmi. Omogoča direkten dostop, tedensko osveževanje z novimi informacijami, močne iskalne zmožnosti, poleg tega pa še zelo pomembne povezave do drugih raziskovalnih virov. CC Connect je na razpolago individualnim uporabnikom: knjižnicam, laboratorijem ipd., oddelčnim službenim mestom, manjšim in srednje velikim skupinam. CC izdaja sedem multidisciplinarnih izdaj, ki pokrivajo naslednje discipline31: Life Sciences32; Physical, Chemical & Earth Sciences33; Engineering, Computing & Technology34; Arts & Humanities35; Social & Behavior Sciences36; Agriculture, Biology & Environmental Sciences37 ter Clinical Medicine38. 29 Takrat se E. Garfield še ni zavedal, da bo dejavnik vpliva nekoč postal zelo razširjeno orodje, okoli katerega se bo vrtelo veliko število diskusij. 30 ISI Thomson Scientific (2001), str. 15. 31 Povzeto po ISI Thomson Scientific (2001), str. 15–17. 32 Izhaja tedensko. Pokriva približno 1.375 revij iz obsežnega niza različnih disciplin s področja živalstva, rastlinstva, biokemije, imunologije, mikrobiologije, fiziologije ipd. 33 Izhaja tedensko. Pokriva približno 1.000 revij iz obsežnega niza različnih disciplin s področja kemije, matematike, astronomije, nuklearne kemije, kemijske fiziologije ipd. 34 Izhaja tedensko. Pokriva približno 1.070 revij iz obsežnega niza različnih disciplin s področja kemijskega, nuklearnega, civilnega in računalniškega inženirstva, metalurgije ipd. 35 Izhaja tedensko. Pokriva približno 1.125 revij iz obsežnega niza različnih disciplin s področja arheologije, zgodovine, jezikoslovja in lingvistike, filozofije, religije, teologije ipd. 36 Izhaja tedensko. Pokriva približno 1.600 revij iz obsežnega niza različnih disciplin s področja ekonomije, pedagogike, psihiatrije, psihologije, socialnega dela, rehabilitacije, sociologije, antropologije ipd. 37 Izhaja tedensko. Pokriva približno 1.000 revij iz obsežnega niza različnih disciplin s področja poljedelske agronomije in kemije, biologije, vinarstva, prehrane, rastlinja ipd. 38 Izhaja tedensko. Pokriva približno 1.100 revij iz obsežnega niza različnih disciplin s področja 30 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 31 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Poleg teh je CC izdelal še dve, skrbno izbrani zbirki, ki pokrivata poslovno in elektronsko področje: Bussines Collection39 ter Electronics & Telecommunication40. Svoje iskanje po CC-jevi zbirki lahko prilagodimo svojim potrebam. Za to dejanje imamo na razpolago kar nekaj možnosti41: > Izberemo lahko eno ali pa tudi vse izdaje za vsako iskanje posebej. > Izberemo lahko časovno obdobje, znotraj katerega bomo iskali (zadnji teden, pretekle štiri tedne, preteklih šest mesecev …). > Po vsebini lahko brskamo glede na disciplino ali glede na naslov revije. > Pogledamo si lahko celotno preglednico vsebine - ta vključuje članke, založnike, izvlečke, pisma in še mnogo drugih. > V zbirki lahko iščemo glede na: temo ali snov (iščemo lahko po člankih, izvlečkih, avtorjevih ključnih besedah …), izvirni naslov, avtorjevo ali urednikovo ime, avtorjev ali urednikov naslov, disciplino, jezik … > Iščemo lahko tudi po celotnem izvlečku, ki je v angleškem jeziku. CC Connect42 ponuja tudi možnost hranjenja naših relevantnih zadetkov v osebnem kontrolnem seznamu (Personal Interest Checklist). Izbrane zadetke lahko znotraj te liste razvrščamo glede na datum, prvega avtorja, naslov. Lahko jih shranimo, natisnemo in tudi 'izvozimo' v kakšen drug dokument. 4.3.2 Journal Citation Reports (JCR) Drugi najpomembnejši proizvod ISI-ja je prav gotovo JCR43. Vsakoletna izdaja JCR prinaša bibliografsko obdelavo revij, ki se nahajajo v bazah Indeksov citiranja. Revija skrbi za sistematično, objektivno vrednotenje revij s področja naravoslovja in družboslovja znotraj njihovih tematskih disciplin. Je neizogibno pomagalo dermatologije, onkologije, nuklearne medicine, revmatologije, pediatrije ipd. 39 Izhaja tedensko. Pokriva približno 238 revij iz specifičnega poslovnega okolja s področja računovodstva in financ, marketinga in poslovnih komunikacij, prava, politične znanosti ipd. 40 Izhaja tedensko. Pokriva približno 210 revij, ki so osredotočene na elektronsko in telekomunikacijsko industrijo in s tem povezanimi področji: računalniške znanosti, telekomunikacijska tehnologija ipd. 41 Glej Prilogo G. 42 Več informacij o uporabi CC Conect najdemo na: http://connext.isihost.com (koda za registracijo: M-1Q4OO31). 43 Več informacij o uporabi JCR lahko najdemo na naslednjih straneh: http://www.isinet.com/cgi-bin/jcrweb (on-line) in http://www.isinet.com/products/citation/jcr.html#demo (JCR na CD-ROM-u). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 32 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 knjižničarjem, založnikom, avtorjem, informacijskim analitikom in drugim, ki potrebujejo merljive rezultate raziskovalnega vpliva na določeno revijo. V dveh izdajah, ki ju je zelo preprosto uporabljati, JCR predstavlja bogastvo statističnih podatkov, ki so vzeti iz obsežnih multidisciplinarnih ISI-jevih baz podatkov44. Tiskan vodič iz leta 1997 razlaga, da je JCR pomemben, obsežen in edinstven vodič za znanstveno in strokovno objavljanje. Pomemben zaradi tega, ker prinaša tekoče informacije o približno 6.000 svetovno vodilnih revijah. Obsežen zato, ker JCR pokriva tako multidisciplinarno kot tudi mednarodno področje. Edinstven pa zaradi tega, ker edino JCR pokriva podatke o citiranosti dokumentov posameznih revij. Ta edinstvenost predstavlja novo serijo kvantitativnih orodij za rangiranje, evalvacijo, kategorizacijo in primerjavo posameznih revij (Journal Citation Reports, 1997: 5). Tiskana verzija JCR-ja je razdeljena v pet večjih sklopov45, ki filtrirajo in razvrščajo rezultate iskanja: ¦ 1. sklop46: obvešča o spremembah naslovov revij (tudi o združevanju - ko se dve reviji združita - in razcepljanju revij - ko iz enega naslova revije nastaneta dva). Primer: naslov revije Brit Heart J se je spremenil v naslov Heart leta 1996 ¦ 2. sklop47: v njem najdemo kompleten abecedni seznam vseh okrajšav revij in zraven njih tudi polno obliko naslovov. Primer: okrajšava poln naslov Brit Heart J British Heart Journal ¦ 3. sklop48: v njem najdemo abecedni seznam vseh revij; poleg naslova revije je navedenih kar nekaj informacij: o dejavniku vpliva, citiranosti … Primer: število vseh citatov v letu xy dejavnik vpliva … 7157 2.915 Povzeto po ISI Thomson Scientific (2001), str. 30 . Sklopi JCR so podrobneje predstavljeni v Prilogi H. Priloga H, str. 2 . VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 33 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 ¦ 4. sklop49: v njem najdemo različne skupine, v katerih so glede na vsebino razvrščene vse revije določenega področja50. Primer: št. Naslov dejavnik vpliva 8 Brit Heart J 2.915 ¦ 5. sklop51: v njem najdemo abecedni seznam revij, poleg njih pa podatek, znotraj katere oz. katerih skupin se nahaja posamezna revija. Primer: naslov revije & kategorija Brit Heart J Cardiac & Cardiovascular systems JCR pa ni dosegljiv samo v tiskani obliki, ampak tudi na CD-romu in on-line. Nekaj let nazaj je bila ta revija dosegljiva tudi na disketah, ki so jo vsako leto poslali svojim naročnikom, ti pa so na tak način osveževali oz. dopolnjevali svoje baze. Vse zgoraj predstavljene podatke po različnih sklopih lahko najdemo tudi v on-line različici, ki je v celoti nadomestila izdajo na disketah. Leta 2000 so predstavniki IZUM-a na posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice ZBDS poročali, da je JCR »faktografska baza podatkov, ki vsebuje dve izdaji, Science Edition in Social Science Edition. Prva pokriva področje naravoslovja za približno 5.000, druga pa področje družboslovja za približno 1.500 najpomembnejših revij iz svetovne produkcije. Najpomembnejša informacija v bazi podatkov je podatek o dejavniku vpliva (impact factor), (…)« (Seljak, 2000: 146). Omenjeni institut je leta 1997 za področje Slovenije pridobil konzorcialno pogodbo z Inštitutom za znanstveno informiranje (ISI) za uporabo on-line baze podatkov JCR. Journal Citation Report je bila do tega leta slovenskim uporabnikom dosegljiva le v tiskani obliki, disketah ter na CD-ROM-ih. »Baza podatkov, ki vsebuje več kot 32.000 zapisov, je dostopna prek COBISS/OPAC-a na tri načine. Uporabniki lahko: o iščejo po celotni bazi podatkov, ki vključuje obe izdaji in je razdeljena po posameznih letih od leta 1994 dalje, in to v okviru specializiranih baz podatkov; Priloga H, str. 8. Ena revija se lahko nahaja znotraj več skupin. Priloga H, str. 9. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 34 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 o iščejo prek COBIB-a, kjer se ob izpisu bibliografskega zapisa za serijsko publikacijo pojavi dodatna možnost izpisa dejavnika vpliva; o dostopajo tudi do dela bibliografije raziskovalcev, kjer je po pravilniku Ministrstva za znanost in tehnologijo merilo kakovosti članka oziroma revije, v kateri je bil članek objavljen; ta del implementacije faktorjev vpliva je najpomembnejši, saj je eden od pomembnih objektivnih kriterijev za ovrednotenje rezultatov raziskovalnega dela« (Seljak, 2000: 146). ISI-jeva baza JCR je torej nameščena na strežniku IZUM-a in se dopolnjuje letno. Dostopna je najširšemu krogu slovenskih uporabnikov, ki imajo IP-naslov računalnika registriran v Sloveniji (torej komurkoli iz Slovenije prek COBISS/OPAC-a). Baza pa ni dostopna samo z IZUM-ovega strežnika, temveč tudi z ISI-jeve domače strani52. Glavni namen JCR-ja je omogočiti uporabnikom najboljšo možno primerjavo med revijami. Če nas zanima, katere so pomembnejše revije znotraj posameznih skupin, lahko v ISI-jevem JCR-ju najdemo odgovore na naslednja vprašanja: > Katere revije so največje, najpomembnejše? > Katere revije so največkrat uporabljane oz. citirane; katere so najbolj 'vroče'? > Katere revije imajo najvišji dejavnik vpliva (IF)? > Kako prepoznati revije z zadostno mero kritičnosti? JCR ima dve različici; prva posega na področje naravoslovja (JCR Science Edition), druga pa na področje družboslovnih ved (JCR Social Science Edition). A&HCI nima svoje različice. 4.3.2.1 JCR Science Edition Pripravlja obsežno analizo in vrednoti približno 5.000 vodilnih mednarodnih raziskovalnih revij znotraj različnih disciplin (od poljedelstva do zoologije). 52 Http://www.isinet.com/products/evaltools/jcr/; povezava, ki vodi do omenjene baze: http://www.thomsonisi.com/demos/jcrdemo/default.htm; priročnik, kako uporabljati to bazo, najdete v Prilogi I; priročnik je samostojno izdelana, prirejena in poslovenjena različica demo-verzije, ki se nahaja na ISI-jevi strani. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 4.3.2.2 JCR Social Science Edition Pripravlja obsežno analizo in vrednoti približno 1.600 vodilnih mednarodnih raziskovalnih revij znotraj različnih disciplin (od antropologije do ženskih študij). 4.3.3 Indeksi citiranja Tretji, večji in pomembnejši proizvod ISI-ja, ki je danes med aktualnejšimi, so prav gotovo Indeksi citiranja. Gre za orodja, iz katerih dobimo podatke o citiranosti. To so indeksi, »ki spremljajo vse citate na pred tem objavljeno literaturo. Citirani članki so razvrščeni po priimku prvega avtorja, po abecedi. Iz podatkovne zbirke tako dobimo podatek o članku, ki je citiran, in o članku, ki ga citira« (Južnič, 1999: 29). 35 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 36 5 INDEKSI CITIRANJA Eugenu Garfieldu je s postavitvijo Indeksov citiranja uspelo udejanjiti praktično vse, kar danes uporablja celotna bibliometrija. »Postavil je veliko podatkovno zbirko, v kateri so podatki o večini pomembnejših objav, o virih, ki so jih uporabili, ter seveda preko tega o njihovi lastni odmevnosti. Seveda obstaja vrsta bibliografskih podatkovnih zbirk za določena znanstvena področja, ki zajemajo velik del publikacij. Takšne baze so npr. MEDLINE za biomedicino, INSPEC za fiziko in elektrotehniko, CHEMICAL ABSTRACTS za kemijo… Vendar nobena ne vsebuje tudi popolnih podatkov o citiranju in gre v osnovi le za bibliografske zbirke s povzetki« (Južnič, 1999: 29). Podatki o citiranju pa niso edino, kar razlikuje Indekse citiranja od drugih bibliografskih zbirk. Južnič v svoji doktorski disertaciji omenja kar nekaj lastnosti, ki v celoti ločujejo to podatkovno zbirko od vseh drugih bibliografskih podatkovnih zbirk. Te so: > multidisciplinarnost (zajeta so vsa znanstvena področja); > kompletnost zajemanja podatkov (zajeti so vsi podatki o avtorjih, vključno z naslovom ustanove, kjer so zaposleni); > pokrivanje bibliografskih referenc (podatkovne zbirke Indeksov citiranja objavljajo tudi kompleten seznam uporabljenih referenc, pri vsaki bibliografski enoti); > selekcija in izbor obdelovanih serijskih publikacij (izbor serijskih publikacij, ki se obdelujejo v podatkovnih zbirkah Indeksov citiranja, je rezultat skrbnega selekcijskega postopka) (Južnič, 1999: 30). Teja Koler - Povh je v svojem članku zapisala, da se je zbirka, ki jo je leta 1963 izdal E. Garfield pod imenom Science Citation Index »do danes53 precej razvila in je razdeljena v nekaj multidisciplinarnih zbirk, dopolnjena pa je še s specializiranimi zbirkami. Najpomembnejše multidisciplinarne zbirke so Science Citation Index, ki obsega 4.62354 revij s področij naravoslovja, tehnike, biotehnike in medicine; Social Science Citation Index 53 Članek je bil napisan leta 1998 in kot tak prikazuje takratno stanje. 54 Leta 1997 jih je po Adamičevih podatkih zajemala 3.000, isti zbirki pa jih je bilo v on-line informacijskih sistemih dodanih še dobrih 1.900; leta 2006 je število revij v Science Citation Index Expanded 6.532. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 37 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 obsega več kot 1.40055 revij s področja družboslovja, Arts&Humanities Citation Index vključuje dobrih 1.00056 na področjih humanistike vodilnih svetovnih revij in CompuMath Citation Index, ki pokriva 50057 vodilnih svetovnih revij za področje računalništva in matematike. Od leta 1991 gradi ISI tudi pet specializiranih podatkovnih zbirk, ki so dostopne samo v računalniški obliki. Te so: Biochemistry and Biophysics Citation Index, Biotechnology Citation Index, Chemistry Citation Index, Materials Science Citation Index in Neuroscience Citation Index«58 (Koler-Povh, 1998: 487). Iz tega razvoja je razvidno, kako zelo so se zbirke spremenile od 'daljnega' leta 1963, ko so se 'pisali' šele začetki ISI. Zbirke so se razširile, razdelile in zelo specializirale. Na straneh IZUM-a najdemo naslednjo razlago59 ISI-jeve baze Indeksov citiranja: »Baze citatov so multidisciplinarne baze podatkov, ki vsebujejo bibliografske informacije, zbrane iz tisočih akademskih revij. Indeksirane so tako, da jih lahko iščemo po predmetu, avtorju, naslovu revije in/ali avtorjevem naslovu. Ker vsaka informacija o vsakem članku vsebuje tudi bibliografijo, lahko po bazi iščemo tudi članke, ki so citirali znanega avtorja ali delo. Če želimo poiskati članke na neko določeno temo, nam ta baza to seveda omogoča. Lahko npr. poiščemo vse članke, ki jih je izdal A. Williamson leta 1995 v reviji Journal of Neurophysiology. Ta tip iskanja nam dostikrat vrne zadetke, ki so za vedno izgubljeni v tradicionalnih iskalnikih tipa 'tema-avtor'.« 5.1 INDEKSI CITIRANJA – ORODJA ANALIZE CITIRANJA Kot smo lahko razbrali iz do sedaj zapisanega, igrajo revije, ki jih indeksirajo SCI, SSCI in A&HCI, vedno večjo vlogo v raziskovalčevem življenju. Vplivajo na to, koliko denarja bo dobil od države, kje bo 'moral' objavljati, če bo želel napredovati ipd. Preden pa preidemo na področje indeksov citiranja, moramo opozoriti še na problem 'enačenja' SCI, SSCI in A&HCI. Kljub temu da so vsi našteti indeksi združeni v Web of Science, se med seboj zelo razlikujejo, zato teh zbirk avtorji ne bi smeli enačiti60. Isto številko leta 1997 omenja tudi Adamič; leta 2006 je revij 1.894. Adamič s področja humanistike omenja 1.100 revij; leta 2006 je število revij 1.148. Isto številko leta 1997 omenja tudi Adamič. Podatki so vzeti iz SCI in dopolnjeni iz dodatnih revij, specifičnih za posamezna področja. Http://wos.izum.si/help/helptoc.html. Adamič s sodelavci jih postavlja v eno in isto skupino pri klasifikaciji znanstvenih člankov v revijah. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 38 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Science Citation Index (SCI) spremlja področja naravoslovja, biomedicine, biotehnike in tehnike, Social Science Index (SSCI) družbene vede, medtem ko Arts & Humanities Citation Index spremlja področje humanistike. SCI vsako leto vsebuje okoli 630.000 objavljenih člankov iz 3.300 revij in več kot deset milijonov citiranih referenc (SSCI in AHCI zajemata bistveno manjše število revij). 5.1.1 Analiza citiranja »Analiza citiranja na Slovenskem ni nekaj novega.« Leta 1975 »je bil v Raziskovalcu (…) objavljen članek z naslovom Analiza citiranja kot pripomoček pri ocenjevanju raziskovalnega dela. Klub temu pa je zanimivo, da smo v Sloveniji šele z zadnjem času (ta ugotovitev je bila zapisana leta 1994, op. a.) začeli uporabljati analizo citiranosti kot eno od meril za oceno (mednarodne) odmevnosti raziskovalnega dela, rezultatov in objav. Tisto, kar je bilo sprva ožji strokovni interes, je tako postalo aktualna, skoraj bi rekel 'vroča' zadeva. Posebej takrat, ko so pri ocenjevanju ustreznosti raziskovalnih skupin, ki so prijavile raziskovalne projekte na razpis Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (danes Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, op.a.), upoštevani tudi rezultati analize citiranosti. Mednarodnega sodelovanja in odmevnosti namreč plačniki do pred kratkim niso zahtevali« (Južnič, 1994: 64). Danes je seveda drugače. Če si pogledamo na primeru zadnjih meril, ki so bila objavljena aprila 2006, vidimo, da je objavljanje v takih revijah skorajda pogoj, saj raziskovalca, ki želi hitreje napredovati, take zahteve s strani Agencije za raziskovalno dejavnost in Ministrstva 'silijo' objavljati v revijah, ki so višje ocenjene. To pa so vsekakor revije indeksirane v SCI, SSCI in A&HCI. »Osnova za analizo citiranja citiranosti so podatki iz podatkovnih zbirk Citation Index (…), ki so postale uveljavljen standard za vse analize citiranja in tudi pomemben vir za iskanje bibliografskih podatkov. Citation Index se razlikuje od drugih bibliografskih zbirk po tem, da poleg bibliografskih podatkov podaja tudi oceno kvalitete posamezne objave. Ta ocena je objektivna oz. objektivnejša od drugih, ker temelji na ocenjevanju, ki ga hkrati in po skoraj enakih kriterijih opravlja celotna znanstvena skupnost« (Južnič, 1994: 64). Tudi dr. Štefan Adamič je leta 1997 izpostavil pomembnost Science Citation Index- a. »Za oceno kvalitete revij se kaže kot najobjektivnejši in najboljši kriterij to, ali je bila revija VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 39 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 izbrana za vključitev v SCI.« To je pri postavljanju kriterijev za ocenjevanje raziskovalnih del upoštevalo tudi Ministrstvo, ki se je zelo opiralo na njegov projekt /…/. Pri zadnjih merilih pa so upoštevali tudi njegovo opazko, da je potrebno upoštevati tudi revije, ki jih SCI sicer ne vključuje, »vključuje pa jih Current Contents, saj tudi zanje veljajo podobni objektivni kriteriji izbora. Ta kategorija vključuje večino le-citiranih revij« (Adamič, 1997: 43). »Poleg spodbude za mednarodno povezovanje in upoštevanje širše odmevnosti rezultatov raziskovalnega dela« /…/ je, po mnenju Južniča, pomemben še en vidik analize citiranosti – »možnost ocene kvalitete znanstvene publikacije« (Južnič, 1994: 66). Analiza citiranja, ki za vsako serijsko publikacijo pove, kakšno odmevnost ima v znanstvenem svetu, je lahko koristno pomagalo pri izvajanju selekcije pri nabavi v knjižnicah, pri odmeri finančnih sredstev Ministrstva ipd., meni Južnič. Naj za konec samo omenimo, da je eden najbolj uporabljenih meril iz podatkovnih zbirk Indeksov citiranja t. i. dejavnik vpliva (impact factor), ki ga bomo natančneje predstavili v poglavju 6. 5.2 OBJAVE SLOVENSKIH AVTORJEV V SCI, SSCI IN A&HCI Zanimalo nas je, kako so se objave slovenskih avtorjev v tujih revijah spremenile po zlomu socializma oziroma po osamosvojitvi ter kako je bilo prej; če se bo izkazalo, da so se objave po letu 1991 močno povečale, bo na mestu sklep, da je nanje vplivala tudi osamosvojitev kot pomembna družbena in politična sprememba, s katero so se spremenile tudi zahteve po vrednotenju znanstvenega dela. Pri štetju objav v SCI, SSCI in A&HCI je bilo upoštevano, da je pri določeni objavi sodeloval vsaj en avtor iz Slovenije. Do leta 1992 je bil upoštevan tudi kraj zaposlitve raziskovalca. Pri obdelavi smo izbrali naslednje večje slovenske kraje: Ljubljana, Maribor, Celje, Jesenice, Kranj, Koper, Velenje, Murska Sobota ter Slovenj Gradec. Za leti 1991 in 1992 je bil poleg teh krajev upoštevan tudi naslov = Slovenija, od leta 1993 pa samo še slednji. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Tabela 3: Objave slovenskih avtorjev v revijah, ki jih indeksirajo SCI, SSCI in A&HCI61 LETO SKUPNO 24 200662 1329 23 2005 2524 22 2004 1932 21 2003 2045 20 2002 1749 19 2001 1745 18 2000 1719 17 1999 1385 16 1998 1162 15 1997 1182 14 1996 973 13 1995 917 12 1994 771 11 1993 719 10 1992 LJ – 675 CE – 5 KR – 8 VE – 0 SG –0 ………. 778 MB – 71 JE –0 KP – 0 MS – 0 Slovenija - 19 9 1991 LJ – 516 CE – 2 KR – 5 VE – 0 SG –0 ………. 559 MB – 35 JE – 1 KP – 0 MS – 0 Slovenija - 42 8 1990 LJ – 543 CE – 4 KR – 1 VE – 0 SG –0 ………. 583 MB – 35 JE –0 KP – 0 MS – 0 7 1989 LJ – 430 CE – 2 KR – 4 VE – 0 SG –0 ………. 472 MB –36 JE –0 KP – 0 MS – 0 6 1988 LJ – 438 CE – 14 KR – 2 VE – 1 SG –3 ………. 480 MB –22 JE –0 KP – 0 MS – 0 5 1987 LJ – 471 CE – 4 KR – 2 VE – 1 SG –0 ………. 508 MB –20 JE –0 KP – 1 MS – 9 4 1986 LJ – 397 CE – 12 KR – 6 VE – 2 SG –0 ………. 459 MB –37 JE –4 KP – 0 MS – 1 3 1985 LJ – 355 CE – 2 KR – 2 VE – 0 SG –0 ………. 379 MB –16 JE –0 KP – 4 MS – 0 61 LJ= Ljubljana, MB= Maribor, CE= Celje, JE= Jesenice, KR= Kranj, KP= Koper, VE= Velenje, MS= Murska Sobota, SG= Slovenj Gradec 62 Upošteve so objave, ki so bile v WoS vnesene do 31. julija 2006. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 41 2 1975 LJ – 191 CE – 1 KR – 1 VE – 0 SG –0 ………. 201 MB –7 JE –0 KP – 0 MS – 1 1 1970 LJ – 6 CE – 0 KR – 0 VE – 0 SG –0 ………. 6 MB –0 JE –0 KP - 0 MS – 0 Grafikon 1: Objave slovenskih avtorjev v revijah, ki jih indeksirajo SCI, SSCI in A&HCI63 Iz grafikona št. 1 je razvidno, da je število objav slovenskih avtorjev v tujih revijah že od leta 1970 naprej raslo (vmes so bila sicer manjša nazadovanja, vendar le-ta niso tako opazna). Ta zaključek lahko poskušamo obrazložiti s hipotezo, ki jo je Južnič postavil leta 1999 v svoji doktorski disertaciji. »Z ustanovitvijo nove države je razvoj raziskovalne dejavnosti dobil pomembne spodbude. Odprle so se nove možnosti mednarodnemu sodelovanju, kar je pomemben generator kvalitetnega raziskovalnega dela in tudi kvalitetnih objav. Takratno Ministrstvo za znanost (danes Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, op. a.) je vpeljalo nove kriterije za odobritev raziskovalnih projektov, ki so vključevali tudi odmevnost, merjeno s citiranostjo, objavljenih raziskovalnih rezultatov. To je spodbudilo tudi tiste raziskovalne skupine iz Slovenije, ki do takrat niso objavljale v uglednih mednarodnih revijah, da to storijo in si tako zagotovijo nujno potrebne 'citate'. 63 Podatki so iz Indeksov citiranja, kjer je ob indeksiranem članku naveden tudi naslov raziskovalca oz. raziskovalcev. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 42 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Oboje močno vpliva na število objavljenih rezultatov raziskovalnega dela, v obliki, ki je za večji del mednarodne znanosti najbolj običajna, v uglednih mednarodnih revijah« (Južnič, 1999: 102). 5.2.1 Osamosvojitev Slovenije Južnič v svoji doktorski disertaciji piše o tem, da je bil vpliv samostojnosti viden takoj. Število kvalitetnih objav raziskovalnih rezultatov v uglednih mednarodnih revijah, indeksiranih v Science Citation Index, se je povečalo, povečalo se je tudi število raziskovalcev iz Slovenije, pa tudi iz Hrvaške (po razdružitvi Jugoslavije) (Južnič, 1999: 102). Južnič opozarja tudi na dejstvo, da je bila raziskovalna politika že pred samostojnostjo praktično popolnoma decentralizirana in v rokah posameznih republik. Skupni jugoslovanski projekti so bili izjemno redki. Zato lahko o vsaki objavi, kjer so podpisani raziskovalci iz različnih jugoslovanskih republik, že pred samostojnostjo Slovenije popolnoma upravičeno govorimo o mednarodnem sodelovanju. V naslednjih letih je število objav raslo. Leto 1996 pomeni določeno stagnacijo in praktično zmanjševanje števila objav v primerjavi z večino drugih primerljivih držav. Leto pozneje zopet pride do precejšnje rasti števila objav. Tega leta je bilo skorajda 50% objavljenih v sodelovanju s kakšno tujo ne-slovensko ustanovo. Južničeva pomembna ugotovitev v tej raziskavi je tudi bila, da se rast objav najbolj kaže na področju tehnike in biotehnologije, kar kaže na dejstvo, kako zelo vplivajo merila Ministrstva za znanost in tehnologijo na raziskovalno dejavnost v Sloveniji. Namreč – ravno na teh dveh področjih raziskovalci pred uvedbo novih meril niso objavljali na zahtevan način. Podatki, ki jih je Južnič predstavil v doktorski disertaciji, kažejo na verjetnost, da so na povečano število objav v uglednih tujih revijah bolj kot politične ali podobne družbene spremembe vplivala prav merila za vrednotenje kvalitete raziskovalnega dela. Moramo pa tu upoštevati dejstvo, da so se omenjena merila prav gotovo spremenila zaradi političnih sprememb; vpliv na povečanje števila objav je torej posreden, ampak še vedno prisoten. Podatki, dobljeni o objavah slovenskih raziskovalcev v letih 1986–1997, kažejo na veliko rast objav. Predvsem gre za rast na račun objav v novih revijah in veliko večjega števila raziskovalcev. Določena področja, ki prej sploh niso objavljala v tujih uglednih revijah, so začela objavljati. Prav tako raste število objav, ki so rezultat mednarodnega sodelovanja raziskovalcev iz Slovenije. S temi ugotovitvami Južnič potrjuje svojo hipotezo o večjem VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 mednarodnem povezovanju in vplivu novih meril Ministrstva za znanost in tehnologijo na način objavljanja raziskovalnih rezultatov raziskovalcev iz Slovenije. »Zadnja leta kažejo na veliko bolj umirjeno rast in na nekaterih področjih že na stagnacijo« (Južnič, 1999: 106). Južnič v nadaljevanju ugotavlja, da v Sloveniji trenutno obstajata dve najbolj znani in tudi pomembni uporabi bibliometrijskih metod. • Univerze imajo merila, s katerimi si pomagajo pri izvolitvi v nazive. • Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zahteva od vseh tistih, ki želijo kandidirati za projekte, ki jih to Ministrstvo financira, da imajo svoje podatke vnesene v sistem COBISS« (Južnič, 1999: 107). Južnič omenja kar nekaj pomanjkljivosti teh dveh bibliometrijskih metod. Najpomembnejša pomanjkljivost, ki jo izpostavlja, je ta, da obe merili stremita po vseobsežnem zajemu vseh podatkov oz. bibliografij, kar je osnovni nesporazum, povezan z oceno kvalitete objavljenih del. Kljub raznim pomanjkljivostim pa Južnič poudarja, da bi bilo škoda, če bi »zaradi pomanjkljivosti in slabosti sedanjih uporab bibliometrijskih metod in objektivnih kriterijev lete opustili v celoti« (Južnič, 1999: 107). Južnič in Jamarjeva v svojem članku z naslovom Čemu revije v slovenščini? izpostavljata vprašanje rasti števila revij. »Koliko je to rezultat dejanske potrebe na določenem raziskovalnem področju in koliko rezultat zloglasnega zakona 'objavi in izgini', ki sili raziskovalce v ekstenzivno objavljanje, saj je to osnovno merilo za njegovo napredovanje, pridobivanje raziskovalnih sredstev in podobno.« (Južnič, Jamar, 2002: 177) Ta pojav je po mnenju Južniča in Jamarjeve enako ali pa še bolj vezan na rast števila mednarodnih revij kot na lokalne revije. »Če bo edino merilo kvalitetnosti objave dejavnik vpliva mednarodne revije, bodo potem vsi raziskovalci morali investirati večji del svojih naporov in časa, in Slovenija pri tem ni izjema, v pripravo takšnih objav. To pa ne pomeni samo po sebi tudi kvalitetnega raziskovanja …« (Južnič, Jamar, 2002: 177). 43 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Vse to je toliko težje razumljivo, če vemo, da je najpomembnejši cilj vlaganja finančnih sredstev državnih ustanov v raziskovalno delo ta, da le-to koristi lokalnemu okolju in posledično njegovemu raziskovalnemu razvoju. 5.3 OBJAVE SLOVENSKIH AVTORJEV V SLOVENSKIH REVIJAH TER PROBLEMATIKA ZNANSTVENIH REVIJ, KI NISO OBDELANE V BAZAH INDEKSOV CITIRANJA Južnič in Jamarjeva pa se v svojem članku ne ukvarjata samo s problematiko večanja števila mednarodnih namesto domačih revij, temveč tudi s problematiko znanstvenih revij, ki niso obdelane v bazah indeksov citiranja (Citation Index). Menita, da to »ni samo raziskovalni problem bibliometrije, temveč gre po eni strani za širši problem znanstvenega informiranja in komuniciranja in po drugi strani evalvacije rezultatov znanstvenega raziskovanja« (Južnič, Jamar, 2002: 169). S to trditvijo se je sicer strinjal tudi Stojan Sorčan64, vendar rešitve za tovrstno problematiko ne pozna. Južnič in Jamarjeva menita, da tudi če te revije najdejo svojo pot v indekse citiranja, še vedno ostanejo v podrejene položaju. Nacionalne revije, tudi ko so indeksirane, se navadno znajdejo na spodnji četrtini, če indeksirane revije razvrstimo glede na dejavnik vpliva. Iz tega seveda lahko zaključimo, da država nacionalnim revijam še vedno ne daje tako velikega poudarka, kot bi si ga zaslužile. Vrsta avtorjev je že predlagala izdelavo t. i. nacionalnih indeksov citiranja ali pa obdelavo lokalnih revij in njihove odmevnosti. Južnič in Jamarjeva omenjata, da je bila Kitajska prva država, ki je takšne lokalne indekse v celoti izdelala. Delno so jih izdelali tudi drugje (Poljska, Nizozemska). Po besedah Stojana Sorčana so tudi pri nas o tem že razmišljali, vendar se je kasneje izkazalo, da zadeve ni mogoče realizirati. Možna rešitev tega problema bi bila, da bi skušali znotraj vsake stroke 'poiskati' npr. tri vodilne slovenske revije (lahko tudi manj), ki bi bile kot eno izmed meril za ocenjevanje raziskovalčevega dela znotraj neke stroke (drugo merilo bi bile objave v tujih revijah). Te revije bi kasneje rangirali znotraj posamezne stroke in jim dodelili določeno število točk. Z njim smo naredili intervju o tej problematiki. 44 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 45 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Znanstveniki z določenega področja (npr. bibliotekarstva) bi npr. dobili 10 točk za objavo v najvišje rangirani reviji, če pa bi v isti reviji objavili članek strokovnjaka z drugega področja (npr. sociologije), bi za objavo dobil samo 5 točk. Te točke bi se torej dodeljevale glede na področja znanstvenega raziskovanja. Tudi finančna sredstva bi se porazdelila glede na stroke. Najbolj raziskovano področje (področje, ki ima največ aktivnih raziskovalcev – kriterije za tako merjenje bi bilo potrebno posebej določiti) bi dobilo največ finančne podpore, najmanj raziskovano področje pa najmanj. To bi bila nekakšna spodbuda znanstvenikom, da bi več raziskovali. In ker bi lahko točke nabirali tudi z objavami v slovenskih revijah, bi se jim dvignila vrednost znotraj slovenske znanstvene sfere, več bi bilo citiranja in obstajala bi toliko večja možnost, da se katera izmed slovenskih revij nekoč uvrsti v SCI ali SSCI ali A&HCI. Ker bi avtorji točke 'nabirali' tudi z objavami v slovenskih revijah, ne bi bili več prisiljeni objavljati samo v tujih revijah in v tujem jeziku. Tako bi se tudi izognili vse večjemu vdiranju tujk v slovenski znanstveni jezik. Seveda bi za vsako stroko določili strokovnjaka, ki bi nadziral nemoteno delo in ocenjevanje. Sorčan je v našem pogovoru omenil, da so na takšen način že poskušali rešiti omenjeni problem, vendar neuspešno. Po njegovih besedah je znotraj posamezne stroke zelo težko poiskati vodilne revije, vendar menim, da bi bilo v primeru dovolj velikega interesa znanstvenikov to izvedljivo. Južnič in Jamarjeva sta v članku postavila nekaj vprašanj, ki so oblikovana kot znanstvene hipoteze, in sta nanje, seveda s pomočjo bibliometrijske analize, poskušala tudi odgovoriti. Pri prvem vprašanju »Kakšen je pomen in vloga lokalnih revij v znanstvenem informiranju in komuniciranju?« sta izpostavila pomen nacionalnega jezika in njegovega razvoja tudi v znanstvenem komuniciranju in informiranju. Drugo vprašanje »Kakšna je kvaliteta objav v teh revijah, saj je ni mogoče meriti z merili, dobljenimi na osnovi mednarodnih indeksov citiranja?« je pogosto prisotno med raziskovalci in seveda terja svoj odgovor. Južnič in Jamarjeva nanj nista našla odgovora. Na tretje vprašanje »Kdo in zakaj objavlja v teh revijah«, ki je zelo zanimivo in na katerega bi bilo pomembno najti odgovor, pa je po mnenju avtorjev zelo težko odgovoriti, saj bi bilo odgovor treba poiskati pri avtorjih samih. In kakšne ugotovitve v svojem članku predstavljata Primož Južnič in Nina Jamar? VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 46 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Pišeta, da rezultati bibliometrijske analize kažejo, da ni bistvenih razlik med obema revijama. Edina opazna razlika je v obsegu citiranih (in tudi navedenih) virov. Rešitev za lokalne revije bi seveda bila v tem, da se jih vključi v indekse citiranja. Pri tem pa se izpostavi vprašanje jezika, v katerem so objave v reviji. O tem je svoje mnenje izrazil tudi E. Garfield, ki ga v članku omenjata Južnič in Jamarjeva. Pravi takole: »Znanost je bila vedno v osnovi mednarodna in globalizacija je še povečala vlogo angleščine kot jezika znanosti. Vendar to ne pomeni, da ne potrebujemo več revij, ki so tiskane v lokalnih jezikih.« Po njegovem mnenju imajo lokalne revije pomembno vlogo v pregledu mednarodnega raziskovanja in v poročanju o raziskovalnih rezultatih, ki so lokalnega interesa. Južnič in Jamarjeva pišeta, da je pomembna naloga lokalnih revij, da vzdržujejo kvaliteto objav, kar pa ne bo lahko, če bodo merila kvalitete vezana izključno na mednarodne revije in objave v angleščini. Izpostavljata pa tudi zelo pomembno dilemo, o kateri prav zagotovo razmišlja marsikateri slovenski jezikoslovec: »Če lokalnih revij ni, tudi ni objav z določenih znanstvenih področij v slovenščini, in se namesto domačih strokovnih izrazov začnejo uporabljati tuji« (Južnič, Jamar, 2002: 177). 5.4 WEB OB SCIENCE - SERVIS, KI OMOGOČA ON-LINE DOSTOP DO ISI-JEVIH INDEKSOV CITIRANJA Po ISI-jevih bazah Indeksov citiranja lahko iščemo s pomočjo zelo praktičnega servisa Web of Science (v nadaljevanju tudi WoS), ki je primer servisa, dosegljivega preko mreže. Značilnosti baze 'Web of Science'65: > dostop do vseh treh baz Indeksov citiranja (SCI Expanded, SSCI in A & HCI); > sprehajanje po literaturi in odkrivanje, katera dela oz. znanstveniki so vplivali na avtorjevo delo; > kazalci do polnih tekstov primarne literature; > izvažanje dokumentov direktno v vodilne bibliografske programe66. Povzeto po www.isinet.com/product/citations/wos. EndNote, Reference Manager in ProCite. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 47 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Uporabniki lahko67: > odkrivajo, kdo vse je citiral njihovo delo in kakšen vpliv imajo njegova dela na druge znanstvenike ; > odkrivajo pomembne teorije oz. zamisli; > merijo vpliv dela svojih kolegov ali pa konkurentov; > sledijo pot in smer današnjih najbolj vročih idej in zamisli; > doženejo, ali je bila določena teorija potrjena, spremenjena ali izboljšana; > odkrivajo, na kakšen način je bila osnovna zamisel uporabljena; > več let sledijo določeni diskusiji skozi raziskovalno literaturo; > preverjajo natančnost določenih referenc (sklicevanj); > locirajo relevantne članke, ki so se porazgubili med tematskim ali predmetnim iskanjem. »Servis WoS torej omogoča dostop do treh baz podatkov z Indeksi citiranja, v katere so vključeni podatki za obdobje od leta 1970 naprej, baze podatkov pa se dopolnjujejo tedensko. Gradi in vzdržuje jih Inštitut za znanstveno informiranje, ISI, Philadelphia, Pennsylvania, USA, ki je tudi lastnik vseh avtorskih pravic« (http://home.izum.si/izum/ft_baze/wos.htm). Do decembra 2005 je IZUM omogočal dostop do Web of Science na naslovu http://wos.izum.si, konec leta pa je sporočil, da omogoča dostop do citatnih indeksov na servisu pri ponudniku. Dostop je omogočen za 30 hkratnih uporabnikov. V konzorcij institucij, ki so upravičene do dostopa, so vključene vse slovenske univerze, visokošolski zavodi, javni raziskovalni zavodi in nekateri drugi zavodi (podrobnosti na spletni strani http://home.izum.si/izum/ft_baze/NOVO_wos_konzorcij.htm). Oddaljeni dostop je možen za študente in osebje Univerze v Ljubljani, vpisane v knjižnico UL, ki je vključena v sistem avtentikacije za oddaljen dostop (NUK, CTK, FDV itn. itn.). Naslov za oddaljen dostop: http://nukweb.nuk.unilj.si:2048/login?url=http://portal.isiknowledge.com/portal.cgi?DestApp =WOS&Func=Frame. Nova verzija ima pomembne izboljšave, predvsem naj omenimo iskalno zgodovino, možnost zahtevnejšega iskanja, kjer lahko kombiniramo poizvedbe, možnost izločanja avtocitatov ter indeks avtorjev. Povzeto po www.isinet.com/product/citations/wos. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 48 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Thomsonov ISI o servisu WoS piše navdušeno: »(…) njegov portal (…) vam ponuja popolno e-rešitev, ki vam ponuja: > takojšen, neoviran pristop do svežih in retroaktivnih informacij iz preko 8.600 najbolj pomembnih, visoko citiranih raziskovalnih revij na svetu; > láhko navigacijo skozi vse kombinacije baze podatkov; > neomejeno svobodo pri iskanju kateregakoli časovnega obdobja v bazi podatkov od kjerkoli po svetu in kadarkoli v dnevu, ko je prisotna internetna povezava in klasični omrežni brskalnik; > možnosti povezovanja z drugimi bazami in dodatnimi viri raziskovalnih informacij« (ISI Thomson Scientific, 2001: 6). Servis WoS je Thomson -ov ISI uvedel leta 1997. Je eden izmed mnogih ISI-jevih servisov, ki omogočajo edinstven način iskanja citatov; uporabniki lahko s pomočjo tega servisa krmarijo naprej in nazaj po literaturi, iščejo lahko po vseh možnih disciplinah, časovno povezujejo ter odkrivajo vse relevantne informacije za njihove potrebe. Servis WoS vključuje veliko število uveljavljenih, visoko uvrščenih (glede na število citatov) revij, ki jih lahko najdemo v vseh prej omenjenih Indeksih citiranja (SCI Expanded, SSCI in A&HCI) (http ://www.isinet.com/cit/). Web of Science poleg tega ponuja tudi edinstveno metodo iskanja citatov. S to metodo lahko uporabniki neomejeno iščejo po bazi podatkov in brskajo po relevantni literaturi, poleg tega pa lahko dostopajo tudi do polnega teksta vseh elektronskih člankov (www.isinet.com/product/citations/wos). Knjižnice in raziskovalci ljubljanske in mariborske univerze ter uporabniki nekaterih specializiranih knjižnic, katerih dejavnosti financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, so v času od 9 do 22. junija 1999 testirale vse baze servisa 'Web of Science'. »Testiranje so omogočili ISI, Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Institut informacijskih znanosti (IZUM). Med testiranjem je bilo opravljenih 1785 dostopov do baz podatkov Web of Science. (…) Ocene uporabnikov68 so bile zelo pozitivne in vsi bi želeli tudi v prihodnje uporabljati te baze. Ocena strokovnjakov, ki se ukvarjajo z analizami citiranja, pa je bila negativna in nabave niso priporočili« 68 G. Kardoš je v svojem elektronskem pismu poudaril, da so kot uporabniki tu mišljeni raziskovalci iz Slovenije in ne običajni uporabniki knjižnic; testiranje je bilo po njegovih besedah namenjeno vsem registriranim raziskovalcem v Sloveniji. V elektronskem pismu je navedel, da ima rezultate teh anket g. Oštir (IZUM). Za podrobnejšo razjasnitev smo se obrnili na omenjenega gospoda, vendar nam na elektronsko pismo, ki mu je bilo poslano 12. septembra 2004, ni odgovoril. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 49 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 (http://home.izum.si/cobiss/cobiss_obvestila/1999_3/html/clanek_09.html). O tem, za katere strokovnjake je šlo in s kakšnimi argumenti so odsvetovali nabavo WoS, smo preko elektronske pošte povprašali g. Dragotina Kardoša69. Glede imen strokovnjakov je odgovoril, da poimensko »teh ljudi ne more sporočiti, ker to ne bi bilo korektno.« Na drugi del vprašanja pa je odgovoril, da je bil glavni razlog proti nabavi Wos, »ker se tedaj preko Wos-a ni moglo izvajati analize citiranosti.« Kasneje nas je še zanimalo, ali so strokovnjaki, ki so odsvetovali nabavo bili knjižničarji iz ustanov, ki so imele CD verzijo baze. Na to vprašanje70 nam je odgovoril: »To niso bili informacijski specialisti, pač pa tisti, ki so zadolženi za financiranje knjižnic in informacijskih centrov. Med njimi so bili tudi taki, ki so imeli CD verzijo SCI ali SSCI. Torej nihče od informacijskih specialistov, vsaj po mojem vedenju, ni nasprotoval tej nabavi.« Dragotin Kardoš v nadaljevanju članka na domači strani IZUM-a navaja, da je ocene testiranja na svoji seji nato obravnavala še Komisija za knjižnično-informacijsko dejavnost pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, ki je na koncu podala mnenje, da 'Web of Science' ne omogoča dovolj dobrega dostopa in da so njegove prednosti v primerjavi z obstoječimi online dostopi premajhne. Ker pa so bile ocene, ki so jih podali uporabniki zelo pozitivne, se je Ministrstvo za znanost in tehnologije odločilo, da bodo uporabnikom omogočili še eno testiranje, ki je potekalo meseca oktobra istega leta; pred drugim testiranjem so uporabniki obiskali še dva tečaja, kjer so jim strokovnjaki ISI-ja prikazali vse možnosti, ki jih je takrat ponujal servis WoS. Konzorcialna pogodba z Inštitutom za znanstveno informiranje (ISI) za dostop do servisa 'Web of Science' je bila nato v Sloveniji podpisana septembra 2000, podpisal pa jo je IZUM.71 Seljakova je na posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice ZBDS v Ljubljani 'Web of Science' predstavila kot servis, ki omogoča dostop do treh baz podatkov z Indeksi citiranja72. Vključeni so podatki za obdobje od leta 1970 dalje, baze podatkov pa se dopolnjujejo tedensko« (Seljak, 2000: 151). Do konca novembra 2000 je bil servis WoS dostopen na strežniku ISI-ja z omejitvijo 20 istočasnih uporabnikov, zatem pa so ta dostop omogočili na strežniku IZUM-a. 69 Elektronsko pismo smo mu poslali 18. avgusta 2004, odgovoril nam je 23. avgusta 2004. 70 Poslali smo mu ga preko elektronske pošte 2. avgusta 2006, odgovoril nam je 28. avgusta 2006. 71 G. Kardoš je v elektronskem pismu zapisal tudi svoje mnenje o nabavi WoS-a: »Nakup Wos je bil ena najboljših odločitev MSZS na področju znanstvenega informiranja. Prepričan sem, da je WoS danes nepogrešljiv pripomoček vseh raziskovalcev, saj jim omogoča vpogled tako v citiranost tujih in lastnih objav, kakor tudi, da jim služi kot multidisciplinarna baza podatkov (in to zelo kvalitetna). 72 Science Citation Index Expanded, Social Sciences Citation Index in Arts&Humanities Citation Index. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 50 5.4.1 Konzorcialna pogodba, ki jo je IZUM sklenil za dostop do servisa Web of Science ter uporaba tega servisa Financiranje dostopa do servisa Web of Science73: Tabela 4: Financiranje dostopa do Servisa Web of Science s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport LETO DENARNA OBVEZNOST STATISTIKA ISKANJA ZNOTRAJ SERVISA WEB OF SCIENCE74 2001 199.720.000,00 SIT 303.705 2002 ni bilo obveznosti 291.413 2003 83.929.340,00 SIT 350.705 2004 81.149.914,00 SIT 122.000 Statistika iskanja znotraj servisa Web of science, ki nam jo je posredoval IZUM, nas pripelje do ugotovitve, da je bilo število dostopov izjemno visoko; zaključek bi bil, da v povprečju vsak univerzitetni profesor ali raziskovalec na WoS letno dostopa več kot 100-krat, kar je zelo veliko, skorajda neverjetno75. Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je leta 2001 eno 'iskanje' po bazi WoS Slovenijo stalo 657,61 SIT, leta 2002 nič76, leta 2003 jo je tako iskanje stalo 239,32 SIT, leta 2004 pa jo bo, če predvidevamo, da se bo obisk servisa gibal tako, kot se je v prvih petih mesecih, stal 277,15 SIT. 5.4.2 ISI-jeve zbirke Indeksov citiranja ISI-jeve zbirke, do katerih lahko dostopamo, so naslednje77: 73 Navedene podatke je posredovalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in obenem opozorilo, da se podatki lahko uporabljajo zgolj za raziskovalne potrebe. 74 Navedene podatke nam je posredoval IZUM; za leto 2004 podatki veljajo za mesece od januarja do maja. 75 Pripomba dr. Kovač. 76 Predvidevamo, da je Ministrstvo leta 2001 plačalo uporabo servisa za dve leti. 77 Povzeto po http://wos.izum.si/help/helptoc.html. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 51 5.4.2.1 Science Citation Index (SCI) Indeks, ki vključuje discipline, kot so: kmetijstvo, astronomija, biokemija, biologija, biotehnologija, kemija, onkologija, pediatrija itd., je multidisciplinarna baza podatkov, po kateri lahko iščemo tudi po avtorjevih izvlečkih. Baza, ki pokriva naravoslovje, indeksira več kot 5.70078 glavnih revij s 164 področij različnih znanstvenih disciplin. Razširjen CSI (SCI Expanded): > ponuja dostop do tekočih informacij in preteklih informacij že od leta 1945 naprej; > je dopolnjen s približno 17.750 novimi zapisi na teden; > doda približno 362.000 novih citatov na teden; > doda približno 775 novih citatov za različne patente na teden; > ima čez 17 milijonov zapisov; > gledajoč januar 1991, vsebuje iskalen, v angleškem jeziku zapisan originalen avtorjev izvleček za 70 % vseh člankov v bazi podatkov. 5.4.2.2 Social Science Citation Index (SSCI) Indeks, ki vključuje discipline, kot so: antropologija, pravo, psihologija, filozofija, psihiatrija, politične vede, socialno delo, sociologijo, urbane študije, ženske študije, informacijsko in knjižničarsko znanost, zgodovino itd., je multidisciplinarna baza podatkov, po kateri lahko iščemo tudi po avtorjevem izvlečku. Baza, ki pokriva družboslovne vede, indeksira več kot 1.725 revij in pokriva 50 disciplin, prav tako pa pokriva individualno izbrane, relevantne članke iz okrog 3.300 svetovno vodilnih znanstvenih in strokovnih revij. SSCI: > ponuja dostop do tekočih informacij in preteklih informacij že od leta 1956 naprej; > je dopolnjen s približno 2.700 novimi zapisi na teden; > doda približno 50.500 novih citatov na reden; > doda približno 138 novih citatov za različne patente na teden; > ima čez 3,15 milijonov zapisov; 78 ISI Web of Science (2000), str. [5] navaja številko 5.800 in že govori o SCI Expanded; ta izdaja naj bi imela 2.000 več revij kot tiskana verzija SCI. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 > od januarja 1992 vsebuje iskalen, v angleškem j eziku zapisan originalen avtorjev izvleček, za 60 % vseh člankov v bazi podatkov. 5.4.2.3 Art & Humanities Citation Index (A&HCI) Indeks, ki vključuje discipline, kot so: arheologija, literatura, arhitektura, umetnost, azijske študije, ples, folklora, zgodovina, jezik, glasba, poezija, gledališče, verstva, itd., je multidisciplinarna baza podatkov, ki pokriva literaturo o umetnosti in humanističnih študij. Indeksira več kot 1.144 revij, pomembnih na področju umetnosti in humanističnih študijah, ravno tako pa pokriva individualno izbrane, relevantne članke iz okrog 6.800 svetovno vodilnih naravoslovnih in družboslovnih revij. A&HCI: > ponuja dostop do tekočih informacij in preteklih informacij že od leta 1975 naprej; > je dopolnjen s približno 2.250 novimi zapisi na teden; > doda približno 15.250 novih citatov na reden; > ima čez 2,5 milijona zapisov; > vsebuje unikatne citate, ki uporabnika napotijo k aktualnim predstavitvam raznih umetniških del ali h glasbenim delom; > vsebuje stopenjske naslove, ki so dodani k nejasnim ali težko kategoriziranim naslovom člankov, da bi pojasnili vsebino članka; > gledajoč januar 2000, vsebuje iskalen, v angleškem jeziku zapisan originalen avtorjev izvleček za vse nove članke, ki jih vnesejo v bazo podatkov. 5.4.2.4 Ostali indeksi V ISI-jevi zbirki Indeksov citiranja se nahajajo še naslednji indeksi: > 'Chem Sciences Citation Index', multidisciplinarna baza podatkov, ki od leta 1989 naprej pokriva preko 650 svetovno vodilnih publikacij s področja kemijskih znanosti (analitična kemija, organska kemija, uporabna kemija itd.); > 'BioSciences Citation Index', multidisciplinarna baza podatkov, ki od leta 1989 naprej pokriva preko 900 svetovno vodilnih publikacij s področja življenjskih znanosti s 52 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 53 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 poudarkom na molekularnih in celičnih znanosti (biofizika, celična biologija, virologija, genetika & dednost, farmacija itd.); > Clinical Medicine Citation Index, multidisciplinarna baza podatkov, ki od leta 1989 naprej pokriva preko 2.100 svetovno vodilnih publikacij s področja kliničnih raziskav, ki ima opravka z obema sistemoma in kliničnimi posebnostmi (alergije, anesteziologija, mikrobiologija, ortopedija, psihiatrija, rehabilitacija, virologija, patologija, revmatologija, urologija ipd.) 5.4.3 On-line dostop do ISI-jevih zbirk Indeksov citiranja Do zbirk Indeksov citiranja lahko v Sloveniji dostopamo na dva načina79: > preko strežnika Instituta informacijskih znanosti (IZUM)*0; > preko domače strani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK)Si. 5.5 SCOPUS - ALTERNATIVA WEB OF SCIENCE? Kot bomo videli v nadaljevanju, vsako vrednotenje uspešnosti oz. kvalitete znanstvenega raziskovalnega dela nujno potrebuje tudi bibliometrijske indikatorje/kazalce. O tem piše tudi P. Južnič, ki trdi, da je pri uporabi bibliometrijskih metod »pomembna izbira informacijskega vira. Te najdemo v različnih bibliografskih bazah podatkov, baz s polnimi besedili, praviloma elektronskih revij in seveda svetovnega spleta. Torej tam, kjer so informacijski viri tudi za samo raziskovanje. Podatke seveda lahko zberemo sami, ko ustrezno zberemo, obdelamo, ovrednotimo in analiziramo objave. Imamo pa tudi že veliko pripravljenih oz. obdelanih baz podatkov, torej virov, od katerih so najbolj znani Indeksi citiranja« (Južnič, 2005: 72). Eden takih informacijskih virov je tudi Scopus, nov servis založbe Elsevier. Gre za nov informacijski portal, ki ga je Elsevier pripravljal več let v sodelovanju z založniki, drugimi organizacijami in nekaterimi vodilnimi univerzami. 79 Tako servis WoS kot tudi baza podatkov ISI Science Indicators, ki sta nameščena na strežniku IZUM-a, sta dostopna vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov WoS-a (Priloga J). 80 Http://www.izum.si; glej Prilogo K, str. 1–3. 81 Http://www.nuk.uni-lj.si; glej Prilogo L, str. 1–4. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Slika 2: Vstopna stran za Scopus (osnovno iskanje) 5.5.1 Bibliografska zbirka SCOPUS Novembra 2004 je založba Elsevier objavila začetek delovanja bibliografske zbirke Scopus. Marketinški slogan se je glasil, da gre za »največjo indeksirano bibliografsko zbirko na svetu.« Scopus poleg splošnih značilnosti bibliografskih zbirk vsebuj tudi reference in možnost izdelave citatnih indeksov. Scopus je bil v letih 2004–2005 velikokrat testiran; razvijalci so, upoštevajoč odzive uporabnikov, uporabniški vmesnik nadgrajevali, izboljševali. Tako je prišlo do številnih inovativnih rešitev, kot so: Citation Tracker, normativna kontrola avtorjev, listanje po avtorjih, iskanje po različnih tipih dokumentov ipd. Testiranje Scopus-a82 je Elsevier ponudil tudi Univerzi v Ljubljani, ki ga je testirala dve leti83. Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je leta 2006 Scopus uvrstila med mednarodne bibliografske zbirke v Pravilniku o kazalcih in merilih za ocenjevanje znanstvene in strokovne uspešnosti izvajalcev raziskovanja. 82 Enoletna naročnina stane cca. 43.000.000,00 SIT, kar pomeni, da je približno polovico cenejša od servisa Web of Science, katerega enoletna naročnina znaša okrog 80.000.000,00 SIT. 83 V letih 2004 in 2005. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 55 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 5.5.2 Primerjava Scopus -a in Web of Science Opravljene so bile številne analize in primerjave s servisom Web of Science, tako na vsebinski ravni, na ravni obsega arhivov kot tudi na ravni funkcionalnosti uporabniškega vmesnika. Miro Pušnik, zaposleni v Centralni tehniški knjižnici, je prišel do naslednjih ugotovitev84: Tabela 5: Primerjava med Scopus-om in Web of Science SCOPUS WEB OF SCIENCE OBSEG ZBIRKE IN I NDEKSIRANI VIRI 27 milijonov dokumentov; letni prirast 726.000 dokumentov 37 milijonov dokumentov; letni prirast 600.000 dokumentov cca. 15.000 indeksiranih virov Cca. 9.000 indeksiranih virov cca. 12.850 e-revij Tri zbirke: SCI, SSCI, A&HCI 245 milijonov indeksiranih referenc 250 milijonov znanstvenih spletnih dokumentov ter 13 milijonov patentov štirih različnih patentnih uradov OBSEG A RHIVOV z izvlečki od leta 1996 do danes, z referencami pretežno od leta 1996 do danes z različnimi bibliografskimi podatki pokriva obdobje od 1900 pa do danes, z referencami pa različno glede na posamezne zbirke: A&HCI od leta 1975 do danes, SCI od leta 1945 do danes (slovenska različica od 1970 do danes), SSCI od leta 1956 do danes (slovenska različica od 1970 do danes) VSEBINSKI VIDIK kemija, fizika, matematika in tehnika 4.500 naslovov SCI (tehnika, naravoslovje, medicina) 6.125 naslovov medicina, naravoslovje 5.900 naslovov85 SSCI (družbene vede) 1.810 naslovov družboslovje, psihologija, ekonomija 2.700 naslovov A&HCI (umetnost, humanistika) 1.130 naslovov biologija, kmetijstvo, biotehnologija 2.500 naslovov splošno 50 naslovov TIPI DOKU MENTOV izvirni znanstveni članek 20 mio v WoS so pretežno indeksirane celotne revije iz JCR 84 Ugotovitve so bile predstavljene na tematskem večeru Centralne tehniške knjižnice, dne 24. maja 2006 (vir: http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/scopus.ppt). 85 V celoti pokrita zbirka Medline. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 pregledni članki 1,4 mio izvirni pregledni članki, strokovni prispevki, pregledni članki strokovni prispevki 0,5 mio indeksirane so tudi najpogosteje citirane revije in sicer 134 knjig v SCI, 30 knjig v SSCI in 15 knjig v A&HCI zborniki konferenc 36.000 knjige 20.000 Ena izmed zanimivejših primerjav, ki je bila narejena, je tudi primerjava fondov, kasneje pa še primerjava revij, indeksiranih v zbirkah WoS in Scopus glede na državo izhajanja. Tabela 6: Prekrivanje revij zbirke WoS z zbirko Scopus WoS Naslovi skupno Tudi v Scopusu Samo v WoS % tudi v Scopus-u SCI 6.456 5.987 469 93 SSCI 1.846 1.708 138 93 A&HCI 1.146 160 986 14 Tabela 7: Primerjava revij, indeksiranih v zbirkah WoS in Scopus glede na državo izhajanja – dežele, ki so v WoS bolj zastopane86 REVIJE V SCI/SSCI & SCOPUS-U REVIJE SAMO V SCOPUS-U DRŽAVA ŠT. REVIJ % SCI/SSCI ŠT. REVIJ ZDA 2.787 35,2 1.216 KANADA 107 1,3 84 V. BRITANIJA 1.966 24,8 1.048 NIZOZEMSKA 704 8,9 263 NEMČIJA 453 5,7 391 ŠVICA 127 1,6 82 KITAJSKA 57 0,7 327 JAPONSKA 139 1,8 238 ITALIJA 58 0,7 157 INDIJA 44 0,6 135 ŠPANIJA 34 0,4 116 RUSIJA 54 0,7 128 POLJSKA 48 0,6 115 TURČIJA 5 0,1 56 FRANCIJA 137 1,7 186 HRVAŠKA 12 0,2 52 SLOVENIJA 20 25,087 1888 Vir: Online – Mitteilungen, št. 85, marec 2006. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 57 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Tabela 7 prinaša podatke, ki kažejo na to, da je revij, ki so indeksirane v Scopus-u trenutno več kot revij, ki so indeksirane samo v Web of Science. Če pogledamo primer za Slovenijo, vidimo, da je v Scopus-u indeksiranih kar 75 % vseh slovenski revij, ki so indeksirane v Scopus-u in WoS-u. Edini dve državi izmed naštetih, poleg Slovenije, ki imata v WoS-u indeksiranih več kot 20 % revij od vseh revij indeksiranih v Scopus-u in WoS-u, sta ZDA in Velika Britanija. Vse ostale države imajo v WoS-u indeksiranih manj kot 10 % vseh revij, indeksiranih v Scopus-u in WoS-u. Vemo, da je večina dokumentov, ki so indeksirane v WoS-u, v angleškem jeziku. Manjši odstotek je revij v maternem jeziku avtorja besedila. Pri Scopus-u je stanje malo boljše. Poglejmo si konkretne številke. Tabela 8: Število dokumentov v maternem jeziku avtorjev iz evropskih držav in Kitajske v Scopus-u in SCI/SSCI POREKLO JEZIK DOKUMENTI 2005/2006 V SCOPUS-U DOKUMENTI 2005/2006 V SCI/SSCI Nemčija angleščina nemščina 84.486 13.788 = 98.274 14,0% 90.655 8.708 = 99.363 8,8% Francija angleščina francoščina 58.991 10.201 = 69.192 14,7% 61.534 5.813 = 67.347 8,6% Hrvaška angleščina hrvaščina 2.354 239 = 2.593 9,2% 2.155 65 = 2.220 2,9% Ukrajina angleščina ruščina ukrajinščina 4.424 728 10 = 5.162 14,1% 0,2% 4.098 158 70 = 4.326 3,7% 1,6% Kitajska angleščina kitajščina 73.841 64.828 = 138.669 46,8% 75.154 7.312 = 82.466 8,9% Kot vidimo v tabeli 8, je zastopanost maternega jezika avtorja besedila v Scopus-u večja kot v WoS-u. Največji odstotek besedil v maternem jeziku ima prav gotovo Kitajska, kar 46,8 % (v WoS-u samo 8,9 %). Najmanjši odstotek zastopanosti maternega jezika pa ima ukrajinščina (0,2 %), pri kateri je stanje v WoS-u za nekaj procentov boljše (1,6 %). 87 Strojniški vestnik, Informacije MIDEM, Acta chimica slovenica (SCI); Javnost (SSCI); Filozofski vestnik (A&HCI) (vir: http://izum.si/cobiss/bibliografije/seznami_za_mednarodne_baze/slo). 88 Elektrotehniški vestnik, Farmacevtski vestnik, Geografski obzornik, Geografski vestnik, Informatica, Papir, Geodetski vestnik, Geographica Slovenica, Tekstilec, Informacije MIDEM, Acta chimica slovenica, Radiology and oncology, Javnost, Acta dermatovenerologica Alpina (Panonica et Adriatica), Geografija v šoli, Journal od international relations and development, Biota, Acta geographica Slovenica (vir: http://izum.si/cobiss/bibliografije/seznami_za_mednarodne_baze/slo). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 58 Za nas je zanimiv tudi podatek, koliko revij z dejavnikom vpliva je zastopanih v Scopus-u in koliko v WoS-u. Primerjavo najdemo v tabeli 9. Tabela 9: Primerjava faktorjev vpliva (IF) revij v Scopus-u in WoS-u DEJAVNIK VPLIVA REVIJE V SCI/SSCI IN SCOPUS-U REVIJE SAMO V SCI/SSCI REVIJE SAMO V SCOPUS-S > 10 83 1 1 5-10 170 9 4 1-5 2940 59 42 < 1 3443 159 114 brez IF 662 402 6365 skupaj naslovov 7298 630 6526 Glede na podatke v tabeli 9 lahko zaključimo, da WoS prinaša več revij z IF in da je v Scopus-u indeksiranih veliko več revij brez IF kot pa v WoS-u. Zastopanost revij z IF > 10 je enaka v WoS-u in Scopus-u. Poglejmo si za konec še argumente v prid Scopus -u in argumente v prid WoS-u. Argumenti v prid Scopus -u: > Scopus vsebuje 6.500 revij, ki niso v SCI in SSCI; > Scopus promovira evropsko znanje, saj je med 6.500 revijami, ki niso v SCI in SSCI večinoma ne-angleških; > Scopus omogoča objektivnejši in celovit pogled na trenutne razmere v znanosti; > revije v Scopusu, ki niso v WoS, so indeksirane v specialnih bibliografskih zbirkah, kar govori v prid kakovosti; > enostavnost uporabe; > podobnost s ScienceDirectom in portalom Scirus, ki sta se že uveljavila. Argumenti v prid WoS-u: > WoS je uveljavljena bibliografska zbirka; > vključeno ima tudi umetnost in humanistiko; > WoS je (razen Elsevierjevih revij) zaenkrat hitrejša in aktualnejša od Scopusa. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 59 6 DEJAVNIK VPLIVA 'Dejavnik vpliva' je po besedah dr. Eugene Garfielda »evalvacijsko orodje, ki ga je ustvaril Inštitut za znanstveno informiranje (v nadaljevanju ISI)« (Garfield, 1994: 3). Njegov prvoten namen pa ni bil isti, kot je danes. V začetku so ga namreč uporabljali kot pomoč pri izbiri najboljših revij za 'Current Contents'. Južnič piše, da »ISI letno izdela seznam dejavnikov vpliva (Impact factor) znanstvenih revij, zasnovan na podatkih dobljenih iz SCI in SSCI (za A&HSCI ga ni). Faktorje vpliva vsako leto objavi v posebni publikaciji, ki se imenuje JCR® (Journal Citation Reports® -Poročilo o citiranju revij). Ta pokriva različne znanstvene discipline; ne pokriva samo revij, ki jih Indeksi citiranja dejansko indeksirajo, temveč tudi vse druge revije, ki jih članki v indeksiranih revijah citirajo« (Južnič, 1998: 28). ISI za svoje Indekse citiranja indeksira temeljne revije na področju znanosti in tehnike, družboslovja in tudi humanističnih ved89. JCR vsako leto objavi dejavnike vpliva za več kot 4000 pomembnih znanstvenih in tehničnih revij. Uporaba teh podatkov je danes postala standardna. Dejavnik vpliva revije je merilo pogostosti, ki pove, kolikokrat je povprečen članek iz določene revije citiran v določenem letu. Dejavnik vpliva (IF) v letu L se izračuna tako, da se število citatov na dokumente v letih L-1 in L-2 deli s številom tekstov, objavljenih v teh letih. Ta dejavnik je v osnovi razmerje med citati in enotami, ki jih je mogoče citirati, in se računa po naslednji formuli: IF (RL)= X1 + X2 / Y1 + Y2.« IF (RL) = dejavnik vpliva za revijo R v letu L X1 = število citatov, ki so jih Y1 prejeli v letu L X2 = število citatov, ki so jih Y2 prejeli v letu L Y1 = število enot objavljenih v reviji R v letu L-1 Y2 = število enot objavljenih v reviji R v letu L-2 Pogoji za vključitev v Indekse citiranja so predstavljeni v poglavju 6.2. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 60 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 6.1 MOTIVI ZA CITIRANJE Za citiranje obstaja več motivov. Južnič omenja ekonomske, sociološke, psihološke, semantične, bibliotekarske ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo posredno ali neposredno na odmevnost oz. število citatov. Med slednjimi je za nas zanimiva povezanost med financiranjem in citiranjem določene raziskovalne skupine. Seveda bi bilo zanimivo narediti študijo, ki bi to povezanost potrdila, vendar bi le-ta presegala obseg te magistrske naloge. Lahko samo zapišemo mnenje Južniča, da financiranje raziskovalnega dela lahko bistveno vpliva na količino in odmevnost objav raziskovalnega dela. To je namreč dokazala analiza za Svet za znanstveno raziskovanje pri Ministrstvu za izobraževanje in znanost Španije. Raziskava je po Južničevih besedah še posebej zanimiva, ker gre za evropsko državo s sistemom triletnih projektov, organiziranih na podoben način, kot so bili v Sloveniji. »Podatki, dobljeni z analizo citiranja, število odmevnih člankov in patentov so ovrednoteni, glede na sredstva, ki jih je posamezna ustanova prejela v tem obdobju. Rezultati so zanimivi in z nekaterimi omejitvami (…) jih avtorji lahko ponudijo kot argument pri iskanju bolj produktivnih in citiranih raziskovalnih skupin, ki jih je treba ojačati z mladimi raziskovalci, omogočiti boljše raziskovalne pogoje ali boljše financiranje. Pretekli uspehi so najboljša garancija za prihodnje uspehe«, meni Južnič (Južnič, 1999: 84). 6.2 POGOJI ZA VKLJUČITEV REVIJE V INDEKSE CITIRANJA90 Osnovni pogoji za vključitev so redno izhajanje, spoštovanje mednarodnih standardov (informativni naslov, naslov objave in povzetek, popolna bibliografska informacija za vse citirane reference, poln naslov vseh avtorjev), angleški jezik (naslov, povzetek, ključne besede) ter recenzija ekspertov91. Poleg naštetih pogojev pa mora vsebina revije ustrezati obstoječim področjem ali odpirati novega, izpolnjen mora biti pogoj mednarodnosti pri lokalnih revijah, viden z mednarodnimi avtorji in citiranimi deli ter pogoj citiranosti, ki je sicer različna, glede na znanstveno področje. Povzeto po http:/www.ff.uni-lj.si/biblio/primoz/BIBLIOMET.HTM. T. i. peer review. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 61 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 6.2.1 Ekspertne ocene »Motive citiranja lahko dodatno preverimo še s primerjavo rezultatov analize citiranja in mnenj ekspertov, ki jih običajno podajo v obliki recenzij.«92 Južnič meni, da je mnenje ekspertov potrebno zato, ker gre za dva različna pristopa, kvantitativnega in objektivnega (bibliometrija93) in kvalitativnega in subjektivnega (ocena ekspertov94). Gre torej za dva različna pristopa k ocenjevanju raziskovalnega dela, ki se vseskozi tesno prepletata in dopolnjujeta. Pred desetletji so bili, po besedah P. Južniča, nekateri znanstveniki zelo skeptični in previdni na področju evalvacije znanstvenega dela. Sprejemljivo je bilo edino mnenje eksperta, danes pa so enako pomembni tudi rezultati analize citiranja. »Veliko pozornosti se danes posveča merjenju kvalitete objav, saj je to najboljša pot za vrednotenje kvalitete raziskovanja, ki vpliva na napredovanje posameznikov in pridobivanju sredstev za raziskovalno delo. Tudi odločitve o nabavi oz. dostopu do publikacij v knjižnicah so lahko vezane na podatke o kvaliteti objav.«95 6.3 UPORABA DEJAVNIKA VPLIVA »Dejavnik vpliva se veliko uporablja pri nabavni politiki knjižnic96, pri različnih primerjalnih bibliometrijskih študijah in ocenah objavljenih rezultatov raziskovalnega dela, veliko pa ga uporabljajo tudi avtorji, ko se odločajo, kje bi želeli objaviti rezultate svojih raziskav. Raziskovalci bodo poskušali svoja dognanja objavljati v revijah, ki imajo viški dejavnik vpliva, saj tako lahko tudi sami računajo na večjo odmevnost svojega dela« (Južnič, 1998: 36). Južnič je že leta 1998 zapisal, da objava v prestižnih in uglednih revijah po drugi strani vpliva tudi na raziskovalni ugled raziskovalcev ter možnost napredovanja in pridobivanja sredstev za raziskovalno delo. Ali to velja ali ne, je pokazala podrobnejša analiza Pravilnikov 92 Http:/www.ff.uni-lj.si/biblio/primoz/BIBLIOMET.HTM. 93 Tu so najbolj pomembni rezultati analize citiranja. 94 Običajno gre za sodbo strokovnjakov z istega raziskovalnega področja. 95 Http:/www.ff.uni-lj.si/biblio/primoz/BIBLIOMET.HTM. 96 Zanimalo nas je, kako dejavnik vpliva vliva na nabavno politiko CTK in kakšno je razmerje med dejavnikom vpliva neke revije in ceno te revije. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 62 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Ministrstva o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.97 Objava v prestižni in ugledni reviji seveda zahteva od znanstvenika več naporov. Južnič v svoji doktorski disertaciji piše o tem, da založniki in uredniki revij zaostrujejo kriterije, saj vedo, da jim večjo odmevnost lahko prinesejo samo odmevni članki. 6.4 KORISTNOST DEJAVNIKA VPLIVA »Števila citatov po objavi ni mogoče primerjati med različnimi področji raziskovanja in enako velja tudi za dejavnik vpliva posamezne revije. Zato JCR prinaša poseben seznam, v katerem so revije razvrščene po vedah in še naprej po področjih. Ti podatki so koristni, ker jasno kažejo na razlike med posameznimi vedami in še bolj raziskovalnimi področji znotraj ene vede. Praviloma te razlike pomenijo tudi razlike med objavami samimi. Članek, ki prinaša raziskovalne rezultate na področju, kjer je visoko citiranih revij veliko, je praviloma bolj citiran kot članek na področju, kjer teh revij ni veliko« (Južnič, 1998: 29). M. Žaucer je leta 1998 v članku z naslovom 'Ocenjevanje relevantnosti periodike za znanstveno delo raziskovalcev iz Slovenije' opozoril na pomanjkanje kvantitativnih kriterijev za presojo nujnosti nabave posamezne znanstvene revije. Omenili smo namreč, da so tudi odločitve o nabavi publikacij v knjižnicah vezane na podatke o kvaliteti objav. Žaucer piše, da so »klasični kriteriji ocenjevanja relevantnosti zamudni, dejavnik vpliva posamezne revije, dobljen na osnovi globalne citiranosti revije, pa ne izraža specifike raziskav v Sloveniji« (Žaucer, 1998: 64). 6.4.1 Nabavna politika knjižnic »Znanstvena in strokovna periodika je pomemben segment raziskovalne infrastrukture in zanjo se namenja znatna finančna sredstva. Iz proračuna Republike Slovenije je bilo v letu 1996 preko Ministrstva za znanost in tehnologijo za znanstveno literaturo in baze podatkov porabljeno skoraj 287 milijonov SIT, kar je predstavljalo 1,7 % celotnega proračuna ministrstva, od tega večinoma za periodiko. Po nacionalnem raziskovalnem programu naj bi Glej poglavje 7.3.2. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 63 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 sredstva za nabavo strateške tuje znanstvene in strokovne literature srednjeročno še porasla«98 (Žaucer, 1998: 64). Vprašanje je torej, ali so ta sredstva racionalno porabljena, in po kakšnih kriterijih bi to presojali. »Ocene relevantnosti periodike in odločitve o izboru so težke in temeljijo večinoma na strokovnosti in presoji knjižničarjev,« piše Žaucer. Omenja pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles Ministrstva za znanost in tehnologijo za področje temeljnega in aplikativnega raziskovanja, »v katerem so v 11. členu opredeljene naloge znanstvenoraziskovalnih svetov za posamezna področja. V 6. točki člena sta med drugimi opravili svetov na področju infrastrukture nešteti tudi naslednji: - sodelujejo pri izboru strateške tuje periodike in podatkovnih baz, - ocenjujejo prispevek posameznega informacijskega centra ali knjižnice k raziskovalni dejavnosti« (Žaucer, 1998: 64). Žaucer v nadaljevanju ugotavlja, da so se »znanstveno-raziskovalni sveti za posamezna področja v zadnjih letih le enkrat (leta 1996) spoprijeli z razvrščanjem strateške periodike, pa ga zaradi obsežnosti dela prepustili strokovnim službam ministrstva in delovni skupini za informacijsko infrastrukturo. (…) Presoja, katere revije za dodeljena sredstva posamezna knjižnica nabavlja, je bila v glavnem prepuščena knjižnicam, njihovim sposobnostim izbora ter šibki koordinaciji med knjižnicami« (Žaucer, 1998: 64). Omenili smo že, da si mnogi knjižničarji pri nas in po svetu pri odločitvi, kaj nabaviti oz. kaj odpovedati, pomagajo z dejavnikom vpliva. Žaucer o ocenjevanju relevantnosti revij z dejavnikom vpliva meni, da je to »zelo neprecizna metoda, ker ne upošteva lokalnega stanja in specifike raziskav. Uporabnejša je za velike raziskovalne skupnosti in za najpomembnejše revije, manj uporabna pa je za srednje pomembne revije in za majhne raziskovalne skupnosti, ki ne izvajajo raziskav enakomerno na vseh področjih« (Žaucer, 1998: 65). Po Žaucerjevem mnenju je mnogo preciznejša metoda analize lokalnega citiranja (npr. analiza, katere revije citirajo raziskovalci ene institucije). V Centralni in tehniški knjižnici99 so torej, zaradi pomembnosti ocenjevanja relevantnosti periodike, ki je po njegovih besedah dandanes še pomembnejša kot v prejšnjih obdobjih100, 98 O proračunskih sredstvih, namenjenih za raziskovalno dejavnost v Sloveniji, najdemo več v poglavju 7.2.2. 99 Po Žaucerjevi oceni imata največjo odgovornost za smotrno nabavo strateške tuje periodike Centralna tehniška knjižnica in Centralna medicinska knjižnica, ki porabita največ sredstev za tovrstno literaturo. 100 Razlogi za to so stalna rast nabavnih cen periodike z letno stopnjo med 7 in 15 % (ta ocena je bila podana leta 1998 v času pisanja članka), ki je posledica konjunkture na tem področju, naraščanja števila novih revij in obsega starih, ki je posledica vse večje produkcije znanstvenih člankov, relativno zmanjševanje finančnih VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 razvili metodo analize lokalne citiranosti, »s katero lahko elegantno kvalitativno dopolnjujejo vse druge kriterije ocene relevantnosti periodike« (Žaucer, 1998: 66). 6.4.1.1 Dopolnilni kriteriji relevantnosti revij »Metoda selekcije v CTK temelji na izkustvenem znanju iz preteklih let, na strokovnosti informacijskih strokovnjakov, diplomiranih inženirjev in magistrov s posameznih področij in na dveh magistrskih nalogah na to temo. Upoštevajo se pisne in ustne želje uporabnikov, podatki o izposoji starejših letnikov, groba ocena uporabe v čitalnici knjižnice, dosegljivost v drugih knjižnicah itd.« (Žaucer, 1998: 65). Ker v CTK z naštetimi kriteriji niso bili povsem zadovoljni, so razvili omenjeno metodo analize lokalne citiranosti. Žaucer piše, da metoda »temelji na predpostavki, da raziskovalec tisto literaturo, ki jo največ uporablja, tudi citira v rezultatih svojega dela, to je v svojih člankih« (Žaucer, 1998: 66). Kot slabost te metode omenja zakasnitev med študijem literature in objavami člankov s citati; zaradi tega se da s to metodo dobiti relevantnost literature v najboljšem primeru le za stanje izpred nekaj let. V raziskavi so bili »analizirani vsi citati (okrog 18.400) v več kot 800 člankih avtorjev ali soavtorjev iz Slovenije v letu 1997 v znanstvenih revijah, ki jih obdeluje podatkovna zbirka SCI. Za oceno relevantnosti je bilo upoštevanih le okrog 9.700 citatov na literaturo od vključno 1990 leta naprej. Za razliko od objavljene metode, pri kateri so uporabili poseben program101, so bile vse analize v CTK opravljene na osebnem računalniku le z Microsoftovima Wordom in Excelom. Rezultati raziskave so pokazali, da so med razvrstitvijo revij po številu lokalnih citiranj in po velikosti dejavnikov vpliva »velike razlike, kar kaže na slabost uporabe dejavnika vpliva za oceno relevantnosti revij« (Žaucer, 1998: 66). Kot sklep Žaucer navaja prednosti razvite metode, ki naj bi bile: splošnejša uporabnost, ker ne potrebuje posebne programske opreme ter bolj ažurni podatki, ker je bil za analizo uporabljen krajši časovni interval. »Število lokalnih citatov je uporaben kvalitativen kriterij, ki lahko s pomočjo drugih kriterijev služi za oceno relevantnosti revij za znanstveno delo vsaj na naravoslovnih področjih znanosti. Predstavljena metoda je boljša od vseh dosedanjih, kljub sredstev knjižnic in zlasti uveljavljanje elektronskih revij, ki ponavadi pomenijo dodaten strošek za lažjo dostopnost in večjo kakovost uporabe. 101 Loughner, W.: Scientific journal usage in a large university library: a local citation analysis, The serials librarian 29 (1996), 3/4, 79–88. 64 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 65 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 temu pa jo bo potrebno še podrobneje proučiti na posameznih ožjih področjih ter natančneje oceniti njeno preciznost in omejitve« (Žaucer, 1998: 66). Knjižnicam lahko metoda »služi za pomoč pri selekciji periodike. Pristojno ministrstvo pa bi z metodo lahko uvrščalo revije na bolj ali manj nujne in z njo dobilo še en kvantitativen kriterij za ocenjevanje racionalnosti porabljenih sredstev za strateško periodiko« (Žaucer, 1998: 66). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 7 RAZISKOVALNA DEJAVNOST V SLOVENIJI Dejavnik vpliva, ki smo ga predstavili v prejšnjem poglavju, je močno povezan z raziskovalno dejavnostjo. Omenili smo namreč že, da dejavnik vpliva uporabljajo tudi pri ocenjevanju objavljenih rezultatov raziskovalnega dela, kar vpliva tako na pridobivanje nazivov kot tudi na pridobivanje finančnih sredstev za raziskovanje. In ravno o tem želimo spregovoriti v nadaljevanju. Najprej bomo predstavili raziskovalno dejavnost na splošno, sledilo bo nekaj podatkov o tem, koliko Slovenija, ostale države EU in ZDA namenjajo za raziskovalno dejavnost (v okviru tega bo predstavljena tudi ARRS, ki skrbi za financiranje raziskovalne dejavnosti v Sloveniji), nato pa bomo predstavili še vse pravilnike, s pomočjo katerih v RS Ministrstvo spremlja in ocenjuje uspešnost raziskovalnega dela, ter merila, s pomočjo katerih to počnejo Univerze. Natančneje se bomo dotaknili tematike evalvacijskih pogojev, kriterijev, kazalcev in meril, ki jih predpisujejo pravilniki in merila za ocenjevanje raziskovalnih projektov. Slednje bo predstavljeno z namenom, da pokažemo, kako pomembno je objavljanje raziskovalcev v Indeksih citiranja, ki je po letu 2005 postalo visoko ocenjeno merilo uspešnosti raziskovalčevega dela (Ministrstvo), s strani Univerz pa že leta 1996. 7.1 MOČ ZNANJA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI »Slovenija je mlada država z bogato znanstveno tradicijo. Moč dela je v tem stoletju zamenjala moč znanosti. V prihajajočem tisočletju nas bo obvladovala moč modrosti. Kdor na mednarodni ravni ne bo sposoben vstopiti v sodobne ekonomsko globalizacijske procese, ki so določeni s stopnjo nacionalne znanstveno-tehnološke inovativnosti, bo v vedno bolj podrejenem položaju do svetovnih centrov znanja, ekonomske produkcije in politične moči« (http://www.mszs.si/slo/znanost/). Znanje postaja, tudi po mnenju Romane Škrabanja, »vse bolj pomemben dejavnik spodbujanja proizvodnje in konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva, povečanje vlaganj v znanje in človekov razvoj pa nuja za prehod v 'na znanju temelječo družbo', zmanjševanje sedanjih in preprečevanje bodočih problemov na trgu dela ter zagotavljanje pogojev za večjo kakovost življenja vseh, tudi bolj ranljivih družbenih skupin, socialne pravičnosti in povezanosti. (…) Z razvojem nove industrijske družbe je postal uspeh držav odvisen od 66 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 67 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 ukvarjanja z znanostjo in tehnologijo. Njuna aplikacija je postala vir razvoja (tako ekonomskega kot tudi družbenega) in posledično tudi bogastva. Današnjo družbo bi lahko opredelili kot t. i. 'družbo znanja', znanost in tehnologijo pa kot 'srce' te družbe« (Škrabanja, 2004: 8). Škarabanja v svojem diplomskem delu piše, da Slovenija svojo znanstveno in tehnološko politiko ločuje, in sicer tako, da govorimo o znanstveni politiki na eni in tehnološki politiki na drugi strani. Prvo opredeljuje v Nacionalnem raziskovalnem programu102, ki določa raziskovalno-razvojne prioritete oz. dolgoročne in srednjeročne cilje, drugo pa v Zakonu o raziskovalni dejavnosti (Škarabanja, 2004: 11). Raziskovalno dejavnost103, ki je, kot smo se lahko prepričali v zgornjih vrsticah, nujno potrebna za napredek določene države, v Sloveniji trenutno ureja Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (uradno prečiščeno besedilo) iz leta 2006104, ki »določa načela in cilje ter ureja način izvajanja politike raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki se financira iz državnega proračuna in drugih virov (iz evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti in gospodarstva105) ter je usmerjena k doseganju ciljev družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije« (Zakon, 2006). Najprej je raziskovalno dejavnost urejal Zakon o raziskovalni dejavnosti iz leta 1991, ki pa je s sprejetjem novejšega zakona v letu 2002 prenehal veljati. Zakon iz leta 1991 je definiral, da »raziskovalna dejavnost obsega temeljno in aplikativno raziskovanje ter razvoj«, Zakona iz leta 2002 in 2006 pa razlagata, da »raziskovalna in razvojna dejavnost obsega temeljno in uporabno raziskovanje ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos znanja« (Zakon, 2006). 102 Izhodišča in usmeritve Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa predlaga Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. 103 V Sloveniji jo izvajajo raziskovalne organizacije, ki vključujejo tri slovenske Univerze (ljubljansko, mariborsko in primorsko), samostojne visokošolske zavode, javne raziskovalne zavode, javne zavode in zasebne, profitne in neprofitne raziskovalne organizacije. 104 Državni zbor RS je na seji 10. februarja 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki obsega Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti – ZRRD (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14.11.2002) in Zakon o spremembi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti – ZRRD-A (Uradni list RS, št. 115/05 z dne 20.12.2005). 105 Omenjeni viri financiranja so dodani v novem zakonu iz leta 2006 in v zakonu iz leta 2002 še niso bili omenjeni. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 68 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Cilji zakona so106: > povečanje družbene pomembnosti in učinkovitosti raziskovalne in razvojne dejavnosti z vzpostavljanjem policentričnega modela razvoja znanosti in mrežnega povezovanja raziskovalnih organizacij na področju znanosti, izobraževanja in gospodarstva; > ustvarjanje pogojev za avtonomno in strokovno neodvisno usmerjanje, vrednotenje ter spremljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti; > spodbujanje delovanja razvojnih jeder v znanosti, gospodarstvu in družbi na področjih, ki so osnova dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja; > razvijanje človeških virov ob zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških ter razvijanje raziskovalne ustvarjalnosti s povečanjem vloge znanosti pri vzgoji kadrov, predvsem na univerzah; > povečanje skupnega obsega sredstev in naložb v raziskovalno in razvojno dejavnost, kar se bo doseglo z usmerjanjem javnih sredstev v strateška razvojna področja, ki bodo spodbujala povečanje obsega podjetniških vlaganj; > pospeševanje mednarodnega in meddisciplinarnega sodelovanja. Namen zakona je ustvariti organizacijo in določiti pogoje za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti za uresničevanje temeljnih strateških razvojnih ciljev, kar zagotavlja: > ustvarjanje novega znanja in spoznanj ter prenos tega in mednarodno dosegljivega znanja v javno korist in gospodarsko izrabo za povečanje družbene blaginje; > krepitev sposobnosti za obvladovanje splošnega družbenega napredka in tehnološkega napredka kot glavnega vira povečevanja produktivnosti dela in nacionalne konkurenčne sposobnosti v globalnem prostoru; > zviševanje individualne in družbene kakovosti življenja ter utrjevanje nacionalne identitete (Zakon, 2006). Zakon iz leta 1991 je navajal, da raziskovalno dejavnost »opravljajo raziskovalci v raziskovalnih in drugih organizacijah ter zasebni raziskovalci, s pomočjo drugega strokovnega in pomožnega osebja«107, zakon iz leta 2006 pa navaja, da omenjeno dejavnost 4. člen Zakona iz leta 2006. Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, 1991. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 69 »opravljajo raziskovalne organizacije v obliki programov in projektov ter zasebni raziskovalci v obliki projektov, ki izhajajo iz Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa.«108 Veljavni Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti iz leta 2006 v 5. členu razlaga tudi naslednje termine: > »Raziskovalna in razvojna dejavnost obsegata temeljno in uporabno raziskovanje ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos znanja. > Raziskovalec oziroma raziskovalka (…) je fizična oseba, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost. > Raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, ki izvaja raziskovalno in/ali razvojno dejavnost pri osebah javnega ali zasebnega prava. > Raziskovalna organizacija je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom in prepisi, izdanimi na podlagi tega zakona za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti. > Javna raziskovalna organizacija je oseba javnega prava, katere ustanovitelj je Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava. > Javno službo na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti izvajajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri javnih osebah zasebnega in javnega prava; > Programsko financiranje je financiranje programov javne službe, ki se izvaja v obliki raziskovalnih programov in infrastrukturnih programov« (Zakon, 2006). Potrebno je tudi obrazložiti, da je podlaga za usmerjanje in določanje obsega sredstev državnega proračuna za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti Nacionalni raziskovalni in razvojni program. V 7. členu Zakona iz leta 2006 piše, da omenjeni program »določa izhodišča, cilje, obseg in način financiranja ter kazalce za spremljanje učinkovitosti nacionalne politike za izvajanje in pospeševanje raziskovalne in razvojne dejavnosti« (Zakon, 2006). Omenili smo že, da se telo, ki Vladi Republike Slovenije predlaga izhodišča in usmeritve Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, imenuje Svet za znanost in tehnologijo Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, 2006. 70 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Republike Slovenije, ki je kot strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije podrobneje predstavljeno v 9. členu zakona iz leta 2006. Poleg omenjene naloge opravlja še naslednje: > »predlaga izhodišča in usmeritve za politiko uresničevanja Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa v tekočem letu; > spremlja rezultate in učinke delovanja na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, ocenjuje uresničevanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa ter spremlja razvoj raziskovalne in razvojne dejavnosti; > spremlja kakovost izvajanja programov dela javnih raziskovalnih organizacij in daje oceno o ustreznosti programov dela javnih raziskovalnih organizacij; > daje mnenje k metodologiji in merilom za vrednotenje znanstvene in razvojne uspešnosti, prenosa znanj in dela raziskovalnih organizacij; > daje mnenja in pobude k programom mednarodnega sodelovanja; > daje mnenje k poročilu o delu agencij, ustanovljenih na podlagi tega zakona; > poroča Vladi Republike Slovenije o svojem delu najmanj enkrat letno; > opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi« (Zakon, 2006). Znanost je draga dejavnost, piše Južnič, »zato se vanjo vlagajo zelo velika sredstva« (Južnič, 2005: 68). Kako velika sredstva se vlagajo, si bomo pogledali v nadaljevanju. 7.2 PRORAČUNSKA SREDSTVA, NAMENJENA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST V RS Investiranje v znanstveno raziskovanje in tehnološki razvoj je zelo pomembno za samo stanje gospodarstva in družbe. Škrabanja piše, da »Evropa proizvede tretjino svetovnega znanstvenega znanja« (Škrabanja, 2004: 8). V resoluciji o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 je zapisano, da se Slovenija po izdatkih za raziskave in razvoj (RR) »uvršča v sredino držav Evropske unije (EU)109 in ima primerno razmerje med javnim in zasebnim vlaganjem. Pri Resničnost te trditve bomo preverili v poglavju 7.2.2. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 71 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 vlaganju v RR glede na bruto domači proizvod za več kot faktor 2 zaostaja za najbolj uspešnimi državami EU in za malo manj kot toliko za lizbonskimi cilji110. V zadnjih letih hitro raste število znanstvenih objav, vendar kljub temu po znanstveni in tehnološki produktivnosti zaostajamo za povprečjem UE, predvsem na področju visoko citiranih objav in dodeljenih patentov. Slovenija je izrazito neuspešna pri učinkovitosti izrabe sredstev, definiranju prioritet in uporabi rezultatov dejavnosti RR za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Predvsem je zaskrbljujoče stanje na področju uporabe znanja, saj je inovacijsko aktivnih le petina podjetij, kar nas uvršča med zadnje štiri države razširjene EU. Nadaljnje večanje razkoraka med Slovenijo in razvitimi državami bo zavrlo gospodarski razvoj in onemogočilo doseganje drugih razvojnih ciljev« (Resolucija, 2006). Da bi do slednjega ne prišlo, se program s številnimi ukrepi »usmerja h kvaliteti in učinkovitosti raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, spodbuja povezovanje izobraževanja, raziskovanja in podjetništva ter povečuje mobilnost znanja, idej in ljudi v družbi« (Resolucija, 2006). Ključni cilji Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa so: > Povečati vpliv RR v domačem okolju, zlasti s spodbujanjem večjega raziskovalnega in razvojnega ter inovacijskega sodelovanja med podjetji in raziskovalno sfero ter posredniki za prenos tehnologij in inovacij v podjetja. > Povečati vlaganja v RR v skladu z Barcelonskim ciljem na 3 % BDP do leta 2010. Od tega podvojiti vlaganje gospodarskega sektorja v RR na 2 % BDP, vlaganje v RR iz javnih sredstev pa povečati na 1% BDP. Dodatna javna sredstva v deležu BDP se razporejajo med področje tehnološkega razvoja in področje znanosti v razmerju 80 : 20. > Povečati kvaliteto RR, ki mora podobno kot gospodarska dejavnost izkazovati globalno primerljivo kvaliteto, konkurenčnost, inovativnost, racionalnost in učinkovitost. Dosledno bodo upoštevana mednarodno uveljavljena merila kakovosti, z redefiniranjem poslanstva visokošolskih in raziskovalnih organizacij, uveljavitvijo nadzora nad celotno dejavnostjo RR, reformo sistema evalvacije, z vzpodbudami, zakonodajo in s krepitvijo mednarodnega raziskovalno-razvojnega sodelovanja s pospešenim vključevanjem v mednarodni in evropski raziskovalni in visokošolski prostor. 110 V okviru raziskav in razvoja oživljena Lizbonska strategija izpostavlja povečanje sredstev za raziskave in razvoj tako v posameznih državah, kakor tudi na ravni EU (splošni cilj doseganja 3 % na ravni naložb in ustreznega razmerja med vlaganji zasebnega in javnega sektorja – 2 : 1). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 72 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 > Okrepiti človeške vire za RR in njihovo humano osveščenost z vzgojo mladih v duhu svobodne in odprte ustvarjalnosti, radovednosti in zavedanja pomembnosti lastnega znanja, s spodbujanjem enakih možnosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju, s stimuliranjem povečevanja deleža raziskovalnih in razvojnih kadrov v gospodarstvu, s spodbujanjem mednarodne in medsektorske mobilnosti ter vključevanjem potenciala Slovencev iz zamejstva in po svetu. > Razviti spodbudno okolje za RR z uveljavitvijo sodobnega razumevanja vloge znanja in znanosti v družbenem in gospodarskem razvoju kot ključne investicije za družbeni in gospodarski napredek, z ustvarjanjem spodbudnega okolja za razmah investicij v znanost, tehnološki napredek in podjetništvo. > Povečati število visokotehnoloških in inovativnih podjetij, ki so nujna za uspešen prenos znanja in rezultatov RR in predstavljajo gonilo tehnološkega razvoja države. Slovenija bo vzpostavila zakonodajno in finančno okolje, ki bo stimulativno za nastanek in rast visokotehnoloških in drugih inovativnih podjetij, z okrepitvijo sklada za podjetništvo in razvojem trg začetnega in tveganega kapitala« (Resolucija, 2006). V Sloveniji usmeritve za dodeljevanje finančnih sredstev za financiranje raziskovalne dejavnosti podaja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo111, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)112 pa opravlja nadzor nad namensko porabo sredstev ter primernostjo in strokovnostjo dela pravnih in fizičnih oseb, katerim dodeljuje sredstva. 7.2.1 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)113 Sklep o ustanovitvi ARRS je bil sprejet 11. decembra 2003114. 111 Omenjeno Ministrstvo je do 11. 01. 2001 delovalo kot Ministrstvo za znanost in tehnologijo; tega dne je na podlagi Zakona o Vladi prenehalo delovati in je z dnem 12. januarja 2002 začelo delovati pod imenom 'Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport'; konec leta 2004 se je omenjeno Ministrstvo preoblikovalo v dve novi ministrstvi: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) ter Ministrstvo za šolstvo in šport. 112 ARRS je bila ustanovljena relativno pozno (2003 leta), vendar je njena ustanovitev, po mnenju Primoža Južniča, prinesla pozitivne posledice na področju raziskovalne dejavnosti. 113 Agencija je predstavljena na internetni strani: http://www.arrs.gov.si, njeno predstavitev pa lahko najdemo tudi v 15. in 20. členu Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti iz leta 2006. 114 Sklep o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Ur. l., št. 123/03). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 73 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Agencija opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa v okviru veljavnega proračunskega memoranduma in državnega proračuna ter druge naloge pospeševanja raziskovalne dejavnosti, skladno z namenom ustanovitve. ARRS opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov financiranja. ARRS opravlja naslednje naloge: > odloča o izbiri raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki predstavljajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti, in zagotavlja njihovo financiranje; > spremlja in analizira izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti; > sodeluje pri načrtovanju nacionalne raziskovalne in razvojne politike; > skrbi za izvedbo programa mladih raziskovalcev in drugih programov ter projektov, ki jih agencija izvaja v skladu z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom in letno politiko ministrstva, pristojnega za znanost; > nadzira relevantnost, inovativnost, učinkovitost, kakovost delovanja, konkurenčnost in strokovnost dela pravnih in fizičnih oseb, katerim dodeljuje finančna sredstva ali druge oblike spodbud; > spremlja in nadzira izvedbo programov in projektov iz prve in druge alineje tega člena; > spodbuja mednarodno sodelovanje ter sofinancira in izvaja sprejete obveznosti v okviru mednarodnih sporazumov, memorandumov in protokolov, ki jih je sklenila Republika Slovenija; > vodi zbirke podatkov, določene z zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in drugimi predpisi; > skrbi za pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa; > se povezuje z agencijo na področju tehnološkega razvoja in drugimi agencijami in organizacijami; > skladno s predpisi pošilja letne programe dela, finančne načrte, letna poročila in poročila o periodičnih samo-evalvacijah o kakovosti svojega delovanja ministrstvu, pristojnemu za znanost; > spodbuja povezovanje javnih raziskovalnih organizacij z uporabniki; VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 > opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena. ARRS sestavlja upravni odbor in znanstveni svet. Slika 3: Organiziranost ARRS 7.2.2 Delež proračunskih sredstev, namenjen za raziskovalno dejavnost »Sredstva za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti se zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov, skladno s cilji in prioritetami, določenimi z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom, za naslednje namene: > financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter raziskovalnih in razvojnih projektov; > ustanoviteljske obveznosti Republike Slovenije do javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodov; > usposabljanje in razvoj raziskovalnih in razvojnih kadrov; > mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje; > promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti; > financiranje znanstvenega publiciranja in komuniciranja; > za druge namene, določene s tem zakonom« (Zakon, 2006). Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 navaja, da je Slovenija »v obdobju še nezaključene tranzicije uspešno postavila temelje državnosti, vzpostavila formalno demokracijo in ohranila gospodarsko in socialno stabilnost, 74 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 75 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 počasneje pa so se novim zahtevam prilagajale vrednote in miselnost na vseh področjih. Posledica tega je tudi majhna veljava znanja v družbi, zato zaostajamo pri iskanju celovitih odgovorov na probleme razvoja sodobne družbe. V petnajstih letih tranzicije je Slovenija dosegla razmeroma visoko in stabilno gospodarsko rast, stabilno makroekonomsko okolje in ohranila najvišjo življenjsko raven prebivalstva od vseh držav v tranziciji. Zaradi teženj približevanja EU je sledila zahtevam evropske integracije, pri tem pa zanemarila razvojne vidike umeščanja v evropski in globalni prostor. Zavedati se moramo, da so nekatere izmed novih držav članic svoj gospodarski zaostanek za EU zmanjševale hitreje kot Slovenija. V letu 2003 je BDP na prebivalca predstavljal 77 % povprečja EU« (Resolucija, 2006). »Glede na obseg vseh proračunskih sredstev Republike Slovenije je v prvi polovici devetdesetih let opazno padanje deleža proračunskih sredstev za raziskovalno dejavnost v državnem proračunu in zaznana stabilnost deležev v drugi polovici devetdesetih, ko dosega okoli 2,6 % državnega proračuna. Realno so proračunska sredstva sicer naraščala, razen sredi devetdesetih. Delež celotnega proračuna Republike Slovenije v bruto domačem proizvodu je rasel od začetka devetdesetih naprej, delež proračuna za raziskovalno dejavnost v bruto domačem proizvodu pa je konec devetdesetih manjši kot je bil v začetku devetdesetih, saj je padel z 0,8 % na 0,7 %« (http://www.mszs.si/slo/znanost/).115 Že v poglavju 7.2 smo zapisali, da bomo preverili trditev, ki je zapisana v resoluciji o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010: »Slovenija se po izdatkih za raziskave in razvoj (RR) uvršča v sredino držav Evropske unije (EU)« (Resolucija, 2006). Zato smo preverili, kolikšen delež proračunskih sredstev nameni RS za raziskovano dejavnost v primerjavi z nekaterimi državami Evropske Unije in koliko v primerjavi z ZDA. V publikaciji Main Science and Technology Indicators iz leta 2005, ki jo izdaja OECD Publishing, smo poiskali podatke za države EU in ZDA, podatke za Slovenijo pa smo dobili v Statističnima letopisoma Republike Slovenije iz let 2004 in 2005. Preden pa si pogledamo podatke, moramo razložiti še sledeče. Kot lahko vidimo v tabeli 11, so podatki o bruto domačem proizvodu in državnih proračunskih sredstvih, namenjenih za raziskovalno in razvojno dejavnost za Slovenijo, izraženi v milijonih SIT, za druge države 115 Stojan Pečlin je v svojem magisterskem delu z naslovom Bibliometrijska analiza raziskovalnih skupin z vidika njihovega financiranja med drugim analiziral tudi financiranje temeljnih programov in ugotovil, da je delež proračunskih sredstev za programske skupine temeljnega programa že nekaj let enak in se kvečjemu rahlo povečuje. Vprašanje je torej, kje se to zniževanje v resnici kaže (pripomba dr. Primoža Južniča). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 76 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 (tabela 12) pa v milijonih paritete kupne moči ($)116. Podatki med seboj niso primerljivi, zato smo podatke za Slovenijo morali preračunati v milijone paritete kupne moči ($). Pretvorba v dolarje samo z uporabo povprečnega tečaja za dolar za posamezno leto (ki ga objavi Banka Slovenije) ne bi bila ustrezna, saj so razmerja cen različnih dobrin v košari potrošnje različne v različnih državah. Ugotoviti smo morali skupni imenovalec prikazanih podatkov, to pa smo storili tako, da smo povprečni srednji tečaj dolarja za posamezno leto pomnožili s faktorjem 0,6117. Tabela 10: Bruto domači proizvod (BDP) in državna proračunska sredstva (DPS), namenjena za raziskovalno-razvojno dejavnost po družbeno-ekonomskem cilju in sektorju (RRD) za leta 2000–2004 v Republiki Sloveniji LETO BDP V MIO SIT DPS ZA RRD V MIO SIT POVEČANJE BDP (izraženo v %) POVEČANJE DPS (izraženo v %) 2000 4300350 22172 2001 4799552 25140 10,40 11,81 2002 5355440 29322 10,38 14,26 2003 5813540 32848 7,88 10,73 2004 6251244 39900 7,00 17,67 Iz tabele 10 je razvidno, da se bruto domači proizvod v Republiki Sloveniji v povprečju vsako leto poveča za 8,92 %. Državna proračunska sredstva, namenjena za raziskovalno-razvojno dejavnost pa so se v RS med leti 2000 in 2004 v povprečju povečala za 13,62. Iz tabele je tudi razvidno, da so državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost od 2000 do 2002 naraščala, potem je prišlo do padca med letoma 2002 in 2003 za 3,5 %, leta 2004 pa so spet narasla za slabih 7 %. 116 Pariteta kupne moči je način izražanja vrednosti BDP ali dohodkov različnih držav (z običajno različno strukturo cen) prek uporabe skupnega imenovalca, kar omogoča mednarodne primerjave. Potreba po takem imenovalcu izhaja iz dejstva, da so razmerja cen različnih dobrin v košari potrošnje različne v različnih državah, torej pretvorba nacionalne valute v dolarje z uporabo standardnega menjalnega tečaja ne zadošča za izražanje dejanskih razlik v življenjski ravni med državami. Vrednost BDP, izražena v PPP$, odraža realne prihodke, ki bi jih prebivalstvo imelo, če bi bila struktura cen podobna, kot v ZDA. 117 Do tega faktorja smo prišli na podlagi podatkov o BDP v $ in v PKM, ki smo jih imeli za leti 2002 (razmerje je bilo 0,624) in 2003 (razmerje: 11.920 / 19.200 = 06,620) (dobljeni na internetnih straneh: http://devdata.worldbank.org/wdipdfs/table1_1.pdf in http://siteresources.worldbank.org/ICPINT/Resources/Table5_7.pdf) in na podlagi sklepanja, da se podatki v razdobju 5 let bistveno ne spreminjajo (med podatki za OECD za 20 let, ki so objavljeni na strani: http://www.oecd.org/dataoecd/61/56/1876133.xls podatka za Slovenijo sicer ni, vendar je iz objavljenih podatkov razvidno, da v splošnem velja, da v razdobju nekaj let ni bistvenih odstopanj). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 77 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Grafikon 2 in Grafikon 3: Povečanje BDP v Sloveniji (2000–2004) in Povečanje DPS v Sloveniji (2000–2004) Tabela 11: Bruto domači proizvod (BDP) nekaterih držav EU in ZDA v letih od 2000– 2004118 DRŽAVE EVROPSKE UNIJE & ZDA BRUTO DOMAČI PROIZVOD izražen v milijonih paritete kupne moči ($) za leta od 2000 do 2004 POVEČANJE BDP (povprečje v %) 2000 2001 2002 2003 2004 Avstrija 230190 234409 242400 248101 258941 2,90 Belgija 269097 282857 295751 306235 319402 4,19 Češka 149696 158575 169181 175795 188639 5,61 Danska 152120 158732 161504 165669 171087 2,89 Finska 132953 138799 145124 148525 159720 4,47 Francija 1552092 1640067 1696306 1712052 1802386 3,65 Grčija 177810 189196 209038 223968 237112 6,93 Irska 108109 117194 127742 132506 143253 6,78 Italija 1444107 1488325 1528194 1543346 1610000 2,68 Luksemburg 21538 22089 23271 24220 25430 4,07 Madžarska 122719 134875 145927 153629 158991 6,24 Nemčija 2068882 2125580 2198511 2236168 2310343 2,70 Nizozemska 435126 467276 483423 491866 507564 3,76 Poljska 397801 411493 427936 440260 482848 4,70 Portugalska 177665 186271 195129 195506 204610 3,45 Slovaška 58144 61989 67796 70562 77013 6,77 Španija 822714 872031 940488 1000347 1040494 5,70 Švedska 238833 242962 251255 258723 272760 3,26 Velika Britanija 1503017 1594161 1711452 1776074 1878253 5,41 ZDA 9764800 10075900 10434800 10951300 11403460 3,81 118 Vir: OECD, Main Science and Technology Indicators, maj 2005. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 78 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Iz tabele 11 je razvidno, da je bruto domači proizvod v vseh naštetih državah Evropske Unije in tudi v ZDA v letih od 2000 do 2004 ves čas naraščal. Največji dvig se je zgodil v Grčiji, sledijo ji: Irska, Slovaška, Madžarska, Španija, Češka, Velika Britanija, Poljska, Finska, Belgija, Luksemburg, ZDA, Nizozemska, Francija, Portugalska, Švedska, Avstrija, Danska, Nemčija ter Italija. Tabela 12: Državna proračunska sredstva (DPS), namenjena za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) v nekaterih državah EU in ZDA v letih od 2000–2004119 DRŽAVE EVROPSKE UNIJE & ZDA DRŽAVNA PRORAČUNSKA SREDSTVA (DPS) NAMENJENA ZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNO DEJAVNOST (R&D) izražena v milijonih paritete kupne moči ($) za leta od 2000 POVEČANJE DPS (povprečje izraženo v %) 2000 2001 2002 2003 2004 Avstrija 1409 1532 1609 1593 1653 3,86 Belgija 1545 1686 1819 1912 2010 6,35 Češka … … 856 … … Nemčija 16564 16870 17461 17968 17741 1,68 Finska 1324 1386 1467 1505 1637 5,15 Francija 15128 16493 17218 18403 18766 5,22 Danska 1171 1196 1189 1247 1233 1,25 Grčija 614 600 600 678 … Madžarska … … … … … Irska 334 384 391 469 587 12,89 Italija 9479 10319 … … … Luksemburg 28 38 49 61 73 21,22 Nizozemska 3490 3679 3725 3816 3943 3 Poljska 1558 1631 … … … Portugalska 1097 1182 1368 1269 1358 4,89 Slovaška 210 210 216 226 237 2,96 Španija 5119 6018 7231 7712 … Švedska 1721 2050 2173 2460 … Velika Britanija 10417 10861 13243 13550 … ZDA 83613 91505 103057 118066 126452 9,8 V tabeli 12 manjka kar nekaj podatkov, da bi jo lahko natančneje analizirali. Zato je tudi povprečje večanja državnih proračunskih sredstev, namenjenih za raziskovalno-razvojno dejavnost v nekaterih državah EU in ZDA v letih od 2000–2004 izračunano samo za države, 119 Vir: OECD, Main Science and Technology Indicators, maj 2005. 79 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 kjer so podani vsi podatki. Pri naštetih državah vidimo, da ima največji delež večanja državnih proračunskih sredstev, namenjenih za raziskovalno-razvojno dejavnost Luksemburg, najmanjšo pa Danska. Če istočasno pogledamo še tabelo 11, vidimo, da je Luksemburg glede na večanje BDP na 11. mestu od 20-ih, Nemčija pa na 19. od 20-ih. Ko smo želeli primerjati podatke iz tabele 10 s podatki iz tabel 11 in 12, smo morali najprej uskladiti podatke, saj so bili podatki za države EU in ZDA v milijonih paritete kupne moči ($), podatki za Slovenijo pa v milijonih tolarjev. Tabela 13: Bruto domači proizvod (BDP) in državna proračunska sredstva (DPS), namenjena za raziskovalno-razvojno dejavnost po družbeno-ekonomskem cilju in sektorju (RRD) za leta 2000-2004 v Republiki Sloveniji › podatki preračunani v PKM LETO BDP V MIO SIT BDP V MIO PKM DPS ZA RRD V MIO SIT DPS ZA RRD V MIO PKM POVPREČNI TEČAJ ZA DOLAR PARITETA KUPNE MOČI ALI PURCHASING POWER PARITY 2000 4300350 32186 22172 166 222,68 133,61 2001 4799552 32953 25140 173 242,75 145,65 2002 5355440 37153 29322 203 240,24 144,14 2003 5813540 46783 32848 264 207,11 124,27 2004 6251244 54157 39900 346 192,38 115,43 Da so bili podatki lažje primerljivi, smo izračunali, koliko odstotkov BDP je posamezna država namenila za raziskovalno-razvojno dejavnost v določenem letu v obdobju med 2000 in 2004 (Tabela 14). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 80 Tabela 14: Odstotek, ki ga posamezne države namenjajo za znanstveno-raziskovalno dejavnost POVPREČJE (mesto) DRŽAVE EVROPSKE UNIJE & ZDA ODSTOTEK, KI GA POSAMEZNE DRŽAVE NAMENJAJO ZA ZNANSTVENORAZISKOVALNO DEJAVNOST 2000 2001 2002 2003 2004 0,64 (9) Avstrija 0,6 0,7 0,7 0,6 0,6 0,60 (10) Belgija 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,50 (12) Češka … … 0,5 … … 0,80 (4) Nemčija 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 1,00 (2) Finska 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,02 (1) Francija 1,0 1,0 1,0 1,1 1,0 0,76 (5) Danska 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,30 (16) Grčija 0,3 0,3 0,3 0,3 … … Madžarska … … … … … 0,34 (14) Irska 0,3 0,3 0,3 0,4 0,4 0,70 ( 8) Italija 0,7 0,7 … … … 0,22 (17) Luksemburg 0,1 0,2 0,2 0,3 0,3 0,80 (4) Nizozemska 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,40 (13) Poljska 0,4 0,4 … … … 0,64 (9) Portugalska 0,6 0,6 0,7 0,6 0,7 0,32 (15) Slovaška 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 0,73 (7) Španija 0,6 0,7 0,8 0,8 … 0,85 (3) Švedska 0,7 0,8 0,9 1,0 … 0,75 (6) Velika Britanija 0,7 0,7 0,8 0,8 … 1,00 (2) ZDA 0,9 0,9 1,0 1,1 1,1 0,54 (11) SLOVENIJA 0,5 0,5 0,5 0,6 0,6 Podatki, dobljeni v tabeli 14, kažejo na to, da je Slovenija s svojim 0,54 % na 11. mestu od 17., kar se tiče odstotka, ki ga je v letih od 2000–2004 namenila za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Največ je za omenjeno dejavnost v istih letih namenila Francija (1,02 %), najmanj pa Luksemburg (0,22 %). Lahko torej potrdimo trditev, ki jo navaja Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010, da se Slovenija po izdatkih za raziskave in razvoj (RR) uvršča v sredino držav Evropske unije (EU). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 81 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 7.2.2.1 Financiranje raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2004: porazdelitev po področjih Pogledali smo si, koliko je RS v letih od 2000–2004 namenila za raziskovalno dejavnost v primerjavi z drugimi državami EU in ZDA, sedaj pa si bolj podrobno poglejmo leto 2004120; prikazali bomo, koliko je RS namenila za posamezne dejavnosti (raziskovalne programe, temeljne projekte, aplikativne projekte itd.)121. Tabela 15: Rekapitulacija financiranja raziskovalne dejavnosti v letu 2004 PODROČJA FINANCIRANJA SREDSTVA 2004 (SIT) Ustanoviteljske obveznosti 3.727.197.945 Infrastrukturni programi z instrumentalnimi centri 1.246.175.201 Raziskovalni programi in projekti 16.308.341.877 Ciljni raziskovalni programi 711.806.095 Usposabljanje in razvoj znanstvenih kadrov 6.064.330.132 Raziskovalna oprema 785.727.373 Informacijska in komunikacijska infrastruktura 63.145.000 COBISS in druga knjižnično-informacijska dejavnost 897.866.006 Tuja znanstvena literatura in baze podatkov 502.047.047 Znanstveno informiranje in komuniciranje (Znanstveni tisk in sestanki) 418.860.671 Promocija raziskovalne dejavnosti 88.353.133 Mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje 512.974.930 Ekspertize in evalvacije 49.365.577 Nagrade na področju znanosti 25.680.830 Agencija za raziskovalno dejavnost RS 100.136.000 SKUPAJ 31.484.007.818 120 V letu 2004 je financiranje raziskovalne dejavnosti potekalo v okviru Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. 121 Podatki so vzeti iz Poročila o financiranju raziskovalne dejavnosti, ki ga je pripravila ARRS (http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/04/index.asp?ZaTisk=Da). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Zanimalo pa nas je tudi, koliko denarja so dobile posamezne vede na področju raziskovalnih programov, temeljnih projektov, aplikativnih projektov, podoktorskih projektov ter ciljnih raziskovalnih programov (tabela 16 in tabela 17). Tabela 16: Rekapitulacija financiranja raziskovalnih programov in temeljnih projektov122 ZNANSTVENE VEDE RAZISKOVALNI PROGRAMI123 TEMELJNI PROJEKTI124 Naravoslovne vede 3.502.739.447 410.135.845 Tehniške vede 3.653.168.585 144.701.581 Medicinske vede 690.032.269 666.797.056 Biotehniške vede 1.058.107.792 135.024.597 Družboslovne vede 1.073.715.141 213.526.506 Humanistične vede 1.397.196.699 473.108.221 SKUPAJ (SIT) 11.374.959.931 2.043.293.807 Tabela 17: Rekapitulacija financiranja aplikativnih projektov125, podoktorskih projektov ter ciljnih raziskovalnih programov ZNANSTVENE VEDE APLIKATIVNI PROJEKTI126 PODOKTORSKI PROJEKTI127 CILNI RAZIKOVALNI PROGRAMI Naravoslovne vede 187.965.370 179.688.821 14.000.000 Tehniške vede 957.504.642 326.712.134 90.731.600 122 Temeljne projekte financira agencija do 100 % utemeljenih stroškov projekta. 123 Raziskovalni programi predstavljajo javno službo na področju raziskovane dejavnosti, in sicer kot zaokroženo področje raziskovanja, za katerega je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu, za dolgoročno raziskovanje programske skupine na tem področju. Minimalni obseg financiranja programske skupine je določen z dvema ekvivalentoma polne zaposlenosti, v sklopu česa agencija financira najmanj obseg dveh plačanih delovnih met. Izplačilo plačnega dela FTE je vezano na zaposlitev raziskovalcev oziroma strokovnih in tehničnih sodelavcev v raziskovalni organizaciji. 124 Temeljni projekt je eksperimentalno ali teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih, ne da bi predvidevali kako posebno uporabo rezultatov. 125 Aplikativne raziskovalne projekte financira agencija do 75 % utemeljenih stroškov projekta. Prijavitelj aplikativnega projekta si mora zagotoviti vsaj 25 % utemeljenih stroškov projekta s strani drugih zainteresiranih subjektov in predložiti dokazila o sofinanciranju. V primeru, da se aplikativna raziskava izvaja za namene industrijskega raziskovanja, si mora predlagatelj projekta zagotoviti sofinanciranje do višine 50 % utemeljenih stroškov projekta. 126 Je prav tako izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k nekemu praktičnemu cilju ali namenu. Aplikativne raziskave so lahko tudi industrijske raziskave. 127 Podoktorski projekt je lahko temeljni ali aplikativni raziskovalni projekt, ki se izvaja zato, da raziskovalec po doktoratu pridobi dodatne raziskovalne izkušnje in znanja ter omogoča tudi dodatno usposabljanje Slovencev brez slovenskega državljanstva , ki se vračajo v Slovenijo. 82 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Medicinske vede 334.772.793 67.625.957 0 Biotehniške vede 265.558.574 57.773.532 220.747.100 Družboslovne vede 121.741.486 71.510.198 382.955.845 Humanistične vede 195.996.982 123.237.649 3.371.550 SKUPAJ (SIT) 2.063.539.846 826.548.292 711.806.095 Mladi raziskovalci128 so v letu 2004 dobili 5.992.873.132 SIT finančne pomoči (med univerzami je največ dobila Univerza v Ljubljani: 2.612.756.212 SIT, sledi ji Univerza v Mariboru : 659.520.277 SIT, najmanj pa je dobila Univerza na Primorskem: 65.445.223 SIT), Gibanje znanost mladini pa je dobilo 53.457.000 SIT. Za raziskovalno opremo je RS v letu 2004 namenila 785.727.373 SIT (od tega so največ dobile tehniške vede, najmanj pa humanistične), za informacijsko in komunikacijsko opremo pa 63.145.000 SIT (ves ta denar je dobil IZUM). Financiran je bil tudi COBISS in druge knjižnično-informacijske dejavnosti (897.866.006 SIT). Od tega je največ finančnih sredstev dobil IZUM za svoje delovanje (820.966.000 SIT). Za nas je zanimiva tudi postavka 'Komisija za kazalce raziskovalne uspešnosti'129; v povprečju je vsak njen član dobil 766.666 SIT. Videli smo, kako velika sredstva se vlagajo v znanost. Ravno zaradi tega dejstva »niso samo znanstveniki tisti, ki želijo imeti merila, ki bi kazala na njihovo relativno vrednost v primerjavi z drugimi raziskovalci, v obliki kvantitativnih meril, ki se kažejo bolj ali manj 'objektivna'. To želijo imeti tudi drugi – od tistih, ki financiraj znanstveno raziskovanje, do tistih, ki skrbijo za neumoren potek znanstvenega informiranja in komuniciranja, torej knjižničarji« (Južnič, 2005: 68). Zato je torej spremljanje in ocenjevanje uspešnosti raziskovalnega dela, ki si ga bomo pogledali v nadaljevanju, zelo pomembno. 128 Eden od instrumentov znanstvene politike ARRS je financiranje podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev. Program zelo uspešno poteka že od leta 1985 in je izdatno prispeval k dvigu raziskav in h kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih skupin. Zaradi uspešnosti tega programa agencija namenja financiranju usposabljanja kadrov precejšen del svojih proračunskih sredstev. Do sedaj je bilo v program vključenih 5.347 mladih raziskovalcev (zadnja sprememba na strani http://www.arrs.gov.si/sl/mr/predstavitev.asp?ZaTisk=Da: 23.11.2005). 129 V sestavi: Damijan Miklavčič, Franc V. Nekrep, Venčeslav Kaučič, Peter Venturini, Slavko Splichal, Janez Dular, Željko Knez, Štefan Adamič, Peter Maček. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 84 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 7.3 SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE USPEŠNOSTI RAZISKOVALNEGA DELA »Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti raziskovalnega dela postaja v sodobnem svetu vse pomembnejše, saj je znanost osnova, na kateri temelji razvoj sodobne družbe in države. Sorazmerno omejena sredstva, ki jih države namenjajo znanosti, terjajo sprotno ocenjevanje uspešnosti raziskovalnega dela in s tem njegovo racionalno usmerjanje« (Adamič, 1999: 1). Južnič piše, da so objavljeni rezultati raziskovalnega dela »postali osnovni mehanizem tudi za ocenjevanje kvalitete raziskovalnega dela, kar je pomembno za napredovanje znotraj akademske ali raziskovalne ustanove ali za pridobivanje sredstev za nadaljnje raziskovalno delo. Tako je v večini razvitih dežel, pa tudi drugje jim sedijo, pač glede na stopnjo razvoja in potreb. Vprašanje produktivnosti v znanstvenem raziskovanju in s tem tudi meril za njeno merjenje, še nikoli ni bilo tako aktualno kot danes. Zbiranje kvantitativnih kazalcev o znanstvenih dosežkih je brez dvom privlačno iz vrste vzrokov. Odločitve o zaposlitvah in napredovanjih oz. drugih akademskih zadevah, financiranju raziskovalnih nalog in projektov so pomembne, posebno takrat, ko so mesta ali sredstva omejena. Kvantitativni podatki o dosežkih so zato povsod pomemben podatek, ki lahko tako ali drugače podprejo takšne odločitve. Predvsem želi vsaka družba doseči optimalno izrabo resursov, ki so ji dani na voljo tudi na področju znanstvenega raziskovanja, in zato potrebuje metode, ki bodo izrabo teh resursov lahko objektivno preverile« (Južnič, 2005: 69–70). V Sloveniji se je ocenjevanje raziskovalne uspešnosti začelo že pred desetletji. Kriteriji, ki so se pri tem uporabljali, so se v začetku osemdesetih let že oblikovali v prve kazalce raziskovalne uspešnosti pri nas. Razvoj te dejavnosti pa so spremljale velike razlike med znanstvenimi področji, vedami in institucijami. Njen razvoj je bil zlasti intenziven na področju medicine in naravoslovnih ved, v drugih pa nekoliko počasnejši. Neusklajenost pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti je še povečalo dejstvo, da so se kriteriji in postopki pri vrednotenju precej razlikovali glede na to, kdo in v kakšen namen je oceno raziskovalne uspešnosti rabil. Tako so posamezne fakultete obeh univerz razvile večinoma vsaka svoje kriterije. Podobno so storili tudi raziskovalni inštituti. Temu so seveda sledile posledice, ki so pripeljale do razlik v kriterijih med vedami in znanstvenimi disciplinami. In ne samo to. Razlike so se pojavile celo v kriterijih različnih institucij istega znanstvenega področja, vede ali celo discipline. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 85 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 »Težave, ki so se pokazale, ko je bilo potrebno primerjati raziskovalno uspešnost bodisi med posameznimi fakultetami iste univerze oziroma med univerzama, bodisi med raziskovalnimi inštituti ali pa med posameznimi vedami, so spodbudile obe univerzi in takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo (v nadaljevanju Ministrstvo), da so poskusili uskladiti postopke in kriterije za ocenjevanje raziskovalne uspešnosti tako, da so bile omenjene primerjave omogočene« (Adamič, 1999: 1). 7.3.1 Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti raziskovalnega dela s strani Ministrstva »Metodologija vrednotenja bibliografskih kazalcev znanstvene uspešnosti je bila v preteklih mesecih predmet različnih razprav,« so 15. julija 2005 zapisali na internetni strani Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To obvestilo je bilo namenjeno raziskovalnim organizacijam, raziskovalkam in raziskovalcem ter knjižnicam v sistemu COBISS.SI, ki so svoje pripombe, predloge in vprašanja v zvezi z omenjeno problematiko v času razprav posredovali ARRS-u, takratnemu Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, IZUM-u ali osrednjim specializiranim informacijskim centrom (OSIC-em). Tega dne so zapisali, da so bili nekateri problemi rešeni sproti, nekatere probleme in predloge pa da je treba še proučiti in poiskati ustrezne rešitve. »Kot vam je znano, je strokovne podlage za kategorizacijo znanstvenih publikacij pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji pripravila Komisija SAZU za spremljanje raziskovalne uspešnosti, ARRS pa je v Pravilniku o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov130 ter v Pravilniku o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov131 opredelila bibliografske kazalce raziskovalne uspešnosti in posameznim kategorijam določila pripadajoče število točk. Rezultati kategorizacije in točkovanja znanstvenih publikacij po veljavni metodologiji so bili eden od elementov letošnjega ocenjevanja uspešnosti programskih in projektnih skupin, ki je v zaključni fazi. Na podlagi zbranih pripomb in predlogov glede vrednotenja bibliografskih kazalcev znanstvene uspešnosti raziskovalcev bodo potrebni nekateri popravki pravilnikov ARRS in dopolnitve navodil za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. Točkovanje bibliografij 130 Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 12/05 z dne 10.2.2005. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 86 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 raziskovalcev je zato začasno izključeno iz aplikacije "Kategorizacija znanstvenih publikacij po metodologiji ARRS" v okviru sistema SICRIS132« (http://www.arrs.gov.si/sl/obvestila). Ker iz različnih razlogov pred poletjem leta 2005 ni bilo možno sklicati seje Komisije SAZU, takrat niso bili obravnavani: > »predlogi za dopolnitev seznama mednarodnih bibliografskih baz podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij, > predlogi za dopolnitev seznama revij, ki niso vključene v mednarodne baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij, > predlogi in pripombe glede mednarodnih in nacionalnih (znanstvenih) založb in - drugi kriteriji za selekcijo monografij in sestavkov v monografijah (ISBN, ISMN, kazala, št. strani …).« (http://www.arrs.gov.si/sl/obvestila) Ti predlogi so bili nato obravnavani v začetku leta 2006, potrjeni pa maja tega leta. Podrobnejšo predstavitev problematike, ki je nastala okrog teh seznamov, podrobneje obravnavamo v poglavju 7.3.1.1.4. Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti je bila tudi že pred letom 2005 predmet nekaterih živčnih razprav tudi znotraj znanstvene sfere. Zaradi številnih nejasnosti pri opredeljevanju kriterijev v do takrat izdanih merilih in pravilnikih, se je vse bolj čutila potreba po večji usklajenosti in jasnejši opredeljenosti kazalcev raziskovalne uspešnosti v Sloveniji. Zato je »Odbor za znanost pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (v nadaljevanju SAZU) leta 1996 sprejel projektno nalogo 'Spremljanje uspešnosti raziskovalnega dela v Republiki Sloveniji' kot osnovni element svojega širšega projekta 'Spremljanje odmevnosti slovenske znanosti skozi čas'« (Adamič, 1999: 2). V zaključnem poročilu o delu na omenjeni nalogi, pri kateri je sodeloval dr. Štefan Adamič s sodelavci, je bilo analizirano stanje na področju vrednotenja raziskovalne uspešnosti v svetu in pri nas. »Analiza je pokazala veliko razliko v razvitosti teh dejavnosti med znanstvenimi področji in vedami v Sloveniji in pomembne razlike tudi med kriteriji za ocenjevanje raziskovalne uspešnosti, ki jih za iste vede uporabljajo različne institucije. Avtorji so ocenili, da so nekatere razlike nujne, saj so posledica razlik med znanstvenimi področji, vedami in 132 Vanjo je bilo ponovno vključeno aprila 2006 s sprejetjem Pravilnika o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39 dne 13.4.2006). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 87 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 disciplinami, dobršen del razlik pa je nepotreben in je posledica neusklajenosti med institucijami, ki so kazalce pripravile. Med glavnimi hibami so bili na prvem mestu navedeni neusklajenost kazalcev raziskovalne uspešnosti in njihova nejasna opredeljenost ter prevelika zmeda pri kategorizaciji znanstvenih publikacij kot glavnih kazalcev znanstveno raziskovalne uspešnosti« (Adamič, 1999: 2). Leta 1999 je bilo predstavljeno poročilo omenjenega projektnega dela, ki pa kasneje ni bilo sprejeto v uporabo. Poskušali smo razkriti ozadje te zgodbe, vendar so glavni akterji133 odklonili sodelovanje pri pojasnjevanju, razni 'vpleteni' pa o tem niso želeli govoriti. O tej projektni nalogi in tudi o problematiki vrednotenja bibliografskih kazalcev znanstvene uspešnosti piše Tomaž Seljak v članku Ročna ali računalniško podprta kategorizacija znanstvenih publikacij?. »Prvo poročilo o projektni nalogi Vrednotenje raziskovalne uspešnosti v Sloveniji je SAZU objavila leta 1999 – zadovoljiv prikaz stanja s predlogi, kako naj bi kaj vrednotili (in točkovali). Leta 2000 je Komisija SAZU pripravila poročilo o delu na projektni nalogi z naslovom Kriteriji za zbiranje in urejanje kazalcev raziskovalne uspešnosti v Sloveniji, ki ni bilo nikoli objavljano. Aprila 2002 je bila z navedenim poročilom seznanjena Komisija za ocenjevanje ugotavljanja skladnosti izvolitev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive pri MŠZŠ. Direktor IZUM-a je junija 2002 posredoval MŠZŠ-ju strokovno mnenje o navedenem poročilu134, nakar je le to poniknilo v pozabo. Aprila 2003 je MŠZŠ objavil Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (OSIC), ki naj bi poleg običajnih nalog specialnih knjižnic izvajali selekcijo pri vnosu v bibliografsko bazo raziskovalcev ter spremljali in nadzirali ustreznost razvrstitve bibliografskih zapisov. (…) Po podpisu triletnih pogodb so bili OSIC-i oktobra 2003 prvič seznanjeni z delovno verzijo Navodil135. V naslednjih mesecih je sledilo nekaj sestankov s Komisijo SAZU, ki je sprejela nekatere predloge OSIC-ev za modifikacijo Navodil, vendar je organizacijski koncept ostal nespremenjen. Druga delovna verzija Navodil je bila na spletni strani MŠZŠ objavljena 10. 3. 2004. 133 Dr. Adamiču smo dne 22. 3. 2006 poslali e-pošto z željo po pojasnitvi zakulisnega dogajanja, pa nanj žal ni odgovoril. 134 Seljak T., Mnenje o poročilu o delu na projektni nalogi Kriteriji za zbiranje in urejanje kazalcev raziskovalne uspešnosti v Sloveniji. Maribor: IZUM, 2002. 135 Navodila za delo osrednjih specializiranih informacijskih centrov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji, delovno gradivo, Ljubljana, januar 2005. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 88 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 IZUM je MŠZŠ-ju večkrat predlagal, da naj organizira sestanek s Komisijo SAZU, vendar se to ni zgodilo. Na pisno zahtevo MŠZŠ-ja je moral iz Programa dejavnosti IZUM-a za leto 2004 celo črtati raziskovalno nalogo 'metodološke osnove vrednotenj bibliografskih kazalcev znanstvene, strokovne in pedagoške uspešnosti', čeprav je v vseh dosedanjih delovnih verzijah Navodil mogoče na več mestih prebrati, da bo potrebna še uskladitev z IZUM-om. (…) Dne 11. 1. 2005 je ARRS objavila novi Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov, v katerem je tudi določilo, da izvajanje nalog v povezavi z zapisi v bibliografski bazi raziskovalcev koordinira Institut informacijskih znanosti« (Seljak, 2005: 3–4). V nadaljevanju članka Seljak ugotavlja, kateri predlogi Komisije SAZU v Navodilih za delo osrednjih specializiranih informacijskih centrov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti so uporabni in kateri ne. Ocenjuje klasifikacijo bibliografskih enot po tipologiji, kategorizacijo bibliografskih enot pri njihovem vrednotenju, klasifikacijo in kategorizacijo znanstvenih publikacij po metodologiji ARRS ter predstavlja sporne predloge136 Komisije SAZU v povezavi s Kriteriji za zbiranje in urejanje kazalcev raziskovalne uspešnosti v Sloveniji (junij 2000) ter v povezavi z Navodili za delo osrednjih specializiranih informacijskih centrov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji (januar 2005). Sledi bolj natančna zgodovinska predstavitev pravilnikov, ki jih je Ministrstvo izdelalo za pomoč pri spremljanju in ocenjevanju uspešnosti raziskovalnega dela. Vsi ti pravilniki so tekom let, od leta 1994 naprej, ob uporabi pokazali takšne ali drugačne hibe, zato so se stalno spreminjali in dopolnjevali. Podrobneje bomo predstavili tudi zadnji pravilnik, ki je izšel na tem področju, Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti iz leta 2006. Pred letom 1994 kriteriji enostavno niso bili pomembni; pravilnikov, ki bi govorili o objavah in ki bi prinašali kakršnekoli kriterije za ocenjevanje znanstvene in strokovne uspešnosti, ni bilo. Je pa pred tem letom nastal projekt 'Mladi raziskovalci' kot posledica raziskave, v kateri so ugotavljali starost raziskovalcev. Ugotovili so, da je povprečna starost zelo visoka in ker so jo hoteli znižati, so kot posledico uvedli omenjeni projekt. »Projekt Mladi raziskovalci običajno imenujemo akcijo za razširitev raziskovalno usposobljenega potenciala in je nastal na pobudo SAZU-ja in takratnega Komiteja za 136 Predlogi so, po besedah Seljaka, v mnogih pogledih sporni zaradi nepopolnega poznavanja COBISS-a s strani Komisije SAZU in zaradi nejasnih razmejitev med klasifikacijo po tipologiji in kategorizacijo pri vrednotenju bibliografskih enot. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 89 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 raziskovalno dejavnost in tehnologijo kot pomemben del programa za preseganje znanstvenega in tehnološkega zaostajanja Slovenije. (…) Projekt je polno zaživel v letih 1986 in 1987, ko se je vanj vključevalo med 450 in 500 novih mladih raziskovalcev letno, ki so prihajali iz gospodarstva, družbenih dejavnosti, uprave ali pa so se vključevali v projekt neposredno po končanem dodiplomskem študiju« (Pečlin, Južnič, 1994: 630). Leta 1991 so nato začeli razmišljati o kriterijih, ki bi služili kot pomagalo za ocenjevanje znanstvenikov. Do takrat je bila najbolj pogosto uporabljena metoda 'ocena ekspertov' ali t. i. recenzije, potem pa so ugotovili, da so le-te prešibko merilo oz. da to merilo ni zadostno za kvalitetno ocenjevanje raziskovalnih skupin. 7.3.1.1 Ocenjevanje s pomočjo pravilnikov Ministrstvo je raziskovalno delo s pomočjo pravilnika začelo ocenjevati leta 1994. Do najnovejšega pravilnika, izdanega leta 2006, je skozi razvoj šlo kar nekaj pravilnikov. V nadaljevanju si jih bomo pogledali, poleg njih pa še vse spremembe in dopolnitve, ki so jih spremljale. 7.3.1.1.1 Prvi pravilnik iz leta 1994137 ter spremembe in dopolnitve v letih 1997, 1999 ter v letu 2000 Prvi pravilnik, ki ga je pripravilo takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo, je bilo v Uradnem listu objavljen 4. februarja 1994. Izdan je bil na podlagi 36. člena Zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91-I). S tem pravilnikom se v 1. členu »določa postopek in metodologija za izbor projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja in razvoja, financiranje, spremljanje in nadziranje izvajanja projektov, ter način obveščanja javnosti o rezultatih opravljenega raziskovalnega oziroma razvojnega dela« (Pravilnik, 1994). Pravilniku iz leta 1994 sledita dve spremembi in dopolnitvi v letu 1997138, nato pa še po ena v letu 1999139 in ena v letu 2000140. Leta 2001 takratno Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport izda pravilnik, ki ukinja pravilnik iz leta 1994 ter vse njegove dopolnitve in spremembe. 137 Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja (Ur. l., št. 5/94). 138 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja (Ur. l., št. 21/97) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 90 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 7.3.1.1.2 Drugi pravilnik iz leta 2001141 ter spremembe in dopolnitve v letu 2002 Tudi Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja je izdalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Z dnem, ko je začel veljati ta pravilnik, je »prenehal veljati pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja (Uradni list RS, št. 5/94, 21/97, 77/97, 48/99 in 105/00). 1. člen pojasnjuje, da se s tem pravilnikom »določajo pogoji in kriteriji vsebine in obsega projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja projektov na področju industrijskih raziskav, postopek in metodologija za izbor projektov, financiranje, spremljanje in nadziranje izvajanja projektov, ter način obveščanja javnosti o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela« (Pravilnik, 2001). Znotraj tretjega poglavja najdemo člene, ki se nanašajo na ocenjevanje projektov. Za nas sta predvsem zanimiva 16. in 17. člen, v katerem je zapisano, da »predlog projekta temeljnega raziskovanja ocenijo domači in tuji recenzenti. Predlog projekta aplikativnega raziskovanja praviloma ocenijo domači, lahko pa tudi tuji recenzenti. Recenzenti ocenijo predloge projektov najkasneje v 30 dneh od dneva prejema projektne dokumentacije. Oceno izdelajo na podlagi vprašalnikov, ki jih predpiše minister. Pri ocenjevanju predloga projekta je recenzent samostojen. Predlog projekta recenzent oceni po kriterijih stroke. Če recenzent meni, da bi pridobitev dodatnih strokovnih mnenj bistveno prispevala h kakovosti ocene, predlaga to ministru v odobritev. Recenzent oceni znanstveno oziroma raziskovalno zmožnost raziskovalcev, znanstveno relevantnost, racionalnost in varčnost pri organizaciji in izvedbi projekta142, ustreznost klasifikacije projektov (temeljni, aplikativni, industrijski) ter ustreznost povečanja deleža sofinanciranja v primeru industrijskih projektov. pravilnika o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja (Ur. l., št. 77/97). 139 Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja (Ur. l., št. 48/99). 140 Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja (Ur. l., št. 105/00). 141 Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja (Ur. l., št. 21/2001). 142 Navedbe od začetka zadnjega navedka pa do tretje točke zadnjega naštevanja najdemo tudi v pravilniku iz leta 1994; ocenjevanje ustreznosti klasifikacije in ustreznosti povečanja deleža sofinanciranja v primeru industrijskih projektov sta dodani v pravilniku iz leta 2001. 91 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Pri predlogih projektov se poleg navedenega v prejšnjem odstavku s posebnim poudarkom oceni tudi družbena in gospodarska relevantnost« (Pravilnik, 2001). 21. člen prinaša še dodatek k zgoraj navedenemu, namreč, da »pri ocenjevanju znanstvene kakovosti recenzenti uporabljajo tudi bibliografske kazalce znanstvene uspešnosti, ki jih natančneje določijo znanstveno-raziskovalni sveti« (Pravilnik, 2001).143 Pravilniku iz leta 2001 sledijo spremembe in dopolnitve leta 2002144, ki med drugim spremeni tudi ravnokar omenjeni 21. člen, ki se po novem glasi takole: »Pri ocenjevanju znanstvene kakovosti se kot pomoč uporabljajo tudi naslednji bibliografski kazalci znanstvene uspešnosti za odgovornega nosilca in za vse raziskovalce v projektni skupini, ki jih natančneje določijo znanstveno-raziskovalni sveti: > Članki v revijah 1. znanstveni članki v revijah, ki jih indeksirajo zbirke SCI, SSCI in A&HCI, 2. znanstveni članki v revijah zunaj SCI, ki jih vključuje Current Contents (CC), 3. znanstveni članki v revijah zunaj SCI in CC, vključeni v specializirano bazo, 4. znanstveni članki v osrednjih oziroma pomembnih slovenskih znanstvenih revijah, ki niso vključene v zgornje kategorije od 1. do 3. točke, 5. znanstveni članki v revijah, ki niso zajete v prejšnjih kategorijah, 6. kratek znanstveni prispevek v reviji, ki jo indeksirajo zbirke SCI, 7. kratek znanstveni prispevek v reviji zunaj SCI, vključenih v CC, 8. kratek znanstveni prispevek v reviji zunaj SCI in CC, vključen v specializirano bazo, 9. kratek znanstveni prispevek v osrednji slovenski reviji, 10. kratek znanstveni prispevek v drugih revijah. > Znanstvene knjige 1. znanstvena knjiga, izdana pri mednarodni znanstveni založbi, 2. poglavje v znanstveni knjigi, izdani pri mednarodni znanstveni založbi, 3. znanstvena knjiga, izdana pri nemednarodni znanstveni založbi, 4. poglavje v znanstveni knjigi, izdani pri nemednarodni znanstveni založbi. 143 To v pravilniku iz leta 1994 še ni predvideno. 144 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja (Ur. l., št. 38/02). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 92 > Kongresne publikacije 1. v celoti objavljen prispevek na mednarodnem znanstvenem srečanju, 2. v celoti objavljen prispevek na regionalnem oziroma večnacionalnem znanstvenem srečanju, 3. v celoti objavljen prispevek na nacionalnem znanstvenem srečanju« (Pravilnik, 2002). Tem spremembam in dopolnitvam iz leta 2002 nato sledi Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov v letu 2005. 7.3.1.1.3 Tretji pravilnik iz leta 2005145 S tem pravilnikom se »določajo pogoji, kriteriji, kazalci in merila ter postopek evalvacije in izbora prijav predlogov temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov za (so)financiranje, spremljanje in nadziranje izvajanja projektov, ter način obveščanja javnosti o rezultatih opravljenega dela« (Pravilnik, 2005). 2. člen pravilnika prinaša obrazložitev naslednjih pojmov: > »Temeljni projekt je eksperimentalno ali teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev; > aplikativni projekt je prav tako izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k nekemu praktičnemu cilju ali namenu. Aplikativne raziskave so lahko tudi industrijske raziskave, in sicer: • industrijska raziskava je načrtno raziskovanje ali kritična preiskava za pridobitev novega znanja s ciljem, da bi bilo to znanje lahko uporabno v razvoju novih proizvodov, postopkov ali storitev ali v uvajanju pomembnih izboljšav v obstoječe proizvode, postopke ali storitve; > podoktorski projekt je lahko temeljni ali aplikativni raziskovalni projekt, ki se izvaja zato, da raziskovalec po doktoratu pridobi dodatne raziskovalne izkušnje in znanja ter omogoča tudi dodatno usposabljanje Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki se vračajo v Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Ur. l. , št. 12/05). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Slovenijo in tuji državljani, ki lahko konkurirajo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Temeljni, aplikativni in podoktorski projekti so lahko tematsko usmerjeni z raziskovalnimi temami, ki jih določi javni razpis« (Pravilnik, 2005). Tretje poglavje 'Evalvacijski pogoji, kriteriji, kazalci in merila za ocenjevanje projektov' prinaša nove kazalce raziskovalne uspešnosti, ki še dopolnjujejo kazalce, predstavljene v pravilniku iz leta 2002. Znanstvena dela so tokrat že točkovana. Kazalce bomo podrobneje predstavili v poglavju 7.3.2.2. V naslednjem, četrtem poglavju vidimo, da »vsebino in relevantnost predloga temeljnega raziskovalnega projekta še vedno ocenijo domači in tuji recenzenti v tridesetih dneh od prejema predlogov. Vsebino predloga in relevantnost aplikativnega raziskovalnega projekta in raziskovalnega podoktorskega projekta praviloma ocenijo v tridesetih dneh od prejema predlogov domači, po potrebi pa tudi tuji recenzenti. Recenzenti so opredeljeni v veljavnem podzakonskem predpisu, ki ureja organizacijo in pristojnost strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti; ocenjujejo pa v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja organizacijo in pristojnost strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti ter 28. členom tega pravilnika. Recenzente za temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte, ki niso tematsko usmerjeni, imenuje znanstveno-raziskovalni svet vede. Recenzente za tematsko usmerjene projekte imenuje znanstveni svet agencije« (Pravilnik, 2005). Temu pravilniku sledijo še ene dopolnitve leta 2005146, leta 2006 pa je nato sprejet najnovejši pravilnik147, Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti. Omeniti pa moramo tudi leta 2005 sprejeti Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov, saj »ta pravilnik določa sestavine, pogoje, kriterije, kazalce in merila ter postopek za ocenjevanje kakovosti in spremljanje ter nadziranje izvajanja raziskovalnih148 in infrastrukturnih programov«149 (Pravilnik, 2005). 146 Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Ur. l., št. 49/05). 147 Bil je najnovejši pravilnik v času nastajanja magistrskega dela. 148 Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v svetu aktualno vsaj še v naslednjem desetletju, in ki je hkrati toliko pomembno z Slovenijo, da obstaja državni interes, da programska skupina na tem področju dolgoročno raziskuje. Raziskovalni program izvaja programska skupina, ki jo sestavljajo raziskovalci ter strokovni in tehnični delavci. 149 Infrastrukturni program predstavlja vzdrževanje infrastrukture kot podpore raziskovalni dejavnosti v raziskovalnih organizacijah. Infrastrukturni program izvaja infrastrukturna skupina, ki jo sestavljajo strokovni in 93 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 94 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Pravilnik je za nas pomemben, saj četrto poglavje prinaša predstavitev evalvacijskih kriterijev, kazalcev in meril za ocenjevanje kakovosti raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki so v novem pravilniku (2006) spremenjeni. Omenjeni kriteriji so isti kot kriteriji, ki jih prinaša Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov. Zanimivo je tudi, da se kazalci, ki jih navaja Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov, razlikujejo od kazalcev, ki jih navaja Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov. Slednji kazalce deli na kazalce raziskovalne kakovosti, kazalce družbeno-ekonomske in kulturne relevantnosti, kazalce kakovosti raziskovalne usposobljenosti, kazalce raziskovalne uspešnosti150, kazalce razvojne uspešnosti, kazalci upravljavske sposobnosti ter merila za ocenjevanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov. Znotraj infrastrukturnih programov so navedeni kazalci kakovosti infrastrukturnega programa. Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov pa jih deli na kazalce relevantnosti, kazalce kakovosti vsebine, kazalce raziskovalne uspešnosti, razvojne kazalce in kazalce upravljalske sposobnosti. Preden si podrobneje pogledamo najnovejši Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene uspešnosti iz leta 2006 in preden podrobneje spoznamo bibliografske kazalce in merila znanstvene uspešnosti, si poglejmo kritike, ki so bile zapisane po leta 2005 sprejetem pravilniku151. Dotikale so se seznamov, ki so sestavni del tipologije152. tehnični sodelavci ter raziskovalci iz ene javne raziskovane organizacije (JRO) oziroma raziskovalne organizacije, ki so pridobile koncesijo. 150 Omenjeni kazalci bodo podrobneje predstavljeni v poglavju 7.3.1.2.2. 151 Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Ur. l. , št. 12/05). 152 Tipologija dokumentov/del v sistemu Cobiss je podrobneje predstavljena v Prilogi R. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 95 7.3.1.1.4 Dodatki tipologiji Govorimo o naslednjih seznamih: > seznam mednarodnih bibliografskih baz podatkov, > seznam slovenskih revij, ki so vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, > seznam slovenskih revij, ki niso vključene v mednarodne baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij, > seznam mednarodnih znanstvenih založb ter > seznam slovenskih nacionalnih znanstvenih založb. Na te sezname so vezani določeni tipi dokumentov. Nasprotovanja oblikam seznamov, ki smo jih omenili, so vezana ne sezname, ki jih je kot strokovne podlage leta 2005 ponudila Komisija SAZU za spremljanje raziskovalne uspešnosti153. Najnovejši seznami so bili sprejeti maja 2006. Miha Kovač se je na te strokovne podlage odzval s člankom 'Protislovja vrednotenja znanstvenega dela: kako določiti pravo znanstveno založbo'. »Članek analizira način vrednotenja monografskih objav, kot jih predlagajo Navodila za delo OSIC-ev pri vrednotenju znanstvene uspešnosti v Sloveniji (v nadaljevanju Navodila). Članek opozarja, da so avtorji Navodil prezrli dinamiko razvoja sodobnega knjižnega založništva doma in v svetu, zaradi česar so predlagani kriteriji monografskih objav zastavljeni tako, da lahko destimulirajo resne znanstvene objave v tujini, povrhu pa odpirajo vrata razmeroma visoki stopnji subjektivnosti pri vrednotenju v tujini in doma objavljenih znanstvenih del« (Kovač, 2005: 12). Kovač razloge za tako stanje vidi predvsem »v dejstvu, da pri izdelavi Navodil ni sodeloval nihče, ki bi si akademski in/ali habilitacijski naziv pridobil na področju organizacije in vrednotenja znanja, čeprav je takih strokovnjakov v Sloveniji kar nekaj« (Kovač, 2005: 12). Pa preidimo na 'problematične' sezname, ki jih omenja Kovač v članku. Avtorju se zdijo sporni vsi trije seznami, ki spadajo v kategorijo, ki se je leta 2005 imenovala 'znanstvena knjiga': seznam mednarodnih znanstvenih založb, seznam slovenskih nacionalnih znanstvenih založb ter seznam t.i. drugih založb. 153 Navodila za delo osrednjih specializiranih informacijskih centrov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji (delovno gradivo, Ljubljana, januar 2005). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 96 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Najprej si poglejmo zadnji seznam, seznam t.i. drugih založb. Kovač piše, da je »Pravilnik pri točkovno najmanj vrednih objavah, to je pri knjigah, ki izidejo pri 'drugih založbah', očitno preveč liberalen. Ne Pravilnik154 ne Navodila155 namreč ne definirata, kaj pomeni izraz druge založbe, zato lahko upravičeno domnevamo, da v to kategorijo spadajo dobesedno vse založbe, in da torej mednje lahko uvrstimo tudi take, ki so specializirane za izdajanje knjig v samozaložništvu. Zato je kategorija druge založbe izjemno tvegana, saj omogoča vsakomur, ki je sposoben sproducirati ustrezno količino besedil v angleščini in tem besedilom dati formo znanstvenega besedila, da si za nekaj sto dolarjev 'kupi' 30 točk za v tujini izdano monografijo. (…) Ali, če smo še nekoliko bolj neposredni: ker Navodila v ničemer ne nakazujejo, kako prepoznati tovrstne 'samozaložniške' založbe, niti za to nihče ne usposablja Osrednjih specializiranih informacijskih centrov, se s tem odpira možnost, da bodo s 30 točkami ovrednotene vsebine, ki bodo sicer na prvi pogled videti znanstvene, a v resnici ne bodo ne recenzirane niti urejene, povrhu vsega pa bodo morda v knjižni obliki že enkrat objavljene156, zaradi česar jih sploh ne bi smeli vrednotiti koz izvirno znanstveno objavo« (Kovač, 2005: 14 ). Koliko je Pravilnik iz leta 2006, ko je izraz 'druge založbe' razširil z zahtevo, da je monografija s področja humanistike ter da obsega več kot 50 strani, odpravil probleme, o katerih smo ravnokar govorili, je vprašanje. Dejstvo pa je, da bo pisec, ko bo produciral delo, ki bo spadalo v to kategorijo, moral izpolniti pogoj 50 strani. In dejstvo je, da bo monografija morala spadati na področje humanistike. Ti dve dejstvi nekako 'popravljata' situacijo, o kateri govori Kovač. Drugi seznam, ki se zdi Kovaču problematičen, je seznam tujih založb. V članku povzema, da gre za seznam 71 mednarodnih založb, ki so opredeljene kot tiste, ki imajo svoje izpostave v vsaj dveh državah. Tem založbam sledi še seznam 37, za področje humanističnih in družbenih ved, pomembnih znanstvenih založb iz Nemčije, Avstrije, Anglije, Francije, Italije. Kovač piše, da je »tovrsten poskus hierarhizacije znanstvenih založb sam po sebi povsem legitimen« (Kovač, 2005: 12), vendar pa je potrebno, po njegovih besedah, vedeti, da 154 Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Ur. l. , št. 12/05). 155 Navodila za delo osrednjih specializiranih informacijskih centrov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji (delovno gradivo, Ljubljana, januar 2005). 156 Tehnološki in organizacijski razvoj na področju knjižnega založništva je v zadnjih desetih letih ustvaril razmere, ki ustvarja nove probleme tudi na področju znanstvenega založništva, saj je po mnenju Kovača, že na prvi pogled očitno, da obstoji velika razlika med založbami, ki objavljena dela recenzirajo in skozi uredniške postopke preverijo in uredijo njihovo vsebino, ter med podjetji, ki natisnejo vse, kar jim nekdo pošlje po elektronski pošti in za objavo plača. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 je knjižno pa tudi revialno založništvo v zadnjih petnajstih letih doživelo kar nekaj pomembnih sprememb: število novo izdanih knjižnih naslovov se je po svetu drastično povečalo (podobne trende opaža tudi v vseh razvitih evropskih državah)157; možnost izdajanja knjig se je v zadnjih petih letih do skrajnosti poenostavila z izumom tehnologije tiska po naročilu ('print on demand')158 ipd. Seznam mednarodnih založb tako sproži kar nekaj problemov in vprašanj159: > kako ovrednotiti v tujini izdano monografijo, ki bi izšla pri resni univerzitetni založbi, ali založbi, ki izdaja znanstvene knjige (…), ki pa niso mednarodne, bodisi jih komisija SAZU ni uvrstila na spisek mednarodnih in drugih relevantnih humanističnih in družboslovnih tujih založb; > nekatere stroke in znanosti so že po svoji naravi ozko specializirane in je s tega stališča nemogoče, da bi taka dela izšla pri kateri od velikih založniških multinacionalk, saj teh tako segmentirane tržne niše praviloma ne zanimajo; > anglosaške založbe v kolofonu ne objavljajo sestave uredništva niti njegove strokovne kvalificiranosti, poleg tega pa je v anglosaškem svetu nasploh razmeroma redek pojav, da bi knjižne zbirke (ali celo založbe) vodili uredniški odbori; (…) S tega zornega kota je torej v anglosaškem svetu zelo težko najti založbe, ki bi ustrezale slovenskim kriterijem o nacionalnih znanstvenih založbah160; > Navodila in Pravilnik sta zastavljena tako, da nekatere stroke že po svoji naravi ne morejo izpolniti tistih pogojev, ki določajo, kdaj je posamezna monografska izdaja ocenjena s 100 točkami - in to ne glede na to, da gre tudi po mednarodnih kriterijih znotraj stroke za objavo pri založbi, ki ima mednarodni ugled. Ob takih navodilih se slovenskim raziskovalcem bolj splača izdati knjigo na matični fakulteti, kjer predavajo, kot pa pri 157 Take trende so v veliki meri spodbudile tehnološke spremembe, saj je z računalniki in digitalno tiskarsko tehnologijo bistveno enostavneje in ceneje fizično izdelati knjigo, kot je to bilo še v prvi polovici osemdesetih let. 158 Neposredna posledica razvoja tehnologije tiska po naročilu je pojav 'samozaložniških založb', ki so se pojavile najprej v ZDA (primer: Xlibris), nato pa tudi v Evropi. Knjižno delo lahko v taki založbi natisnemo po sprejemljivo nizki proizvodni ceni na izvod tudi pri nakladi nekaj izvodov, kar pomeni, da lahko po ekonomsko sprejemljivi ceni svoje delo izda vsak. 159 Povzeto po: Kovač (2005, str. 12–17). 160 Kot nacionalna znanstvena založba se upošteva založba, ki sestavo uredništva objavlja v kolofonu, to uredništvo pa mora biti 'znanstveno kvalificirano' in 'mora imeti natančno opredeljena vsebinska načela izdajateljske politike', prav tako pa mora biti recenzentski postopek 'urejen in transparenten'. Kovač v članku piše, da nobena založba, ki je našteta v spisku nacionalnih znanstvenih založb v svojih izdajah javno ne objavlja 'natančno opredeljenih vsebinskih načel izdajateljske politike', mnoge med njimi v kolofonu ne objavljajo niti sestave uredništva, ampak le ime odgovorne osebe. 97 98 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 uglednih tujih znanstvenih založbah, saj bi jim prva objava prinesla 50 točk, druga pa le 30; > spisek založb je že sam po sebi nenavaden, saj je svetovno založništvo v zadnjem desetletju izrazito dinamično: lastniške strukture založb se spreminjajo, s tem pa tudi programske usmeritve založb, zato je povsem mogoče, da se posamezne založbe zavestno zaradi komercialnih razlogov iz strogo znanstvenih usmerjajo v bolj poljudne vode, ali pa zaradi varčevanja opuščajo del recenzentskih postopkov, ki so njenim izdajam dajale dodatno težo - če bi torej želeli ime založbe uporabljati kot kriterij za resnost objave, bi morali sestavljavci Navodil predvideti proceduro, ki bi redno sledila in upoštevala uredniško-lastniške spremembe, kot se dogajajo v svetovnem založništvu; > v Navodilih ni pojasnila, ali kot mednarodno založbo lahko štejemo založbo, ki sama po sebi deluje lokalno, v lasti pa jo ima mednarodna založba, ki njene izdaje, če se pokaže interes zanje, distribuira po vsem svetu; > na spisku so založbe, katerih knjige slovenske knjižnice nabavljajo zelo poredko; pojavlja se sum, da gre v resnici za majhne založbe, ki jih je nekdo zaradi lastnega interesa uvrstil na seznam. Tretji seznam, pri katerem spet naletimo na kar nekaj nejasnosti, je spisek 21. domačih znanstvenih založb. Spisek sproža spet kar nekaj težav161: > od članic univerze v Ljubljani navaja le nekatere fakultete, kar seveda samo po sebi zastavlja vprašanje, ali to pomeni, da denimo vse izdaje Teološke fakultete (ki je ni na spisku) niso znanstvene, vse izdaje Filozofske fakultete (ki je na spisku) pa so; > poleg Filozofske fakultete same izdajajo knjige tudi na njej delujoči oddelki in inštituti, pri čemer Navodila ne odgovarjajo na vprašanje, ali je torej treba avtomatično šteti kot znanstvene vse monografske izdaje, ki se jim v kolofonu pojavlja ime te ustanove; > članice Univerze v Mariboru, ki je navedena kot znanstvena založba, na spisku sploh niso navedene; zastavlja se vprašanje, ali to pomeni, da je treba avtomatično šteti kot znanstvene izdaje vse monografije, kjer se v kolofonu pojavlja ime Univerze v Mariboru, torej vse izdaje njenih članic, inštitutov ter vseh njenih organov. Povzeto po Kovač (2005: str. 12–17). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 99 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Kot vidimo, so priloge (predvsem seznam mednarodnih znanstvenih založb, seznam slovenskih nacionalnih založb ter seznam drugih založb), ki jih je kot strokovne podlage za kategorizacijo znanstvenih publikacij pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji pripravila Komisija SAZU, sprožile veliko problemov in vprašanj. Omenili smo že, da so bili maja 2006 objavljeni novi seznami. Njihovo oblikovanje je potekalo tako, da so predloge za uvrstitev na sezname, ki so jih posredovali raziskovalci, najprej pregledali področni OSIC-i. Predloge baz, založb in revij je nato obravnaval in jih potrdil Znanstveni svet ARRS, ki je sestavljen tako, da je v svetu zastopan po en predstavnik iz vsake znanstvene vede. V nadaljevanju sledi predstavitev pravilnika iz leta 2006, ki je upošteval veliko kritičnih pripomb glede pravilnika iz leta 2005. 7.3.1.1.5 Pravilnik iz leta 2006162 Najbolj aktualen Pravilnik je sprejel Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Sprejet je bil 23. 3. 2006 na podlagi 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS št. 96/02 in 115/05) ter 16. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03), po predhodnem soglasju Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z dne 8. 3. 2006. Z dnevom uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati: druga, tretja alinea prve točke 23. člena, druga in tretja alinea prve točke 24. člena ter 30. člen Pravilnika o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Uradni list RS, št. 12/05); peta alinea 9. člena163 in 18. člena164 Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukurnih programov (Uradni list RS, št. 12/05). Pravilnik iz leta 2006 »določa kazalce in merila za ocenjevanje znanstvene in strokovne uspešnosti izvajalcev raziskovanja, ki so (so)financirani s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija). Namen pravilnika je zagotoviti integralen okvir za presojo znanstvene in strokovne uspešnosti, ki temelji na najvišjih in mednarodno primerljivih standardih, upoštevajoč naslednje parametre: a) posebnosti posameznih ved, njihovo kulturo objavljanja in citiranja Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Ur. l., št. 39/06). Govori o pogojih, ki jih mora izpolnjevati programski vodja. Ta člen vsebuje kazalce raziskovalne uspešnosti. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 100 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 ter različno stopnjo vpetosti v mednarodni oziroma nacionalni znanstveni prostor; b) razločevanje med temeljnimi in aplikativnimi (razvojnimi) raziskovalnimi projekti, kar se odraža v specifičnosti in prilagojenosti zahtev in meril, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci oziroma vodje teh projektov; c) upoštevanje raziskovalne uspešnosti, kar pomeni, da poleg kvantitativnega ocenjevanja na podlagi bibliometričnih kazalcev vključimo tudi vrednotenje raziskovalne uspešnosti v smislu recenzentske presoje predloga in vrednotenje petih najpomembnejših dosežkov prijavitelja« (Pravilnik, 2006). V drugem poglavju Pravilnika so predstavljeni kazalci in merila strokovne uspešnosti, ki je razdeljena na znanstveno in strokovno uspešnost. To poglavje prinaša tudi kar nekaj navodil glede ocenjevanja. »Pri ocenjevanju raziskovalne uspešnosti se smiselno uporabljajo določila od 14. do 21. člena Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov (Uradni list RS, št. 12/05), ki opredeljujejo kriterije ocenjevanja, kazalce raziskovalne kakovosti, družbenoekonomske in kulturne relevantnosti ter kazalce kakovosti raziskovalne usposobljenosti. Prav tako so opredeljeni tudi kazalci razvojne uspešnosti in upravljavske sposobnosti. V ocenjevalnih postopkih se ločeno upoštevajo kvantitativni elementi (bibliometrični kazalci, citati, finančno vrednoteno sodelovanje z uporabniki ipd.) in vsebinske ocene recenzentov (do 5 najpomembnejših znanstvenih in do 5 družbeno in/ali ekonomsko relevantnih dosežkov, ocena vsebine projekta ipd.). Podrobno uporabo kvantitativnih kriterijev se opredeli v metodologiji ocenjevalnih postopkov. Pomembnost oziroma utež znanstvene in strokovne ocene za sprejemanje odločitev se spreminja glede na vrsto in finančni obseg raziskave, ki je predmet ocenjevanja. Pri temeljnih raziskavah dobi večjo težo znanstvena uspešnost, pri aplikativnih raziskavah pa dobi večjo težo uspešnost prenosa in uporabe znanja, ki se upošteva v ocenah recenzentov. Pomembno merilo znanstvene uspešnosti je citiranost objavljenih del, ki jo ocenjujemo s skupnim številom citatov, povprečnim številom citatov na delo, deležem visoko citiranih del in deležem del, ki niso bila citirana. Pri ocenjevanju družbene in/ali ekonomske relevance se v ocenjevalnih postopkih opredelijo tudi druga kvantitativna merila sodelovanja raziskovalcev z drugimi financerji raziskav. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 101 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote), ki se jih ocenjuje, morajo biti katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot, ki so predmet ocenjevanja znanstvene uspešnosti po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, izvajajo osrednji specializirani informacijski centri po vedah (OSIC-i). Znanstvena in strokovna dela se točkuje. Točkujeta se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (v nadaljnjem besedilu: strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka. Če je avtorjev več kot 10, se število točk deli z izrazom 10*log(10)N, pri čemer je N število avtorjev (izraz 10*log(10)N npr. pomeni 10 pri 10 avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih). Točk strokovne uspešnosti se ne uporablja samostojno, ampak se jih uporabi samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti« (Pravilnik, 2006). 7.3.1.2 Evalvacijski pogoji, kriteriji, kazalci in merila, ki jih predpisujejo pravilniki za ocenjevanje raziskovalnih projektov Znotraj tega poglavja si bomo najprej pogledali, kakšne pogoje morajo izpolnjevati člani projektne skupine temeljnega ali aplikativnega raziskovalnega projekta. Za primerjavo bomo vzeli Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov in Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti. Po tej primerjavi pa bomo prešli na predstavitev kazalcev in meril znanstvene uspešnosti. 7.3.1.2.1 Usposobljenost članov projektne skupine temeljnega ali aplikativnega raziskovalnega projekta V pravilniku iz leta 1994165 je zapisano, da recenzent ocenjuje tako znanstveno kot tudi raziskovalno zmožnost raziskovalcev. 15. in 16. člen omenjenega pravilnika to podrobneje razčlenjujeta. Poglejmo si 15. člen, saj je za nas pomemben zaradi kasnejše primerjave s pravilnikoma iz leta 2005 in 2006. »Znanstveno zmožnost raziskovalcev za izvedbo predlogov projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja se oceni z vidika: 165 Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja (Ur. l., št. 5/94). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 102 > znanstvene utemeljenosti predloga projekta ter > raziskovalne usposobljenosti projektne skupine. V Prilogi M si poglejmo, kakšna znanstvena zmožnost raziskovalcev je bila zahtevana leta 1994 ter kakšna je bila zahtevana usposobljenost članov projektne skupine166 leta 2005 in 2006 (Priloga N). V isti prilogi si lahko pogledamo tudi kriterije in merile za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo temeljnega oz. aplikativnega raziskovalnega projekta167 v letih 2005 in 2006. Kot je razvidno iz Priloge M, leta 1994 sprejeti pravilnik še ni 'zahteval' objav raziskovalcev v Indeksih citiranja. Kot vidimo v Prilogi N, so se ti zahtevki pojavili s pravilnikom, sprejetim leta 2005. Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti iz leta 2006 pa postavlja še dodatne, nove kriterije in merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo temeljnega oz. aplikativnega raziskovalnega projekta ter ukinja nekatere pogoje, ki jih je leta 2005 morala izpolnjevati ena tretjina aktivnih raziskovalcev, ki sodelujejo na raziskovalnem projektu. 7.3.1.2.2 Bibliografski kazalci in merila znanstvene uspešnosti Kot smo že omenili, Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti iz leta 2006 postavlja nove bibliografske kazalce in nova merila znanstvene uspešnosti. Sledi primerjava s kazalci, ki jih je uvedel Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov iz leta 2005 (Priloga O ter Prilogi P in Q). Če naredimo primerjavo med pravilnikoma iz leta 2005 in 2006, je prva razlika, ki jo opazimo, primerjajoč kazalce, da pravilnik iz leta 2006 uspešnost deli na znanstveno in strokovno, medtem ko prvi predpisuje kazalce raziskovalne uspešnosti na splošno. Pravilnik iz leta 2005 predpisuje kazalce raziskovalne uspešnosti za dva tipa dokumentov: 'znanstveni članek in 'znanstveno knjigo', medtem ko pravilnik iz leta 2006 znotraj bibliografskih kazalcev in meril znanstvene uspešnosti tipe deli na 'znanstveni članek, 'znanstveno monografsko publikacijo', 'samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v 166 Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Ur. l., št. 49/05). 167 Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Ur. l., št. 39/06). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 103 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 monografski publikaciji' ter na 'znanstveni prispevek na konferenci, objavljen v zborniku recenziranih znanstvenih prispevkov'. Novost pravilnika iz leta 2006 je tudi v tem, da poleg vsakega tipa dokumenta navaja označbo, ki jo ima ta tip v Cobissu (primer: znanstveni članek – Cobiss tip 1.01, 1.02, 1.03). Pravilnik iz leta 2005 znanstveni članek naprej deli na 'znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded', 'znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI', 'znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira A&HCI', 'znanstveni članek v drugih slovenskih znanstvenih revijah iz seznama ARRS', 'znanstveni članek v reviji, ki jo ne indeksirajo baze ISI, indeksira pa jo mednarodna bibliografska baza, specializirana za ustrezno vedo ali področje' in na 'kratke znanstvene prispevke', ki se ocenjujejo z 80 % točk, kot jih dobivajo znanstveni članki v revijah iste kategorije. Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded je nato razdeljen še na članke v revijah z dejavnikom vpliva v prvi, drugi, tretji in četrti četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije. Če to primerjamo s pravilnikom iz leta 2006, vidimo, da je delitev identična (novost je le v tem, da ta pravilnik opozarja, da mora biti znanstveni članek dolg najmanj 4 strani), le število točk je v pravilniku iz leta 2006 zastavljeno širše (višje). Slednji namreč razširja število točk za 20 točk navzgor (kjer je bilo leta 2005 število točk 80, je leta 2006 število točk od 80 do100). Razdeljen je tudi znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI, in sicer na članke v reviji z dejavnikom vpliva nad mediano revij ustrezne kategorije ter na članke v reviji z dejavnikom vpliva pod mediano revij ustrezne kategorije. Primerjava s pravilnikom leta 2006 pokaže, da je delitev ista, le drugače definirana. Drugačno je le število točk, ki se dodeljujejo članku v reviji z dejavnikom vpliva v prvi polovici revij ustrezne kategorije (2005: 80; 2006: 60), število točk, ki se dodeljujejo članku v reviji z dejavnikom vpliva v drugi polovici revij ustrezne kategorije pa ostaja isto (40 točk). Leta 2006 se poveča število točk, ki so namenjene znanstvenemu članku v reviji, ki jo indeksira A&HCI (leta 2006 je tej formulaciji dodana še 'ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza s seznama agencije'), z 20 točk leta 2005 na 30 točk leta 2006, poveča se število točk, namenjenih znanstvenemu članku v reviji, ki jo indeksira druga mednarodna bibliografska baza podatkov s seznama agencije (z 10 leta 2005 na 20 leta 2006), s 5 točk na 10 pa leta 2006 preidejo tudi točke, namenjene znanstvenemu članku v drugih znanstvenih revijah iz seznama agencije (leta 2005 je bilo definirano, da gre za druge slovenske znanstvene revije). Podskupine 'kratki znanstveni prispevki', ki so se leta 2005 ocenjevali z 80 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 104 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 % točk, kot jih dobivajo znanstveni članki v revijah iste kategorije, leta 2006 ne najdemo več na seznamu. Podobne spremembe se zgodijo pri vrednotenju znanstvih knjig. Leta 2005 so obstajali trije tipi znanstvenih knjig, 'znanstvene knjige, izdane pri mednarodni (znanstveni) založbi', 'znanstvene knjige, izdane pri nacionalni (znanstveni) založbi' ter 'znanstvene knjige izdane pri drugih založbah'. Leta 2006 se znanstvena monografska publikacija deli mnogo natančneje, in sicer kar na 5 skupin, kot je razvidno iz Tabele 18. Natančnejša je tudi določitev strani, ki jih mora imeti znanstvena monografska publikacija, kar pravilnik iz leta 2005 še ni določal. Število točk je višje, vendar jih je težko primerjati med sabo, saj vse skupine niso identične. Knjiga, izdana pri mednarodni (znanstveni) založbi, ki je leta 2005 dobila 100 točk, jih leta 2006 dobi kar 40 več. Založbe, ki leta 2005 niso bile natančneje definirane, se leta 2006 znajdejo na posebnem seznamu, ki ga je pripravila agencija. Merila so torej bolj natančna. Vidimo lahko tudi, da pri vrednotenju monografskih publikacij igra pomembno vlogo podatek, kje je bila publikacija izdana. Izdaja v tujini prinese največ točk (140 ali 120 točk), najmanj izdaja pri domači založbi (100 točk)168. Pravilnik iz leta 2006 prinaša še dve novosti v skupini monografskih publikacij. Prva se tiče novih treh podskupin (znanstvena monografija (brošura) s številom strani med 20 in 50 ali znanstveni zemljevid, zvočni ali video posnetek ter patent), druga pa terminologije; oznake založb so se od leta 2005 spremenile. 'Mednarodna (znanstvena)' založba je dobila oznako 'tuja' založba, 'nacionalna (znanstvena)' založba pa oznako 'domača'. Oznaka 'druga' založba je preimenovana v 'znanstvena monografija, izdana v mednarodni založbi iz seznama agencije ali pri kateri koli drugi založbi (domači ali tuji), če je monografija s področja humanistike'. Dodano je torej tudi novo področje – področje humanistike. Poleg naštetih novosti pa pravilnik iz leta 2006 dodaja še dva nova tipa dokumentov: 'samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji' in 'znanstveni prispevek na konferenci, objavljen v zborniku recenziranih znanstvenih prispevkov'. Novost, ki smo jo omenili že na začetku, pa so bibliografski kazalci in merila strokovne uspešnosti, ki si jih lahko podrobneje pogledamo v Prilogi Q. Gledamo vrednotenje iz leta 2006. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 7.3.1.2.3 Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu Cobiss169 Za lažje razumevanje načina vrednotenja bibliografske vrednosti znanstvenih in strokovnih del, ki smo ga predstavili v prejšnjem poglavju, si v Prilogi R poglejmo, kakšna je tipologija dokumentov/del v sistemu Cobiss170. 7.3.2 Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti raziskovalnega dela znotraj univerz Tako kot Ministrstvo tudi univerze spremljajo in ocenjujejo uspešnost svojih zaposlenih. Adamič je leta 1999 zapisal, da sta univerzi171 za pomoč pri spremljanju in ocenjevanju uspešnosti »pripravili vsaka svoje kriterije, opisane v dokumentu 'Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev'. Kriteriji naj bi bili enotni za celotno univerzo in usklajeni med obema univerzama« (Adamič, 1999:1). »Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi senat visokošolskega zavoda v skladu z zakonom. Za visokošolske zavode, ki so članice univerze, merila določi senat univerze« (Zakon o visokem šolstvu, 2004). Prva merila, pogoji in postopek za izvolitev in ponovno izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, so bila postavljena leta 1983172. Ta merila takrat niso zahtevala še nobene bibliografije, ki bi jo ob izvolitvi v določen naziv zahtevala univerza. Že 7 let kasneje (leta 1990) pa so pogoji in postopek za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev strožji173, prav tako strogi pa so nato pogoji, ki so izšli leta 1996. 169 Tipologija je bila zadnjič osvežena 19. aprila 2006 in je rezultat skupnega dela ARRS in IZUM-a, pri pripravi pa je sodeloval širok krog strokovnjakov s tega področja; predstavljeni sta verziji iz leta 2005 in iz leta 2006 (spremembe leta 2006 so označene s slogom pisave: krepko). Pred verzijo iz leta 2005 je veljala tipologija iz leta 2002, kateri je bil 3 leta kasneje dodan tip 2.31 (to je bila tudi edina sprememba). 170 S klasifikacijo bibliografskih enot po enotni Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu Cobiss določimo tip bibliografske enote (izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, ipd). 171 Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. 172 Merila, pogoji in postopek za izvolitev in ponovno izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (1983). 173 Te pogoje so določali Pogoji in postopek za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (1990). 105 106 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Leta 2006 ima Univerza v Mariboru drugačna, novejša merila (iz leta 2004) kot Univerza v Ljubljani (iz leta 2001), Univerza na Primorskem174 pa je svoja merila sprejela 19. septembra 2004. Leta 2006 ustanovljena Univerza v Novi Gorici še nima sprejetih pravil, ki določajo strokovne pogoje, merila in kriterije, ki jih morajo izpolnjevati visokošolski učitelji in znanstveni delavci pri pridobivanju posameznih nazivov175. Temeljni razlog za različna merila izhaja iz 6. člena Zakona o visokem šolstvu176, ki govori o avtonomiji visokošolskih zavodov: »Univerza je avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja predvsem: > svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja; > samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom; > sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev; > volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev; > izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest; 174 »Prizadevanja, da Primorska dobi univerzo, so stara skoraj stoletje, toda dejanski projekt ustanovitve nove, tretje državne univerze se je začel šele po osamosvojitvi Slovenije. Prve pobude segajo v leto 1992, ko je bila narejena študija razvoja visokega šolstva na Obali. Leto dni kasneje je bilo podpisano prvo pismo o nameri za ustanovitev visokošolskega središča na Obali. V letih 1995 in 1996 sta sledili ustanovitev Znanstvenoraziskovalnega središča RS z namenom, da postane sredstvo in vir intelektualnega potenciala za UP, ter ustanovitev Visokošolskega središča v Kopru s ciljem, da ta zavod spodbudi in usmerja razvoj visokega šolstva na Obali in pripravi pravne podlage za nastanek univerze. Dve leti kasneje je pismo podpore k ustanovitvi UP podpisalo tudi gospodarstvo Primorske skupaj z območnimi gospodarskimi zbornicami. Znotraj Visokošolskega središča je bil ustanovljen Projektni svet Univerze na Primorskem, ki je bil zadolžen za konkretno pripravo posameznih projektov in elaborata za nastanek UP. Poleg tega je leta 2000 vlada ustanovila Vladno strokovno delovno skupino za ustanovitev UP. Dve leti kasneje se je odvila vrsta pomembnih korakov: pismo o pomoči nastajajoči univerzi je podpisala najstarejša slovenska univerza, Univerza v Ljubljani; nastanek UP je predvidel tudi novi Nacionalni program razvoja visokega šolstva v Sloveniji; sprejet je bil elaborata UP, v katerem je bila opredeljena organizacijska struktura UP; potrjen postopek za ustanovitev Pedagoške fakultete v Kopru in za preoblikovanje Visoke šole za management v Fakulteto za management; Svet za visoko šolstvo RS je dal pozitivno mnenje k ustanovitvi Visoke šole za zdravstvo Izola. Univerzo na Primorskem je z odlokom ustanovil Državni zbor RS 29. januarja 2003. Dva meseca kasneje, natančneje 17. marca 2003, je bila univerza vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Kopru in s tem postala pravna oseba. Ob nastanku so njene članice postale tri fakultete, dve visoki šoli in dva raziskovalna zavoda« (vir: http:// www.upr.si/sl/Univerza/Zgodovina). 175 Zapisano 2. avgusta 2006. 176 ZViS (Uradni list RS, št. 200/2004). 107 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 > izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno-raziskovalnih programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanj študentov; > podeljevanje strokovnih in znanstvenih naslovov v skladu z zakonom ter podeljevanje častnega doktorata in naziva zaslužni profesor; > volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statuti in drugimi akti; > odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami; > upravljanje s premoženjem v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno« (Zakon o visokem šolstvu, 2004). Iz citiranega besedila je razvidno, da se posamezni univerzi priznava avtonomija tudi pri sprejemanju meril za volitve v naziv. Tako si vsaka univerza lahko postavi svoje kriterije, pri čemer mora upoštevati določilo 55. člena ZViS, ki govori o mednarodni primerljivosti meril: »(…) Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi senat visokošolskega zavoda v skladu z zakonom. Za visokošolske zavode, ki so članice univerze, merila določi senat univerze. Merila (…) morajo biti mednarodno primerljiva in se javno objavijo« (Zakon o visokem šolstvu, 2004). Kaj predpisujejo najnovejša sprejeta merila treh univerz (Univerza na Primorskem: Merila za izvolitve v nazive visokošolski učitelj, znanstveni delavec in sodelavec Univerze na Primorskem (2004); Univerza v Mariboru: Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (2004) ter Univerza v Ljubljani: Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (2001)) na področju objavljanja v revijah, indeksiranih v Indeksih citiranja in kaj te zahteve pomenijo za znanstvenike, si bomo bolj podrobno pogledali v poglavju 7.3.2.2. 7.3.2.1 Nosilci izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa (visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci) Nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določa Zakon o visokem šolstvu (uradno prečiščeno besedilo) iz leta 2004. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 108 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 V prvem členu zakona piše, da zakon »ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja.«177 6. poglavje zakona prinaša za nas zanimive definicije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Po 52. člen zakona so visokošolski učitelji »docent, izredni profesor in redni profesor ter lektor178. Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji. Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja« (Zakon o visokem šolstvu, 2004). 53. člen Zakona o visokem šolstvu iz leta 2004 nato določa, da so znanstveni delavci znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik. Znanstveni delavci izvajajo znanstveno-raziskovalni program. 54. člen naprej določa, da so visokošolski sodelavci asistent, bibliotekar179, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec180 in učitelj veščin. Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela. Poglejmo si natančneje, kakšne nazive uvajajo posamezna merila slovenskih univerz. 177 Zakon o visokem šolstvu (2004). 178 Lektor je bil med visokošolske učitelje dodan kasneje; zakon iz leta 1993 ga je navajal še v skupini visokošolskih sodelavcev. 179 Bibliotekar je bil med visokošolske sodelavce dodan leta 2004 (zakon iz leta 1993 ga še ni navajal). 180 Strokovni sodelavec je bil med visokošolske sodelavce dodan leta 2004 (zakon iz leta 1993 ga še ni navajal). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 109 Tabela 18: Nazivi Univerze na Primorskem, Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze v Novi Gorici PRIMORSKA MARIBOR181 LJUBLJANA182 NOVA GORICA183 VISOKOŠOLSKI UČITELJI Redni profesor Izredni profesor Docent Lektor Višji predavatelj Predavatelj VISOKOŠOLSKI SODELAVCI Asistent Bibliotekar Strokovni svetnik Višji strokovni sodelavec Strokovni sodelavec Učitelj veščin Učitelj športne vzgoje Učitelj tujega jezika ZNANSTVENI DELAVCI IN RAZISKOVALNI SODELAVCI ZNANSTVENI DELAVCI UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI Znanstveni svetnik Višji znanstveni sodelavec Znanstveni sodelavec Raziskovalno-razvojni svetnik Samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki Višji znanstveni sodelavec Višji raziskovalno-razvojni sodelavec Samostojni strokovni sodelavec v Http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2673. Http://www.uni-lj.si/Univerza/Pravilniki/Habilitacije/MerilaZaVolitve.asp. Statut Univerze v Novi Gorici (2006). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 110 humanistiki RAZISKOVALCI Znanstveni raziskovalec Raziskovalno-razvojni sodelavec Strokovni sodelavec v humanistiki Asistent z doktoratom Višji raziskovalno-razvojni asistent MLAJŠI RAZISKOVALCI Asistent z magisterijem Asistent – specialist Asistent V tabeli 18 lahko opazimo tri večje razlike, ki se pojavljajo pri uvajanju posameznih nazivov vseh štirih univerz. Prva razlika je, da Univerza v Mariboru med visokošolske sodelavce prišteva tudi učitelja športne vzgoje in učitelja tujega jezika. Teh nazivov druge tri univerze nimajo. Druga razlika je, da Univerza v Novi Gorici med visokošolske sodelavce ne uvršča nazivov 'bibliotekar', 'strokovni svetnik', 'višji strokovni sodelavec' ter 'strokovni sodelavec', ostale tri univerze pa jih. Tretja razlika pa se pojavi pri delitvi znanstvenih delavcev, ki jih Univerza na Primorskem razdeli bolj natančno kot Univerze v Mariboru, Ljubljani ter Novi Gorici. Zakon o visokem šolstvu iz leta 2004 v 55. členu natančneje definira, kdo je lahko izvoljen v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev: »V naziv docent, izredni profesor in redni profesor je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti. V naziv znanstvenega delavca je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti. Znanstveni delavec je lahko izvoljen še v naziv visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti. V naziv visokošolskega učitelja umetniških disciplin je lahko izvoljen, kdor ima visoko izobrazbo, priznana umetniška dela in preverjene pedagoške sposobnosti. V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje in ima preverjene pedagoške sposobnosti. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 111 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 V naziv predavatelja ali lektorja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje ali študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 240 kreditnih točk in ima preverjene pedagoške sposobnosti. V naziv visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program prve stopnje. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci morajo poleg pogojev iz prvega do šestega odstavka tega člena izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv« (Zakon o visokem šolstvu, 2004). 7.3.2.2 Kvalitativno in kvantitativno ocenjevanje za izvolitev v posamezni naziv Tri univerze (na Primorskem, v Mariboru in Ljubljani) predpisuje svoje pogoje za izvolitev v posamezni naziv. V treh tabelah, ki so predstavljene v Prilogi R, Prilogi S in Prilogi T, si lahko pogledamo te pogoje. Merila, ki jih postavljajo omenjene slovenske univerze, predpisujejo objave v Indeksih citiranja, kot enega izmed pogojev za napredovanje v določene nazive, različno. Najprej si podrobneje poglejmo Univerzo na Primorskem184 (v nadaljevanju UP), ki je svoja prva merila sprejela leta 2004, kmalu po tistem, ko je bila ustanovljena. Če si natančneje pogledamo pogoje, ki se tičejo objavljanja v revijah, indeksiranih v Indeksih citiranja, vidimo, da so izvolitve v nazive redni profesor, izredni profesor in docent pogojene z zahtevo, da imajo kandidati ustrezno bibliografijo za področje izvolitve v naziv ter objavljena dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalna pomembna dela ter izkazano odmevnost del v mednarodni in domači strokovni javnosti, ki se kaže v citiranosti del, z mednarodnim sodelovanjem, vabljenimi prispevki na strokovnih srečanjih, strokovnimi priznanji ipd. Natančnejša opredelitev zapisanega prinaša zahtevo po objavi najmanj 12 znanstvenih del (primer za izvolitev v naziv redni profesor) v revijah, indeksiranih v SCI, SSCI in A&HCI, CC, v revijah, vključenih v mednarodne baze, ali kot poglavja v znanstvenih knjigah, izdanih pri mednarodnih založbah, oziroma objavljena in predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo v zadnjih treh letih (…). 184 Priloga S. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 112 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Isti pogoji (objava znanstvenih del v revijah indeksiranih v SCI, SSCI in A&HCI, CC, v revijah vključenih v mednarodne baze) veljajo tudi za izvolitve v nazive znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec ter znanstveni raziskovalec. Kar se tiče točkovanja omenjenih zahtevanih del, lahko na primeru izvirnega znanstvenega članka vidimo, da je najvišje točkovan članek, objavljen v revijah in drugih medijih, ki jih indeksirajo SCI, SSCI, JRC in A&HCI (do 8 točk). Sledijo jim objave v revijah in drugih medijih, ki so indeksirane v specializiranih mednarodnih bazah (do 6 točk), objave v osrednjih oz. pomembnih slovenskih znanstvenih revijah in drugih medijih (do 4 točke) in objave v znanstvenih revijah in drugih medijih, ki niso zajete v prejšnjih kategorijah. Isto se ponovi v kategoriji preglednih znanstvenih člankov in v kategoriji kratkih znanstvenih člankov (v slednji je število točk nekoliko nižje, vendar še vedno vodijo revije, ki jih indeksirajo SCI, SSCI, JRC in A&HCI (do 4 točke). Iz predstavljenega lahko zaključimo, da članki v revijah znotraj JCR in članki v revijah, ki so uvrščene v Indekse citiranosti, prinašajo raziskovalcem največ točk. Na konkretnem primeru si poglejmo, kaj našteti pogoji pomenijo za kandidata za izvolitev v naziv redni profesor. Izvolitev v omenjeni naziv je pogojena z zahtevo, da kandidat pri ocenjevanju objavljenih del in izobraževalne dejavnosti kumulativno doseže najmanj 80 točk, od tega najmanj 50 točk iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 20 točk iz izobraževalne dejavnosti. Če si pomagamo s Prilogo V, vidimo, da mora kandidat, če želi biti izvoljen v naziv rednega profesorja, npr. objaviti en izvirni znanstveni članek v revijah in drugih medijih185, ki jih indeksirajo SCI, SSCI, A&HCI in JCR (1 x 8 = 8), en izviren znanstveni članek v osrednjih oz. pomembnih slovenskih znanstvenih revijah ali drugih medijih (1 x 4 = 4), en pregledni znanstveni članek v revijah in drugih medijih, ki jih indeksirajo SCI, SSCI, A&HCI in JCR (1 x 6 = 6), 3 pregledne znanstvene članke v osrednjih oz. pomembnih slovenskih znanstvenih revijah ali drugih medijih (3 x 4 = 12), pet strokovnih člankov (5 x 1 = 5), en kratki znanstveni članek v revijah in drugih medijih, ki so indeksirane v specializiranih mednarodnih bazah (1 x 3 = 3), in en kratki znanstveni članek v osrednjih oz. pomembnih strokovnih znanstvenih revijah ali drugih medijih (1 x 2 = 2) ter javno izvesti eno umetniško delo, ki je vrhunski dosežek nacionalnega pomena (1 x 8 = 8) in eno umetniško delo z objavljeno kritiko (1 x 2 = 2). Tako doseže 50 točk iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti. Poleg tega mora izdati še najmanj en univerzitetni učbenik z recenzijo, izdan pri Univerza na Primorskem je prva med slovenskimi univerzami, ki upošteva druge medije. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 113 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 mednarodni založbi, kar mu prinese 12 točk ter en učbenik z recenzijo, izdan pri nacionalni založbi, kar mu prinese 8 točk. Tako izpolni pogoj in doseže najmanj 20 točk iz izobraževalne dejavnosti. Če pa kandidat učbenik izdaja samo pri nacionalni založbi, mora izdati najmanj tri (3 x 8 = 24). Poglejmo si Univerzo v Mariboru186 (v nadaljevanju UM). Tudi ta, tako kot UP, v sklopu napredovanj v naziv 'visokošolski učitelj' zahteva objave v Indeksih citiranja v primeru izvolitev v nazive: 'redni profesor', 'izredni profesor' in 'docent'. UM zahteva objavo določenega števila del (odvisno od tega, za kateri naziv gre) na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost. Med taka znanstvena dela spadajo: 1. znanstvena monografija, 2. samostojni znanstveni sestavek v monografiji, 3. izvirni znanstveni članki v revijah z dejavnikom vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI in A&HCI ter 4. izvirni znanstveni članek v revijah zunaj SCI, SSCI ali A&HCI, z mednarodnim recenzijskim odborom, uvrščenih v mednarodnih bibliografskih bazah. Vsako znanstveno področje pripravi predlog najpomembnejših mednarodnih indeksiranih podatkovnih zbirk, ki jih na predlog senata članice potrdi Senat UM. Poleg mednarodne pomembnosti pa se za nacionalne vede (slovenistiko in hungaristiko) enako šteje tudi nacionalna pomembnost del, med katera spadajo prej našteta dela (1.-3. točka), pri zadnji, 4. točki, pa se dodaja navodilo, da znanstveni področji slovenistike in hungaristike sami pripravita predloge najpomembnejših mednarodnih indeksiranih podatkovnih zbirk, ki jih na predlog senata članice potrdi Senat UM. Če si pogledamo na primeru vrednotenja recenziranih izvirnih znanstvenih člankov (Priloga Z), vidimo, da sta najvišje vrednoteni reviji Nature (ISSN 0028-0836) in Science (ISSN 0036-8075), ki sta bili po podatkih iz leta 2004 (JCR) v svoji skupini (Science edition, multidisciplinary sciences) vrednoteni zelo visoko (Nature: 1/45; IF = 32,182 ter Science: 2/45; IF = 31,853). Tema dvema revijama, ki sta visoko uvrščeni v Indeksih citiranja in sta vrednoteni s kar 15. točkami, sledijo izvirni znanstveni članki v revijah, ki so v zgornjem besedilu opisane v tretji točki (izvirni znanstveni članki v revijah z dejavnikom vpliva (JCR) …); ti članki so vrednoteni z 8 točkami. Poleg teh člankov v isto skupino spadajo tudi revije s področja slovenistike in hungaristike, ki so potrjene s strani Senata UM in so vrednotene enako kot ravnokar omenjeni članki. Nato pridemo do skupine izvirnih znanstvenih člankov v nacionalnih revijah zunaj SCI, SSCI ali A&HCI, ki so vrednoteni z dvema točkama, in 186 Priloga T. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 114 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 nenazadnje še do izvirnih znanstvenih člankov v revijah z uredniško recenzijo, ki so vrednoteni z eno točko. Če predstavljene pogoje primerjamo s pogoji, ki so jih predpisovala merila UM leta 1996187, vidimo, da merila iz leta 2004 postavljajo strožje pogoje. Merila iz leta 1996 v 11. členu sicer zahtevajo ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja ter objave in javne predstavitve del v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira, vendar objavljanje v revijah z dejavnikom vpliva ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI in A&HCI, ni predpisano. V dodatku merila iz leta 1996 podajajo napotek, da vsaka članica univerze sestavi seznam publikacij, ki jih stroka priznava kot mednarodni ali vrhunski način prezentacije in vrhunski dosežek ter ga verificira v okviru UM. Seznam publikacij se periodično dopolnjuje. Iz predstavljenega lahko zaključimo, da članki v revijah znotraj JCR in članki v revijah, ki so uvrščene v Indekse citiranosti, prinašajo raziskovalcem, če gledamo najnovejša merila UM, največ točk. To je razvidno že iz vrednotenja objave v dveh zelo visoko citiranih revijah Nature in Science, ki prinaša skoraj enkrat več točk kot objave v drugih revijah, uvrščenih v JCR in Indekse citiranosti. Res je, da so pomembno mesto dobile revije s področja slovenistike in hungaristike, ki jih predlagajo članice UM, in da se vrednotijo enako kot revije, vključene v Indekse citiranosti, vendar lahko kljub temu ugotovimo, da revije z visokim faktorjem vpliva igrajo pomembno vlogo pri napredovanju v določene nazive na UM. Pa si tudi tukaj na konkretnem primeru poglejmo, kaj našteti pogoji pomenijo za kandidata v naziv redni profesor. Tako kot zahtevajo merila UP tudi merila UM za izvolitev v naziv redni profesor predpisujejo, da kandidat pri ocenjevanju objavljenih del in izobraževalne dejavnosti kumulativno doseže najmanj 80 točk. Nadalje pa UM točke razdeli takole: najmanj 40 točk mora kandidat doseči iz znanstvene ali umetniške dejavnosti, najmanj 20 točk iz pedagoške in najmanj 15 točk iz strokovne dejavnosti188. Če si tudi na primeru UM pogledamo konkreten primer (Priloga Z), vidimo, da mora kandidat, če želi biti izvoljen v naziv rednega profesorja, objaviti najmanj štiri strokovne članke v revijah z dejavnikom vpliva ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI in A&HCI (4 x 3 = 12), dve deli v revijah, vključenih v mednarodne baze (2 x 3 = 6), ter štiri poglavja v znanstvenih 187 Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (Maribor: 1996). 188 Seštevek teh točk prinese 75 točk, tako da to ne zadostuje pogoju najmanj 80 točk. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 115 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 knjigah, izdanih pri mednarodni založbi (4 x 8 = 32). Tako doseže 50 točk iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti. Poleg tega mora izdati še najmanj en univerzitetni učbenik z recenzijo, izdan pri mednarodni založbi, kar mu prinese 12 točk, ter en učbenik z recenzijo, izdan pri nacionalni založbi, kar mu prinese 8 točk. Tako izpolni pogoj in doseže najmanj 20 točk iz izobraževalne dejavnosti. Če pa kandidat učbenik izdaja samo pri nacionalni založbi, mora izdati najmanj tri (3 x 8 = 24). Univerza v Ljubljani189 (v nadaljevanju UL) je bila prva izmed vseh univerz, ki je postavila merila za spremljanje raziskovalne uspešnosti. Kot smo omenili že na začetku poglavja 'Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti raziskovalnega dela znotraj Univerze', so bila prva pravila, pogoji in postopek za izvolitev in ponovno izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, izdana že leta 1983. Zadnja objavljena merila, ki jih UL še vedno uporablja, so bila objavljena leta 1996 (dopolnitve pa še leta 2001), pred temi pa so izšla še merila leta 1990. Glavna razlika med prvimi objavljenimi merili leta 1983 in kasnejšimi je v tem, da prva merila v primeru objavljanja v revijah z dejavnikom vpliva ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI in A&HCI, niso zahtevala omenjenih objav. Vsa kasnejša merila so take objave zahtevala. Merila leta 1990 so sicer glede predpisovanja takih objavljanj še zelo skromna, pa vendar se že takrat zgodi premik v to smer. Uvede se namreč vrednotenje objavljenih člankov v domači strokovni ali znanstveni reviji z recenzijo z dejavnikom vpliva po SCI do 1, od 1 do 2 in več kot 2. Merila, sprejeta leta 1996, nato vpeljejo še strožje zahteve, glede objav v revijah, ki jih indeksirajo SCI, SSCI, JCR in A&HCI. Poleg teh objav pa se leta 1996 poleg omenjenih revij upoštevajo tudi vse revije (publikacije), ki jih sestavi članica univerze in jih stroka priznava kot mednarodni ali vrhunski način prezentacije in vrhunski dosežek in je verificirano na senatu univerze. Natančnejši kriteriji glede objav v Indeksih citiranja so zapisani v 2. delu Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev iz leta 1996, kjer najdemo sprejete interpretacije članic UL190. UL kot pogoj za izvolitev v nazive 'redni profesor', 'izredni profesor' in 'docent' zahteva objave na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno 189 Priloga U. 190 Prav tam. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 116 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 ali državno samobitnost ali kulturo. Take objave pa zahteva tudi pri izvolitvah v naziva 'znanstveni svetnik' ter 'višji znanstveni sodelavec'. Omenjeno mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo določajo torej posamezne stroke, v tem primeru so to članice UL. V Prilogi R lahko vidimo, da so te zahteve različne; nekatere članice objav v revijah, indeksiranih v Indeksih citiranja, sploh ne zahtevajo (primer: Akademija za glasbo, Visoka upravna šola itd.), nekatere (teh je 81 %) pa take objave zahtevajo. Vrednotenje takih objav je zelo različno in je odvisno tudi od višine dejavnika vpliva. Skoraj vsem zahtevam pa je skupno to, da so objave v revijah, indeksiranih v Indeksih citiranja, najvišje točkovane. Obstajajo redke izjeme (primer: Filozofska fakulteta ali Teološka fakulteta), ki revije znotraj SSCI in A&HCI točkujeta enako kot domače in tuje revije z recenzijo oz. pomembne mednarodne in slovenske revije za področje teologije. Če vzamemo za primerjavo kandidiranje v naziv redni profesor, vidimo, da mora kandidat pri ocenjevanju objavljenih del in izobraževalne dejavnosti kumulativno doseči najmanj 80 točk, najmanj 40 točk iz znanstvene ali umetniške dejavnosti ter najmanj 20 točk iz pedagoške dejavnosti191. Najmanj 12 del mora biti objavljenih in predstavljenih na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo. V konkretnem primeru (Priloga W) vidimo, da mora kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja objaviti npr. pet dokumentiranih objavljenih referatov na mednarodnem kongresu (5 x 2 = 10), izvesti vsaj pet javnih izvedb, objav ali predstavitev umetniškega dela na mednarodni ravni (5 x 5 = 25), objaviti 3 recenzije v obliki članka (3 x 2 = 6), izdati eno poljudnoznanstveno knjigo doma (1 x 3 = 3) ter postati urednik vsaj ene tuje revije (1 x 6 = 6). Tako doseže 50 točk iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti. Poleg tega mora izdati še najmanj dva univerzitetna učbenika z recenzijo (2 x 10 = 20). Tako izpolni še pogoj, ki se tiče izobraževalne dejavnosti. 7.3.2.3 Vrednotenje različnih dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v posamezen naziv V nadaljevanju si bomo pogledali, kako Univerza na Primorskem, Univerza v Mariboru ter Univerza v Ljubljani vrednotijo znanstveno-raziskovalno, pedagoško, strokovno in umetniško delo. Seštevek prinese 60 točk, kar ne zadostuje pogoju 'najmanj 80 točk'. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 117 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 7.3.2.3.1 Vrednotenje dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v posamezen naziv na Univerzi na Primorskem Vrednotenje dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v nazive je Univerza na Primorskem objavila v dokumentu Merila za izvolitve v nazive visokošolski učitelj, znanstveni delavec in sodelavec Univerze na Primorskem v prilogi št. 1. Osnova pregleda dela in točkovalnika je tipologija COBISS. Dela so razvrščena v štiri glavne stolpce: znanstvena dela, strokovna dela, umetniška dela in izobraževalna dela. Vsak od teh glavnih stolpcev je razdeljen v dva podstolpca: skupaj (vsa objavljena dela in število točk na delo) ter izvolitvena doba (dela, objavljena v zadnji izvolitveni dobi in število točk na delo). Tabela je predstavljena v Prilogi V. 7.3.2.3.2 Vrednotenje dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v posamezen naziv na Univerzi v Mariboru Kvantitativne kriterije za razvrščanje raziskovalcev v nazive predpisujejo 25., 26., 27. in 28. člen Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev iz leta 2004. Vrednoti se znanstvenoraziskovalno, umetniško, pedagoško in strokovno dejavnost. Pri interpretaciji vrednotenja dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v posamezen naziv je pomembno tudi poznavanje 24. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki predpisuje, katerim znanstvenim delom stroka priznava mednarodno in nacionalno pomembnost. Omenjeni člen smo že predstavili v poglavju 7.3.2.2. V tabelah, ki sta sestavni del Priloge W, bomo predstavili, kako Univerza v Mariboru vrednoti prej naštete dejavnosti. Kriteriji, ki so namenjeni vrednotenju in so prikazani v omenjeni prilogi, so osnovni. Zahtevnejše kriterije lahko predlagajo senati članic univerze, sprejme pa jih Senat univerze. Na Univerzi v Mariboru so omenjene kriterije, pri oblikovanju katerih se mora dosledno upoštevati kriterij mednarodne pomembnosti in odmevnosti, sprejele: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za kmetijstvo, Fakulteta za strojništvo, Medicinska fakulteta, Visoka zdravstvena VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 118 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 šola, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pa je sprejela dodatna merila za volitve. Vzporedno ob sprejetju Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev so bila sprejeta tudi navodila za izvajanje teh meril.192 Poleg splošnih določb, opisa uvedbe postopka in postopka izvolitve na habilitacijski komisiji senata UM, ta navodila pojasnjujejo tudi pomen nekaterih izrazov, ki so uporabljeni v merilih: > prvo in vodilno avtorstvo pri publikacijah z več avtorji (kdo je prvi avtor, kdo je vodilni avtor); > monografije (kaj je znanstvena in kaj strokovna monografija ipd.); > konference (kaj se upošteva kot mednarodna konferenca); > članki (obrazložitev, kaj so to izvirni znanstveni, pregledni znanstveni, strokovni in poljudni članek); > predavanje, gostovanje na univerzi v tujini; > točkovanje komentorstva. 7.3.2.3.3 Vrednotenje dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v posamezen naziv na Univerzi v Ljubljani Kvantitativne kriterije za razvrščanje raziskovalcev v nazive predpisuje 13. člen Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev iz leta 1996. Vrednoti se znanstvenoraziskovalno, umetniško, pedagoško in strokovno dejavnost. Podrobnejše bibliografske kriterije pripravi vsaka članica Univerze, verificira pa jih senat Univerze. Pri tem se mora dosledno upoštevati kriterij mednarodne pomembnosti in odmevnosti. Kako so leta 1996 sestavljeni kvantitativni kriteriji izgledali, lahko vidimo v Prilogi X. Če si v omenjeni prilogi podrobneje ogledamo sprejete interpretacije, ki jih imajo določene članice, vidimo, da si je vsaka članica te kriterije oz. merila priredila glede na svoje potrebe. Kar je za nas pomembno, pa je dejstvo, da so vse članice pri tej interpretaciji upoštevale kriterij mednarodne pomembnosti in odmevnosti (nekatere bolj, nekatere manj). V 192 Navodila za izvajanje Meril za volitve v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (sprejeta 21. 12. 2004). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Prilogi W si lahko pogledamo, katere članice UL so kot pomembno merilo postavile revije, ki jih indeksirajo SCI, SSCI, JRC in AHCI, in koliko točk so jim namenile. Iz vsega do sedaj zapisanega lahko zaključimo, da vse tri zgoraj predstavljene univerze v svojih najnovejših merilih zahtevajo objavljanje v Indeksih citiranja. Te zahteve so pri vseh treh pogoj za izvolitve v nazive 'redni profesor', 'izredni profesor' ter 'docent'. Univerza na Primorskem te pogoje postavlja tudi za izvolitve v nazive 'znanstveni svetnik', 'višji znanstveni sodelavec' ter 'znanstveni raziskovalec', Univerza v Ljubljani pa tudi za naziva 'znanstveni svetnik' ter 'višji znanstveni sodelavec'. Te zahteve pa ne vplivajo samo na izvolitve v posamezne nazive (univerze) in na pridobivanje finančnih sredstev za raziskovalno dejavnost (Ministrstvo), ampak vplivajo tudi na cene revij in posledično na uspešnost založb, ki pogosto citirane revije izdajajo. Ko avtorji namreč napišejo zelo odmeven članek, ki ga nato odstopijo (prodajo) založbi, ga ta natisne v zelo dragih revijah ali monografijah. Za znanstvenike velja pravilo, kot ga je poimenoval Žiga Turk, 'objavi ali pogini' »in na račun tega založniki znanstvenih revij dobro služijo. (…) avtorji pišejo, da bi zbrali potrebne točke za naslednjo evaluacijo svojega dela« (Turk, 2005: 158). Turk v svojem članku izpostavlja vprašanje avtonomije, saj založniki revij posegajo v avtonomijo akademskega okolja in celo vplivajo na delitev raziskovalnega kolača. »Napredovanje v hierarhiji znanstvene organizacije, kakršna je npr. univerza, je povezano (do istega zaključka smo prišli tekom tega poglavja, op. a.) z oceno kvalitete znanstvenega dela. Avtonomija pomeni tudi to, da znanstveniki kvaliteto svojih kolegov ocenjujejo sami. Izumirajoči način ocene kvalitete znanstvenika je t. i. harvardski način (…). Ta sistem na vseh nivojih zamenjujejo s sistemom seštevanja točk, ki jih prinašajo predvsem objave v revijah. Posledica je vedno večje število objav, ki je ne spremlja tudi rast kvalitete« (Turk, 2005: 158– 159). Turk v nadaljevanju govori o tem, kako na promocijo znanstvenikov založniki vplivajo z izborom revij, ki so vključene v Indekse citiranosti. Omenja t. i. super promocijo. »Revija namreč znanstvenika lahko naredi za člana uredniškega odbora ali celo urednika neke revije, kar ima za kariero znanstvenika dve zelo pozitivni posledici: (1) eminentno mesto izboljša njegov življenjepis in (2) dobi odločujočo vlogo pri tem, katera dela bodo v reviji objavljena in katera ne, s tem pa vpliva ne samo na svojo, ampak tudi na promocijo svojih kolegov. Ne z enim ne z drugim seveda ni nič narobe, če ti dve časti ne bi bili doseženi s posredovanjem 119 120 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 komercialnega podjetja, ki deluje izven akademske sfere in ga pri izdajanju revij vodi predvsem komercialni interes« (Turk, 2005: 159). In še en problem je, na katerega opozarja Turk in na katerega moramo opozoriti v povezavi s financiranjem raziskovalnega dela s strani države. Namreč, založniki posredno vplivajo tudi na smeri razvoja znanosti. »Velik del znanstvene sfere financira država. Prav je, da le-ta namenja več sredstev boljšim znanstvenikom. Kjer kvaliteto ocenjujejo tudi s točkami, so seveda v prednosti tiste panoge, kjer je priložnosti za zbiranje točk več. In priložnosti dajejo založniki in ISI, ponovno na komercialnih temeljih, katerih cilj ni čim več novega znanja, ampak čim višji profit revij« (Turk, 2005: 159). Ravno o tem komercialnem vidiku bomo še razmišljali v nadaljevanju. Po predstavitvi SICRIS-a, informacijskega sistema, ki je namenjen raziskovalcem, bomo najprej predstavili dve največji svetovni založbi, potem pa bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kako je cena revije povezana z njenim faktorjem vpliva. 7.4 PREDSTAVITEV SICRIS-A193 Informacijski sistem SICRIS razvija in vzdržuje Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v sodelovanju z Agencijo za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS). SICRIS je na internetu od leta 1998, sedanja verzija (SICRIS 2.0) pa je aktivna od 15. 11. 2000. Trenutno so v SICRIS-u predstavljene naslednje entitete: > 609 raziskovalnih organizacij, > 1022 raziskovalnih skupin, > 11286 raziskovalcev, > 3143 raziskovalnih projektov, > 597 raziskovalnih programov. Podatki o projektih v sistemu SICRIS so integrirani v evropski informacijski sistem za raziskovalno dejavnost z imenom ERGO194, ki povezuje vse evropske informacijske sisteme, Najdemo jo na internetni strani: http://sicris.izum.si/about/cris.aspx?lang=slv. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 121 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Poskusna faza sistema ERGO je zaključena. Med glavnimi prednostmi se je izkazala možnost iskanja po bazah podatkov o raziskovalnih projektih vseh držav hkrati. Evropska komisija se še ni odločila o njegovem nasledniku. Informacijski sistem SICRIS omogoča tudi pregled predstavitvenih strani več kot 500 projektov okvirnih programov EU neposredno iz baze podatkov Projects195 sistema CORDIS. 7.4.1 STRUKTURA PODATKOV V SICRIS-U Pri pripravi strukture baz podatkov so upoštevani veljavni mednarodni standardi, klasifikacije in šifranti, priporočila EU na področju spremljanja raziskovalne dejavnosti ter zakonska določila in predpisi, ki veljajo v Sloveniji. Baze podatkov so med seboj povezane, večina podatkov pa je v slovenskem in angleškem jeziku. Omogočeno je iskanje po vseh ključnih poljih. SICRIS je povezan z informacijskim sistemom COBISS oziroma z njegovo bibliografsko bazo podatkov COBIB, kar omogoča uporabnikom tudi neposreden vpogled v bibliografije raziskovalcev. Obstajajo naslednje baze podatkov: 1) Baza podatkov 'Organizacije' naj bi vsebovala podatke o vseh raziskovalnih organizacijah, ki od leta 1995 dalje izvajajo projekte, (so)financirane s strani ARRS-ja (do leta 2001 – Ministrstva za znanost in tehnologijo, do leta 2004 – Ministrstva za šolstvo znanost in šport), vendar so popolni le podatki za organizacije, ki so posredovale zahtevane podatke. V SICRIS se vključujejo tudi organizacije, ki sicer ne sodelujejo pri izvajanju projektov ARRS, če izvajajo raziskovalno-razvojno dejavnost, o kateri poročajo Statističnemu uradu RS in želijo biti z dejavnostjo svojih raziskovalcev/ekspertov predstavljene v SICRIS-u. 2) Baza podatkov 'Skupine' vsebuje osnovne podatke (šifra, naziv, raziskovalno področje) o vseh raziskovalnih skupinah, ki od leta 1998 dalje izvajajo projekte, (so)financirane s strani ARRS-ja (do leta 2001 – Ministrstva za znanost in tehnologijo, do leta 2004 – Ministrstva za šolstvo znanost in šport), druge predstavitvene podatke pa le za trenutno aktualne raziskovalne skupine, če so raziskovalne organizacije posredovale Http://www.cordis.lu/ergo/. Http://cordis.europa.eu.int/en/home.html. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 122 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 zahtevane podatke. V sestav skupine so vključeni le raziskovalci in strokovni ali tehnični sodelavci, za katere smo prejeli zahtevane podatke. 3) Baza podatkov 'Raziskovalci' vsebuje osnovne podatke (šifra, ime in priimek, raziskovalno področje) o vseh raziskovalcih, ki od leta 1998 dalje sodelujejo pri izvajanju projektov ARRS (do leta 2001 – Ministrstva za znanost in tehnologijo, do leta 2004 – Ministrstva za šolstvo znanost in šport) ali pa so njihov aktivni status prijavile raziskovalne organizacije, druge predstavitvene podatke pa le za raziskovalce, ki so zahtevane podatke posredovali in soglašali z njihovo objavo. V SICRIS se lahko vključijo tudi raziskovalci/eksperti, ki sicer ne sodelujejo pri izvajanju projektov ARRS, če to želijo in nam posredujejo zahtevane podatke. 4) Baza podatkov 'Projekti' vsebuje podatke o projektih, ki jih (so)financira ARRS od leta 1998 dalje (do leta 2001 – Ministrstvo za znanost in tehnologijo, do leta 2004 – Ministrstva za šolstvo znanost in šport), vanjo pa bodo vključeni tudi podatki o drugih raziskovalnih projektih, ki jih bodo izvajalci želeli predstaviti. 7.4.2 ZAKAJ INFORMACIJSKI SISTEM V RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI? Slovenske raziskovalne sfere brez podpore sodobne informacijske tehnologije ni več mogoče ustrezno informacijsko obvladovati. Zato si IZUM že nekaj let prizadeva izbrati najprimernejšo metodologijo zbiranja podatkov, da bi s pomočjo sodobne informacijske tehnologije zajeli in obvladali kar največ podatkov o raziskovalni dejavnosti, ki bi bili dovolj zanesljiva podlaga odločitvam na nacionalni ravni. Znanost je globalna domena, ki zahteva nenehno primerjanje z drugimi državami in mednarodno skupnostjo kot celoto. Organiziran nastop slovenske znanosti v okviru mednarodnih raziskovalnih integracij in znanstveno publiciranje sta že omogočila njeno prepoznavnost. Tako je že ustvarjen eden izmed pogojev za integracijo v svetovne tokove. Slovenska znanost pa se lahko resnično predstavi in primerja le tako, da ustvari pogoje za svojo transparentnost. V znanstvenoraziskovalni sferi je opazen trend vse večjega povezovanja preko meja narodov, držav in kontinentov. Povezovanje v znanosti je močno olajšano, če je delo znanstvenikov in raziskovalnih organizacij primerno predstavljeno v enostavno dostopnih in jasno strukturiranih informacijskih sistemih. Pomembna lastnost informacijskega sistema za VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 123 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 raziskovalno dejavnost je tudi možnost vpogleda slovenske javnosti v delo raziskovalcev in rezultate raziskovalnega dela. Komercialni vidik se ponuja kar sam od sebe, saj je eden od namenov raziskovalne dejavnosti tudi dvig tehnološke ravni gospodarstva. Praktično udejanjenje rezultatov raziskav in njihov komercialni učinek, ki se kaže v prednosti na trgu in večji konkurenčnosti, je nedvomno v velikem nacionalnem interesu. Kvaliteten informacijski sistem olajša iskanje primernih ponudnikov raziskav in rezultatov le-teh, ki bi jih podjetja lahko koristno uporabila. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 8 PREDSTAVITEV DVEH VEČJIH SVETOVNIH ZALOŽNIKOV Dva izmed večjih svetovnih znanstvenih založnikov sta prav gotovo Elsevier in Kluwer Academic Publishers; slednji se je leta 2004 združil s Springerjem in sedaj deluje pod skupnim imenom Springer Science + Business Media. Sledi predstavitev njune zgodovine, dejavnosti ipd., kasneje pa še poskus potrditve že zapisane teze, da sta to dve veliki založbi, ki izdajata revije, med katerimi je veliko takih, ki imajo dejavnik vpliva in ki jih najdemo v Indeksih citiranja. Višino dejavnika vpliva teh revij bomo nato poskušali povezati z njihovo ceno. 8.1 REED ELSEVIER196 Reed Elsevier197 je vodilni ponudnik informacijskih storitev in rešitev. Njegove glavne dejavnosti se odvijajo na področju Severne Amerike ter Evrope. Podjetje zaposluje približno 35.000 ljudi in deluje na več kot 200 lokacijah po vsem svetu. V poročilu februarja 2004 je za leto 2003 izkazan prihodek v višini slabih 5 milijard funtov oz. 8 milijard evrov. Cilj podjetja je postati partner naslednjim ciljnim skupinam: znanstvenikom, zdravnikom, akademikom, raziskovalcem, vladnim uslužbencem, študentom, pravnikom, učiteljem in poslovnežem glede informacijsko usmerjenih storitev in rešitev. Stranke s področij znanosti, medicine, prava, izobraževanja in ekonomije vsakodnevno uporabljajo njihove proizvode za zagotavljanje podatkov in referenčnih informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojega dela. V letu 2003 so izdali več kot 15.000 različnih revij, knjig in referenčnega gradiva kot tudi več kot 500 on-line informacijskih servisov in organizirali več kot 430 sejmov. 8.1.1 Izraz Elsevier »V zgodnjih 60-ih letih je Umberto Eco pisal kolumne v italijansko revijo Il Verri. V njih je med drugim parodiral moralo in navade 'elzevirjev'. Ni težko uganiti, da se za slednjim skriva ime Elsevier. To ni le ime svetovno znanih tiskarjev in založnikov iz 17. stoletja, Povzeto po http://www.reed-elsevier.com. 124 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 125 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 temveč je tudi strokoven izraz za psevdo-literarne članke, za tisk katerih so uporabili originalne Elsevierjeve črke. Ime Elsevier je tudi del francoskega jezika, četudi ima tu drugačen pomen. Knjige, natisnjene v majhnem formatu (duodecimo), ki jih je natisnil Elsevier, so doživele tak uspeh, da so jih poimenovali kar 'elzévir'; zato so tako knjige, tiskane v podobnem formatu, poimenovale tudi ostale založbe. Kasneje v 19. stoletju je v Angliji 'elzevier' postal sinonim za žepno knjigo.«198 V brošuri 'A short history of Elsevier' najdemo naslednjo obrazložitev gesla 'Elzevirian': »1) to je nekdo, ki zbira oz. je simpatizer Elzevirjevih izdaj in 2) to je zbiratelj, mogoče celo snobovski, starih knjig.« Iz povedanega pridemo torej do zaključka, da je Elzevir izraz preteklosti, Elsevier pa izraz sedanjosti. 8.1.2 Tiskarski simbol/oznaka Elsevierja Slika 4: Simbol 'Non solus' Elsevierjeva oznaka, ki jo je Jacobus Robbers199 povzel po izvorni oznaki 'House of Elzevir', je bila vedno predmet burnih debat. Učenjaki namreč niso nikoli mogli uskladiti svojega mnenja o tem, kaj pomeni. Strinjale so se edinole v tem, da drevo (brest) pomeni drevo znanja, niso pa se mogli zediniti v tem, kaj pomeni vino oz. vinska trta. Http://www.elsevier.com. Ustanovitelj Elsevierja. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 126 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 8.1.3 Zgodovina dinastije Elzevir in amsterdamske založbe Elsevier200 Dinastija svetovno znanih tiskarjev in založnikov Elzevir je izumrla leta 1712, njihovo družinsko ime pa živi naprej; danes ga uporablja založniška hiša v Amsterdamu. Omenjena založba je bila ustanovljena leta 1880; s staro 'House of Elzevir' nima nič skupnega, čeprav je, poleg pomembnosti družinskega imena, prevzela tudi njihov simbol 'Non solus'201. Elsevier je ime, ki ga je založba uporabljala vse do leta 1993, ko se je združila z družbo Reed. Po tistem se je preimenovala v Reed Elsevier in to ime ohranila do danes. Elsevier je danes ime, ki ga nosi Elsevierjev oddelek za znanost in medicino. 8.1.3.1 House of Elzevir »Nastanek 'House of Elzevir' sega v leto 1580, ko se je Lowys Elsevier preselil z južnega dela Nizozemske v Leyden202, kjer je kmalu po tem izdal svojo prvo knjigo pod svojim imenom. Uspeh založniške hiše je posledica tesnega sodelovanja z novo univerzo, za katero je Elzevirjeva založba tiskala znanstvena dela in ponatise klasičnih tekstov. Šest let kasneje je univerza Lowysa Elsevierja zaradi uspešnega sodelovanja imenovala za osebno 'slugo'. Issac, njegov vnuk, je kasneje nadaljeval Elsevierjevo dinastijo, dinastijo tiskarjev, založnikov in knjigotržcev. Tudi on je leta 1620 postal osebni tiskar univerze. Issacove aktivnosti, povezane s tiskarstvom, niso trajale prav dolgo. Njegova kariera je trajala 8 let, leta 1625 pa je posel prodal sorodnikom. Leta 1626 se je odrekel svojim pravicam in dolžnostim kot tiskar Akademije. Kot razlog je navedel politično in ekonomsko krizo, ki jo je povzročal vse večji konflikt v Nemčiji in drugod« (Schlüter, 1997: 3–5 ). V brošuri 'A short history of Elsevier' je zapisano, da sloves Elzevirjevega imena ni umrl skupaj s poslom, saj je založba za sabo pustila pomemben pečat – v letih med 1580 in 1712 je 'House of Elzevir' natisnila med 2.000 do 3.000 naslovov, kar je bil velik dosežek tudi po današnjih standardih. V času uživanja položaja univerzitetnega založnika je Elzevir natisnil ponatise skorajda vseh pomembnih antičnih del, med drugim Aristotela, Terenca, Cicera, 200 Zgodovini 'House of Elzevir' in amsterdamske založbe Elsevier sta povzeti po brošuri 'A short history of Elsevier' (http://www.elsevier.com/framework_aboutus/pdfs/ElsevierHistory.pdf) in internetni strani http://www.elsevier.com. 201 Simbol 'Non solus' je prvič uporabil Isaac Elsevier, uveljavljen tiskar is Heydena, leta 1620; od vseh starih tiskarskih in založniških simbolov je današnja Elsevierjeva založba izbrala tega, ker je mednarodno najbolj razširjen in prepoznaven; pojavi se nič manj kot 300.000 krat dnevno na mednarodnih znanstvenih revijah, ki jih izdaja Elsevierjev oddelek za znanost. Pripada tradiciji tiskarskih simbolov 16. in 17. stoletja, v sebi pa združuje tako klasične kot krščanske elemente v bolj ali manj značilni obliki. 202 Pet let pred tem (leta 1575) je William the Silent v tem mestu usanovil prvo holandsko univerzo. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Plinyja in Horaca. Elzevir je natisnil tudi novo izdajo Erazmove 'Colloquia', Descartesovo 'Geometrica' in 'Opera Philosophica' ipd. Elzevir je natisnil še mnogo drugih pomembnih del, vendar nam okvir te naloge ne dopušča, da bi se poglabljali v podrobnosti203. 8.1.3.2 Zgodovina Elsevierja204 Elsevier je v svoji zgodovini naredil mnogo v 'boju' za napredek na področju medicine in drugih naravoslovnih znanosti. Sodelovanje med Elsevierjem in skupino znanstvenikov – visionarjev, ki so pri tej založbi objavljali, je uspešno; to je razvidno iz besed na prvi strani internetne strani Elsevierja: »raztezajo se od Julesa Verna do Stephena W. Hawkinga. Manj očiten, pa zato nič manj pomemben, je trud posameznikov, ki so svoje življenje posvetili širjenju in uporabi znanosti: založnikov, tiskarjev, knjižničarjev, medicinskih sester, zdravnikov, informacijskih specialistov in poslovnih ljudi, ki koordinirajo to ponudbo. In nenazadnje, Elsevier je v preteklosti vzpostavil odločilna sodelovanja s številnimi drugimi dobrimi založniki znanstvenih publikacij: Notrh-Holland, Excerpta Medica, Pergamon, Mosby (…), ki so danes del Elsevierjeve družine; vanjo je vsaka izmed teh založb prinesla svojo dolgo in bogato zgodovino. Elsevier danes optimistično zre v prihodnost. Moto, ki smo si ga izbrali, je naslednji: 'Non solus – nikoli sami'.« 205 8.1.3.2.1 Pred znanostjo: Elsevierjevi začetki (1880–1933)206 V začetku so bili Elsevierjevi cilji zelo preprosti: tiskanje kvalitetnih izdaj literarnih in znanstvenih del in ostati čim dlje v založniškem poslu. V naslednjih 50-ih letih so štiri uspešne generacije sinov in vnukov počele prav to: založniško hišo so vodile s preprosto logiko – Poenostavi in deluj s čim manj zaposlenimi. Do 40-ih let 19. stol. Elsevier ni zaposloval več kot 10 ljudi. Kar pa ne pomeni, da založba v tem času ni napredovala. Sedem let po njeni ustanovitvi (1887 leta) se je sedež založbe iz Rotterdama preselil v založniški center Amsterdam. S selitvijo se je pokazal prvi večji uspeh: založba je pridobila pravice za 203 Natančnejši seznam del, ki jih je izdala založba Elzevir, najdemo na 3. str. brošure 'A short history of Elsevier'. 204 Elsevier je ime, ki ga je založba uporabljala vse do leta 1993, ko se je združila z družbo Reed. Po tistem se je preimenovala v Reed Elsevier in to ime ohranila do danes. Elsevier je danes ime, ki ga nosi Elsevierjev oddelek za znanost in medicino. 205 Http://www.elsevier.com. 206 Zgodovina Elsevierja je povzeta po brošuri A short hidtory of Elsevier. 127 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 128 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 tiskanje knjig Julesa Verna 'Ilustrirana potovanja' v nizozemščini v 57. zvezkih. V naslednjih 40-ih letih se je Elsevier specializiral za izdajanje enciklopedij. To je spremenilo smer delovanja, v katero je na začetku krenil Elsevier. Do konca 30-ih let se je založba namreč osredotočila na izdajo učbenikov, znanstvenih del in enciklopedij in vse manj na izdajo književnih del. Navkljub vse večjemu ugledu na področju izdajanja odličnih znanstvenih del je bila založba venomer v rdečih številkah. Finančne težave so vsak mesec znova ogrožale plače prekomerno zaposlenih delavcev in skorajda se je zgodilo, da bi Elsevier potonil na področju izdajanja mednarodnih znanstvenih publikacij; bilo je kmalu po koncu 2. sv. vojne, ko je bil Elsevier v resnih finančnih težavah in se jih je kar naenkrat, skoraj čudežno, znebil in začel pot svetovno največjega znanstvenega, tehničnega in medicinskega založnika. 8.1.3.2.2 Znanost brez meja: 1933–1956 V 30-ih letih je bil nemški jezik glavni jezik mednarodne znanstvene komunikacije, saj so bili Nemci vodilni v mnogih znanstvenih disciplinah: kemiji, matematiki in fiziki. Nemščina je bila tudi glavni jezik znanstvenih publikacij na Dunaju, ki je v tistem času veljal za center medicine, psihologije in psihiatrije, kot tudi na Češkoslovaškem, Poljskem, Nizozemskem in v Skandinaviji. Celo na angleško govorečih področjih (Velika Britanija in Združene države Amerike) se je od znanstvenikov pričakovalo, da so znali nemško, saj sicer niso mogli spremljati novosti, ki so se dogajale na njihovih področjih. Kakorkoli že, ko je leta 1933 prišla na oblast Nacional-socialistična partija, je Nemčija zaradi Hitlerjevega proti-intelektualnega in antisemitskega207 režima, izgubila dobršen del dobrih znanstvenikov, ki so pred nacističnim nasiljem emigrirali na Nizozemsko. Bolj ko se je bližala vojna, več znanstvenikov je prihajalo na Nizozemsko v Amsterdam, Haag in Rotterdam. Nekateri so tu našli zatočišče, za druge pa je bila Nizozemska samo začasna postaja pred migracijo v ZDA. Kakorkoli že – ti znanstveniki so na Nizozemsko prinesli novo miselnost in nova znanstvena dela. Ker je Elsevier začutil, da bo ta množica znanstvenikov preoblikovala intelektualno sfero, je pravilno predvidel, da bodo ti znanstveniki prihodnosti med seboj komunicirali predvsem v angleščini208. Veliki znanstveniki v ZDA in Veliki Britaniji so svoja znanstvena dela tako ali 207 Antisemitizem je sovražno razpoloženje in dejavnost proti judom. 208 Nemščina je ostal jezik znanosti, Elsevier pa je kljub temu pravilno napovedal, da bodo zaradi političnih in praktičnih razlogov nastale vse večje zahteve po prevodu znanstvenih tekstov v angleški jezik. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 129 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 tako objavljali v angleškem jeziku, nihče pa takrat še ni tiskal del evropskih znanstvenikov v angleškem jeziku. Tu pa je Elsevier zaslutil svojo priložnost. Prva knjiga, ki jo je Elsevier prevedel v angleški jezik, je bila uspešnica kemika Paula Karrera z originalnim naslovom 'Lehrbuch der Organischen Chemie'. Prevod, ki je bil natisnjen leta 1937, je dosegel velik uspeh. Tega leta je bil Paul Karrer nominiran za Nobelovo nagrado. Četudi prve znanstvene izdaje v angleščini Elsevierju niso prinesle finančnega uspeha, so mu dvignile ugled na področju založništva angleških znanstvenih tekstov. Posel je zacvetel in Elsevier je kmalu natisnil novo angleško znanstveno publikacijo – 'The Encyclopedia of Organic Chemistry' –, ki je vsebovala dela različnih mednarodno priznanih znanstvenikov. Elsevier se je začel širiti; odprl je podružnico v Veliki Britaniji (1939), čez 20 let pa še v ZDA. Med vojno, ko je Nemčija okupirala Nizozemsko, je Elsevier smel tiskati samo dela avtorjev, ki so bili člani društva 'Kultuur Kamer'. Še huje: veliko nemških znanstvenikov - beguncev, ki so do leta 1940 igrali veliko vlogo pri razvoju holandskega mednarodnega založništva, je bilo sedaj v veliki nevarnosti. Morali so bežati, nekateri so odšli v ZDA, med drugimi tudi dva zaposlena pri Elsevierju (dr. Maurits Dekker in dr. Eric Proskauer). Onadva sta ustanovila uspešno firmo Interscience, ki je kasneje sodelovala z Elsevierjem pri izdajanju revij. Veliko drugih pa ni imelo take sreče, kot sta jo imela Dekker in Proskauer. Veliko jih je bilo ubitih ali izgnanih z Nizozemske. Po vojni so si nemške univerze in znanstveniki zelo težko in počasi opomogli. Znanstvena sfera se je spremenila, njen center se je iz Nemčije preselil v ZDA. Elsevier, takrat že uveljavljen mednarodni založnik, je bil na dobri poti, da nadaljuje svoje poslanstvo v vse širšem mednarodnem prostoru. Ne samo, da je bil pripravljen na vse spremembe znotraj znanstvene sfere, imel je tudi izredno dobro geografsko lego med Evropo in angleško govorečimi državami. Nizozemska je bila, zaradi svoje zgodovine znanstvenega založništva, idealne geografske lege in slovesa večjezikovnih založnikov, odlična osnova za razvoj novega 'sveta' mednarodnega znanstvenega publiciranja. Ker je Elsevier znal izkoristiti pravi trenutek, je postal nov ter uspešen mednarodni znanstveni založnik, ki je hitro začrtal močan knjižni program. Leta 1947 je Elsevier izdal prvo revijo s področja biokemije in biofizike. Četudi do leta 1951 ta revija založbi ni prinašala nobenega dobička, pa je revija 'Biochimica et Biophysica VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 130 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Acta' (BBA)209 postavila model, po katerem je Elsevier delil svoje revije210. Tak model delitve revij pa ni bil všeč vsem znanstvenikom. Naletel je na velik odpor in na odklonilna stališča, ki so bila argumentirana s trditvami, da bo naraščanje delitve znanosti na manjše podskupine oslabila znanost, saj se bo razpon znanstvenikovega individualnega znanja zmanjšal. Taka in drugačna nasprotovanja (tudi urednikov nekaterih evropskih znanstvenih revij) so preprečila nastanek marsikateri novi reviji. V tistem času se je na trgu pojavil nov založnik 'North Holland', ki je postal konkurent Elsevierju. Kljub konkurenci sta, tako Elsevier kot tudi North Holland, do konca 50-ih let ustvarila impresivno zbirko znanstvenih revij. V 60-ih letih je posel mednarodnega znanstvenega založništva cvetel in Nizozemska je bila na tem področju vodilna. Elsevier je v tistem obdobju odprl nekaj novih podružnic; leta 1961 v Veliki Britaniji, leto kasneje pa še v New Yorku. Elsevier je tako končno stopil na pot ustvarjanja globalne znanstvene založbe, ki je bila originalno predvidena že v 30-ih letih, preden je Hitler uničil velik del intelekta evropske družbe. 8.1.3.2.3 Raznolikost in širitve: 70-ta in 80-ta leta V poznih 60-ih letih so se stvari spremenile na slabše; ne samo za Elsevierjevo založbo, temveč za vse nizozemske znanstvene založnike. Nesrečen sklop dogodkov je pripeljal do krize nizozemske založniške industrije. Najprej se je začelo v ZDA, nato pa še drugod po svetu, da so se univerze nehale širiti; skupaj s tem pa se je tudi nehal višati delež, namenjen nabavi znanstvenih publikacij. Istočasno je cena delovne sile na Nizozemskem začela strmo naraščati in nekoč poceni knjige in revije z Nizozemske so naenkrat postale drage. Kot odgovor na višanje cen knjig in revij in na zmanjševanje finančnih sredstev knjižnicam so knjižnice razširile svoje programe medknjižnične izposoje, ki so omilili posledice nezmožnosti nakupa kompletnega inventarja znanstvenih naslovov. Ti razširitveni programi medknjižnične izposoje so potekali skupaj s 'fenomenom' fotokopiranja. Tako so bila, do konca 70-ih let, pričakovanja o nadaljevanju širjenja nizozemske mednarodne produkcije revij neizpolnjena, njihova sposobnost za razvoj pa resno ogrožena. Medtem ko so revije v zgodnjih 60-ih letih obstale od 3 do 5 let, je sredi 70-ih let 19. stol. obstoj revij na trgu narasel 209 BBA je danes ne samo najstarejša, ampak tudi ena najuglednejših Elsevierjevih revij. Še danes je med 20 največkrat citiranimi znanstvenimi revijami. 210 Revije je delil glede na znanost, ki je bila razdeljena na manjše podskupine; znotraj teh podskupin so bile revije razvrščene glede na svojo tematiko. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 131 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 na 7 do 8 let. Kot odgovor na širšo industrijsko krizo so številne znanstvene založbe združile moči; tako so lažje obstale, saj bi zaradi dragega individualnega dela lahko propadle. V tistem času se je tudi za Elsevier začelo obdobje združevanja. Prva združitev se je zgodila leta 1970, ko sta se združila konkurenta, Elsevier in North Holland. Združitev je bila pričakovana, saj sta se združila sva dopolnjujoča se posla. V naslednjih letih se je Elsevier združil še z nekaterimi založbami: leta 1971 z Excerpto Medico211, mednarodno uveljavljeno založniško hišo, ki je na trg pošiljala predvsem literaturo s področja medicine. Z Embase, produktom, ki ga je Elsevier poslal na trg leta 1972, je založba prvič drzno posegla na področje informacijske tehnologije. Delo Elsevierja se je odlično dopolnjevalo z delom Experte Medice in North Hollanda in kot novonastala založba 'Associated Scientific Publishers' so te tri združene založbe nameravale poseči v sam vrh proizvajalcev znanstvenih in zdravstvenih informacij na mednarodnem področju212. 8.1.4 Reed Elsevier PLC & Reed Elsevier NV Slika 5: Logotip Reed Elsevierja Reed Elsevier ima dve matični podjetji, Reed Elsevier PLC213 ter Reed Elsevier NV214, ki sta skupni lastnik obeh enot. 211 Excerpta Medica je ravno v tistem obdobju začela ustvarjati elektronske baze, ki naj bi vsebovale abstrakte vse literature z medicinskega področja v vseh jezikih. 212 Najbolj je združitev zaznamovala delo podružnice v New Yorku. Poseg na področje zdravstvenega publiciranja je namreč močno povečalo obseg njenega dela. 213 PLC = delniška družba (public limited company). 214 NV = država v zahodnem delu Združenih državah Amerike. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 REED ELSEVIER 132 REED ELSEVIER PLC REED ELSEVIER NV Reed Elsevier Group plc Elsevier Reed Finance BV znanost in medicina pravo izobraževanje ekonomija Slika 6: Organiziranost Reed Elsevierja Skupino Reed Elsivier, d. d. (Reed Elsevier Group plc) imata enakovredno v lasti Reed Elsevier PLC in Reed Elsevier NV. Skupina deluje na področju znanosti in medicine, prava, izobraževanja in industrije na področju 'business to business'. Reed Elsevier nudi visoko kakovostne in prilagodljive informacijske rešitve končnim uporabnikom, vse večji poudarek pa daje internetu. Prvo od obeh matičnih podjetij Reed Elsevier PLC upravlja s področjema založništva ter informacijskega poslovanja, drugo matično podjetje Reed Elsevier NV pa upravlja s finančnimi aktivnostmi. Delnice Reed Elsevier PLC kotirajo na borzi v Londonu in New Yorku. Delnice Reed Elsevier NV pa ločeno kotirajo na borzi v Amsterdamu in New Yorku. Delničarji v Reed Elsevier PLC ter Reed Elsevier NV uživajo enake pravice dividend in kapitalske pravice. 8.1.4.1 ScienceDirect »ScienceDirect je celovit, znanstveno-informacijski servis založbe Elsevier, dostopen preko svetovnega spleta (Dolgan-Petrič, 2001: 4). Servis je dostopen iz prostorov omenjenih ustanov (registracija IP naslovov): ¦ študentom in zaposlenim omenjenih univerz, ¦ osebju in članom CTK ter NUK z veljavno člansko izkaznico ter ¦ zaposlenim v ostalih omenjenih inštitucijah. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 133 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Število revij, do katerih imajo dostop, se razlikuje. Vsaka članica konzorcija215 ima svoj seznam naročenih tiskanih revij, ki je osnova za elektronski dostop do teh naslovov. Poleg tega ima vsaka članica možnost izbirati med dvema dostopoma: 1) dostopom do t. i. UTL liste (Unique Title List): članica po svojih kriterijih sestavi seznam revij, ki so zanimive za njene uporabnike; 2) dostopom do t. i. Subject Collection (obstaja jih več vrst): naslovi revij v posamezni zbirki ustrezajo strokovnemu področju posamezne članice. Če si pogledamo na primeru Univerze v Ljubljani (tudi CTK in NUK), imajo v letu 2006 uporabniki dostop do cca. 647 Elsevierjevih revij (350 + 297 (UTL)). »Iskanje člankov poteka s pomočjo uporabniku prijaznega iskalnega programa. Članek si lahko ogledamo v različnih oblikah (npr. kot html ali kot pdf), lahko ga natisnemo ali shranimo v programe za urejanje bibliografskih zbirk. Možne so spletne povezave iz referenc na druge članke v podatkovni zbirki, iskanje podobnih vsebin na spletu, dnevno ali tedensko obveščanje po elektronski pošti o novih člankih na izbrano temo in drugo« (Dolgan-Petrič, 2001: 4). »Uporabniki so dolžni spoštovati licenčne pogoje za uporabo e-revij v SD, ki so določeni v pogodbi s prodajalcem: ¦ dovoljeno je pregledovati, tiskati in shranjevati članke oz. drugo gradivo v SD v razumnem obsegu za nepridobitne namene v okviru izobraževalnih ali raziskovalnih dejavnosti, ¦ kopiranje, distribucija, prodaja ali gradnja osebnih podatkovnih zbirk za komercialne namene ni dovoljena, ¦ prepovedana je kakršnakoli uporaba, ki bi okrnila ali spremenila vsebine v SD, ¦ prepovedano je sistematično arhiviranje člankov, ¦ knjižnicam, ki so članice konzorcija, je poskusno dovoljeno opravljati medknjižnično izposojo v omejenem obsegu in pod posebnimi pogoji« (Vihar, Šercelj, 2001: 1). Do servisa ScienceDirect lahko dostopamo na tri načine: 215 Konzorcij je začasno združenje dveh ali več organizacij zaradi uspešnejšega poslovanja ali za dosego določenega cilja. V knjižničarski terminologiji s pojmom konzorcij opredeljujemo raznovrstne knjižnične združbe. Najpogosteje govorimo o nabavnih konzorcijih za elektronsko gradivo. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 1. preko računalniškega kataloga COBISS216, 134 Slika 7: Dostop do ScienceDirect preko računalniškega kataloga Cobiss 2. s pomočjo iskalnika za elektronske revije na spletni strani CTK217 ter Slika 8: Dostop do ScienceDirect na spletni strani CTK Http://www.ctk.uni-lj.si/katalog. Http://www.ctk.uni-lj.si/revije. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 135 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 3. z direktnim dostopom na spletni strani založbe.218 Slika 9: Direkten dostop do ScienceDirect na spletni strani založbe Centralna tehniška knjižnica219 je v začetku leta 2001 skupaj z Inštitutom Jožef Štefan in Kemijskim inštitutom s ScienceDirect prvič podpisala triletno pogodbo o dostopu do informacijskega servisa ScienceDirect. Leta 2003 je bila pogodba za naslednje leto sklenjena na novo, konzorciju pa so se na novo pridružili še SAZU, Univerza v Mariboru, IZUM ter Splošna bolnica Celje; Univerza v Ljubljani je pogodbo podpisala zase, za CTK220 in NUK. Leta 2004 se je podpisala trenutno aktualna triletna pogodba. Konzorcijske članice so trenutno: Inštitut Jožefa Štefana, SAZU, Kemijski inštitut, Univerza v Mariboru, Splošna bolnišnica Celje, Univerza v Ljubljani (tudi CTK in NUK), Univerza v Novi Gorici221, Onkološki inštitut Ljubljana ter Splošna bolnišnica Maribor. »Konzorcij za nabavo Elsevierjevega paketa ScienceDirect je nastajal zelo počasi, saj je pobuda vzniknila že jeseni 1997, torej le leto zatem, ko je bil ustanovljen prvi konzorcij za Elsevierjeve revije v Nemčiji. Šele tri leta kasneje, konec leta 2000, so izoblikovali skupna 218 Http://www.sciencedirect.com. 219 CTK je to pogodbo podpisala zase, za NUK ter za Univerzo v Ljubljani. 220 CTK je bila tudi tokrat pogajalka (kot leta 2001), le podpisnik se je spremenil. 221 Pred letom 2006 Politehnika Nova Gorica. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 136 nabavna izhodišča, takrat le z najpomembnejšimi tremi partnerji, in dosegli sprejemljive pogoje pri dobavitelju« (Žaucer, 2004: 180). 8.1.5 Oddelki Reed Elsevierja Reed Elsevier ima 4 glavne oddelke, ki letno proizvedejo več kot 15.000 različnih revij, knjig, CD-ROMov, on-line baze podatkov in informacijskih servisov. Delo oddelkov oblikujejo štiri pomembnejša tržna področja: pravo, izobraževanje, ekonomija ter znanost in medicina. 8.1.5.1 Pravni oddelek (Legal) Znotraj pravnega oddelka deluje skupina, imenovana LexisNexis, ki deluje na različnih lokacijah po vsem svetu: LEXISNEXIS GROUP N. American Legal Markets US Corporate and Federal Markets LexisNexis Europe, Africa and Middle LexisNexis America Latin LexisNexis Pacific Asia Slika 10: Sestava LexisNexis Group Pravni oddelek oskrbuje strokovne, poslovne in državne organizacije z informacijskimi servisi ter jim poleg tega ponuja tudi razne informacijske rešitve. Oddelki LexisNexis skupine: North American Legal Markets: pripravlja priročnike ter razne servise za pravne pisarne, pravne šole ter državno upravo in vlado v Združenih državah Amerike ter Kanadi. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 137 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 US Corporate and Federal Markets: pokriva razvoj vseh svojih proizvodov ter servisov, njihovo prodajo in trgovanje z njimi; proizvodi so namenjeni različnim korporacijam, vladi in akademskim institucijam. LexisNexis Europe, Africa and Middle East: oskrbuje pravni trg v Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Poljski, Avstriji, Švici in Južni Afriki. LexisNexis Latin America: s svojimi storitvami deluje na področju Avstralije, Nove Zelandije, Hong Konga, Malezije, Singapurja ter Indije. LexisNexis Asia Pacific: S pravnimi informacijami oskrbuje Argentino in Čile. Glavne lokacije delovanja: Dayton (sedež podjetja), New York, Charlottesville, New Providence, Toronto, London, Pariz, Milan, Munchen, Amsterdam, Dunaj, Varšava, Sydney, Wellington, New Delhi, Durban, Singapore, Hong Kong, Buenos Aires in Santiago de Chile. 8.1.5.2 Oddelek za izobraževanje ( Education) Cilj tega oddelka je biti prva izbira pri preskrbi učiteljev in drugih strokovnjakov na izobraževalnem področju z izobraževalnimi in testnimi materiali. Znotraj oddelka za izobraževanje delujejo naslednje skupine: HARCOURT Harcourt Education Harcourt International Harcourt Assessment Slika 11: Sestava Harcout VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 138 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Harcourt je vodilna svetovna izobraževalna založba, ki skrbi za izobraževanje otrok že v vrtcu pa vse tja do konca srednje šole. Izdelki Harcourta so prodajani po vsem svetu, v Evropi, Aziji, Pacifiku, Srednjem Vzhodu, Latinski Ameriki ter Afriki. Oddelki Harcourt -a: Harcourt School Publishers: vodilna ameriška založba, ki pokriva področje literature za otroke do 6 let (predšolske otroke), in ki je posebej močna na področjih znanosti, branja, matematike, sociologije.222 Holt, Rinehart and Winston: ameriška založba, ki pokriva področje publikacij za šoloobvezne otroke (od 6–12 razreda); posebej močna je na področjih literature, jezikov, umetnosti. Ima tudi zelo možno pozicijo na področju znanosti in si ustvarja solidno pozicijo na področju matematike. Harcourt Achieve: ameriški založnik dopolnilnih (dodatnih) izobraževalnih materialov za otroke do 12 let, strokovne razvojne izdelke, ki so namenjeni učiteljem, izobraževalne materiale za odrasle ter odraslo ter otroško literaturo. Harcourt Assessment: pomaga vzgojiteljem in kliničnim zdravnikom pri izboljševanju svojega osebnega življenja v vseh starostnih obdobjih z raznimi testi za osebnostno rast, viri za izobraževalno, psihološko, govorno, delovno ter fizično terapijo kot tudi z izborom pravih človeških virov (pri kadrovanju)223. Harcourt Education International: založnik, ki na področju Velike Britanije izdaja literaturo za osnovno in srednjo šolo, poleg tega pa izdaja tudi angleške učbenike za vsa področja po vsem svetu. Poleg tega pa pokriva tudi izobraževalna področja avstralskih ter azijskih osnovnih, srednjih ter višjih/visokih224 šol. 222 'The leading US elementary (K-6) publisher with particular strength in the four major subject areas of science, reading, math and social studies'. 223 'Helps educators and clinicians improve the lives of individuals of all ages by developing tests and resources for educational, psychological, speech, occupational and physical therapy assessment, as well as human resource selection and hiring'. 224 Tu je mišljeno celotno izobraževanje po srednji šoli (further education). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 139 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 8.1.5.3 Oddelek za poslovne informacije (Business) Znotraj oddelka za poslovneže deluje skupina Reed Business, ki je razdeljena na naslednje družbe: Reed Business Reed Business Information US Reed Business Information UK Reed Business Information NL Reed Exhibitions Reed Business Information International Slika 12: Sestava Reed Business Strategija oddelka za poslovneže je oskrbovanje s kakovostnimi informacijami ter komunikacijskimi proizvodi, ki njihovim strankam omogoča razvijanje konkurenčnega napredovanja. Družbe znotraj skupine Reed Business delujejo na področju Združenih držav Amerike, Evrope ter Azije (Pacifik). Družbe znotraj Reed Business Information delujejo na različnih komunikacijskih in informacijskih področjih; proizvajajo revije, pripravljajo različne razstave, strokovne smernice za različna področja, on-line baze podatkov, raziskovalne servise – vse to ponujajo na petih različnih kontinentih. Oddelki Reed Business: Reed Business Information US: vodilni proizvajalec kritičnih informacij in marketinških rešitev za poslovneže v ameriškem gospodarstvu. Reed Business Information UK: vodilni založnik na področju Velike Britanije. Reed Business Information NL: vodilni poslovni založnik na Nizozemskem. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 140 Reed Business Information International: prinaša gospodarske informacije na področje Francije, Španije, Italije, Nemčije, Skandinavije, Avstralije, Singapurja ter na Japonsko. Reed Exhibitions: svetovno vodilen organizator poslovnih ter specializiranih sejmov, ki deluje v 46 državah po vsem svetu. Organizira 430 dogodkov, ki delujejo na 12 ključnih področjih: gradbeništvo, elektronika, zabava, marketing, proizvodnja, založništvo, šport, popotništvo ipd. 8.1.5.4 Oddelek za znanost in medicino (Science and Medical) Znotraj oddelka za znanost in medicino deluje Elsevier, ki posega na dve večji področji: ¦ znanost in tehnologijo ter ¦ medicinsko znanost. ELSEVIER _____r Science and Technology Slika 13: Sestava Elsevier 8.1.5.4.1 Elsevier Elsevie r-jev oddelek za znanost in tehnologijo: Raziskovalne knjižnice in znanstvenike oskrbuje z znanstvenimi, tehniškimi in medicinskimi informacijami. Primarno založništvo225 pokriva obsežen spekter različnih tematik od fizike do ekonomije. Letno izda okrog 1.200 revij ter preko 900 knjig, poleg tega pa izdaja tudi CD-ROM-e ter on-line baze podatkov. Sekundarno založništvo226 pa svoje stranke oskrbuje z bazami podatkov kazal ter abstraktov (vključno z bazo Embase, ki vsebuje biomedicinske in farmakološke227 informacije). \ Health Sciences Založništvo, ki je najpomembnejše za njihovo dejavnost. Kot pomožna dejavnost. Farmakologija = nauk o zdravilih. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 141 Elsevierjev oddelek za medicinsko znanost: Vsako leto izda preko 8.000 knjig ter kemijskih referenčnih gradiv228 ter preko 500 revij, ki so namenjene zdravnikom, medicinskim sestram, študentom in drugim zdravniškim poklicnim ljudem. Tiskani produkti so podprti z velikim številom on-line servisov. Strategija in struktura oddelka: Strategija oddelka za znanost in medicino je stalno povečevanje globalne vodilne pozicije pri proizvajanju zelo kvalitetnih znanstvenih, tehniških ter medicinskih informacijskih rešitev za raziskovalce in informacijske specialiste. Pri proizvajanju takih rešitev oddelek uporablja novo tehnologijo, s pomočjo katere znanstvenikom / raziskovalcem po vsem svetu omogoča vpogled v te informacije neposredno na njihovem osebnem računalniku. Elsevier229 je v svetu vodilen založnik, ki izdaja različne vrste gradiv ('multiple-media'); je založnik znanstvenih, tehničnih in medicinskih informacijskih produktov ter servisov. Elsevier zaposluje 7.000 ljudi in deluje na 99 lokacijah po vsem svetu. Založnik več kot 20.000 izdelkov in servisov, ki vključujejo revije, knjige, elektronske izdelke, servise, baze podatkov in portale, služi znanstveni, tehnični in medicinski skupnosti. V te skupnosti spadajo tako avtorji raznih del, uredniki, znanstveniki, raziskovalci, študentje, profesionalci, knjižničarji itd. Elsevier deluje na štirih različnih področjih: 'Health Sciences', 'Life Sciences', 'Physical Sciences' ter na področju 'Social Sciences'. Slovarji, priročniki ipd. Povzeto po http://www.elsevier.com. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 142 v ¦ Zdravstvo ¦ Zobozdravstvo ¦ Medicina ¦ Bolniška nega ¦ Veterinarstvo m 'Health Sciences' = medicina 'Life Sciences' = medicina, biologija,… Ü ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ Kmetijstvo in biologija Imunologija Mikrobiologija in virologija Nevrologija Farmacija Toksikologija (nauk o strupih) 'Physical Sciences' 'Social Sciences' = = prirodoznanstvo, družboslovje, fizika sociologija ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ \7 Astronomija Gradbeništvo Kemijsko inženirstvo Kemija Računalništvo Tehnologija Matematika Fizika … d ¦ Umetnost in humanizem ¦ Poslovodstvo, management in računovodstvo ¦ Ekonomija, finance, gospodarstvo ¦ Psihologija ¦ Sociologija ¦ … Slika 14: Elsevierjeva področja delovanja Elsevier deluje na področju Severne Amerike, Evrope, Srednjega vzhoda, Azije, Avstralije, Afrike ter Latinske Amerike, s svojim delovanjem pa skrbi za nemoteno raziskovanje ter vzbuja zanimanje za pomembna delovanja. Elsevier na svoji domači strani omogoča dostop do portala230, ki je namenjen avtorjem, ki objavljajo članke v njihovih revijah; na njem lahko dostopajo do vseh informacij in servisov, ki jim pomagajo pri oblikovanju svojih člankov ter kasneje pri oddaji članka urednikom Elsevierjevih revij. Poleg tega lahko avtorji na portalu spremljajo tudi 'pot' in napredek svojega članka vse do objave. Http://authors.elsevier.com. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 143 Slika 15: Dostop do on-line revij Če nas denimo zanima objava v reviji 'Animal Behavior', kliknemo na skupino 'Agriculture and Biological Sciences', kjer med podskupino 'Animal Science' poiščemo področje, ki se nanaša na vedenje živali ('Animal behaviour'). Znotraj tega področja se nahaja iskana revija. Poleg splošnih informacij o reviji (podatki o uredniškem odboru, dejavniku vpliva, abstrakti, povezave na sorodne članke) na tej strani najdemo tudi nekaj servisov231, ki so ponujeni obiskovalcu strani (on-line možnost naročila te revije, dodajanje revije na osebno listo uporabnika, naročilo na listo vsebine ('Journal's Table of Contents') ter prej omenjeni servis 'Track your papers', ki omogoča avtorju sledenje svojemu članku). Dostop do vseh teh servisa imajo vsi prijavljeni uporabniki (prijavijo se lahko na tej strani). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 144 Animal Behaviour \V) Guide for Authors C3 Online Submission \tj Artwork Instructions InformacIJE ¦1W~ Description The journal of: - Association for the - Animal Behaviors First published in 19 international publica reviews, original pa\. SERVIS sal, containing critical .._ .____... _. ..cles on all aspects of animal behaviour. Book Reviews and Books Received sections are also included. Growing interest in behavioural biology and the international reputation of Arrtrnaf Behaviour prompted an expansion to monthly publication in 1939. Animai Behaviour continues to be the journal of choice for biologists, ethologists, psychologists, physiologists, and veterinarians with an interest in the subject. O 1 tditonal Board Impact Factor Tables of Contents & Abstracts Related Journals ^ About Author Gateway About Elsevier Why publish with Elseuier? Elseuier Foundation Slika 16: Dostop do servisov in informacij o revijah Poleg dostopa do naštetih servisov in informacij o reviji lahko na tej strani dostopamo do že prej omenjenega vodiča za avtorje ('Guide for Authors'232), v katerem najdemo koristne informacije o možnih opredelitvah članka (tip članka: strokovni, poljudni …), možnih formati dokumenta, avtorskih pravicah, oblikovanju besedila (velikost in oblika besedila …), ipd. 8.1.5.5 Elsevierjeve revije v Indeksih citiranja 8.1.5.5.1 Leto 2001 Tabela 19: Elsevierjeve založbe v SCI in SSCI (2001) založba SCI SSCI skupaj Elsevier advanced technology 4 0 4 Elsevier informacion professional, S A 1 0 1 Elsevier SCI Ireland LTD 39 3 42 Elsevier SCI LTD 53 17 70 Elsevier Science BV 299 40 339 Elsevier Science INC 82 33 115 Elsevier Science London 15 1 16 Elsevier Science SA 35 5 40 SKUPAJ 528 99 627 232 Glej Prilogo Z. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 145 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Leta 2001 je imelo osem Elsevierjevih založb vključenih 528 revij v SCI, šest založb pa 99 revij v SSCI. Skupaj je imel Elsevier vključenih 627 revij (Elsevier izdaja 2097 revij, kar pomeni, da je imel v SCI in SSCI vključenih skoraj 30 % vseh svojih revij). Največ vključenih revij v SCI je imela založba Elsevier Science BV s sedežem v Amsterdamu/Nizozemska (299), najmanj pa Elsevier Informacion professional, SA s sedežem v Barceloni/Španija (1). 300j 2501 200-1 število revij 1501 1001 50^ f 1 ' rt _0[l. _ JaO Elsevierjeva založba Grafikon 4: Število Elsevierjevih revij v SCI glede na založbo (2001) Največ vključenih revij v SSCI je imela založba Elsevier Science BV (40), kar dve založbi, Elsevier advanced technology ter Elsevier Informacion professional, SA pa celo nobene. 40 -d 351 301 251 število r evij 20-x 151 10-1 5/ p ._ _ _ a J _ ^ 3/ Elsevierjeva založba Grafikon 5: Število Elsevierjevih revij v SSCI glede na založbo (2001) VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 V SCI je imel Elsevier leta 2001 8-odstotni delež revij, v SSCI pa 6. 146 L-1 8% 92% Els evier jeve r evije v SCI V s e r e v ije v S CI 6% 94% Els evier jeve r evije v SSCI vse r evije v SSCI Grafikon 6 in Grafikon 7: Odstotek Elesevierjevih revij v SCI (2001) in Odstotek Elesevierjevih revij v SSCI (2001) 8.1.5.5.2 Leto 2002 Tabela 20: Elsevierjeve založbe v SCI in SSCI (2002) založba Elsevier Advanced technology Elsevier Informacion Profesional Elsevier SCI Ireland LTD Elsevier SCI LTD Elsevier Science BV Elsevier Science INC Elsevier Science London Elsevier Science SA SKUPAJ SCI 404 40 109 101 304 85 16 34 593 SSCI 3 17 44 32 1 5 102 skupaj 43 126 348 117 17 39 695 Leta 2002 je imelo osem Elsevierjevih založb vključenih skupno 593 revij v SCI (65 več kot leta 2001), v SSCI pa šest založb 102 revij (3 več kot leta 2001). V Indekse citiranja je imel Elsevier leta 2002 skupno vključenih 695 revij (33,2 % vseh svojih revij). Največ vključenih revij v SCI je imela tako kot leta 2001 založba Elsevier Science BV s sedežem v Amsterdamu / Nizozemska (304), najmanj pa Elsevier Informacion professional, S A s sedežem v Barceloni / Španija (1). Največ vključenih revij v SSCI je imela založba Elsevier Science BV s sedežem v Amsterdamu/Nizozemska (44), kar dve založbi, Elsevier advanced technology s sedežem v Oxfordu (Anglija) ter Elsevier Informacion professional, S A s sedežem v Barceloni/Španija pa, tako kot leta 2001, nobene. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 147 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 350 300 1 250 1 število revij v 200 SCI 150 100 - m 50/ _ - 0 J Li, a O,. Elsevierjeva založba Grafikon 8: Število Elsevierjevih revij v SCI glede na založbo (2002) 45 g 40' 35x 30' število revij v 25 ' SSCI 201 15 10 5' ¦i-------------------------------------------------------------------- 1 ~ ~ O _ _ h ö 0/ Elsevi erjeva založba Grafikon 9: Število Elsevierjevih revij v SSCI glede na založbo (2002) V SCI je imel Elsevier leta 2002 9-odstotni delež revij (1 % več kot leta 2001), v SSCI pa 6-odstotni (isto kot leta 2001). 9% 91% Elsevierjeve revije v SCI vse revije v SCI 6% 94% Elsevierjeve revije v SSCI vse revije v SSCI Grafikon 10 in 11: Odstotek Elsevierjevih revij v SCI (2002) in Odstotek Elsevierjevih revij v SSCI (2002) VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 148 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 8.2 WOLTERS KLUWER233 Wolters Kluwer234 je multinacionalni informacijski servis, katerega letni prihodek je 3,9 bilijona evrov. Organiziranost Wolters Kluwerja: WOLTERS KLUWER NV ________/7 Legal, Tax & Business Europe Health Legal, Tax & Business North America Legal, Tax & Business Asia Education Slika 17: Sestava Wolters Kluwer NV Wolters Kluwerjevo delo je namenjeno strankam, kot so235: ¦ računovodje, pravniki, finančniki; ¦ bančniki, zavarovalniški agentje, profesionalci za poslovanje z vrednostnimi papirji; ¦ uradniki, ki se ukvarjajo s kadrovskimi zadevami; ¦ specialisti na področju medicine, medicinske sestre; ¦ farmacevti; ¦ študentje, profesorji in ostali delavci v izobraževanju. Wolters Kluwer236 je bil do januarja leta 2003 matično podjetje založbe Kluwer Academic Publishers (v nadaljevanju Kluwer). V začetku omenjenega leta sta Kluwer odkupili dve investicijski družbi, imenovani Candover237 in Cinven238. Ti isti dve družbi sta 233 Glej Prilogo AA. 234 Vir: http://www.wolters-kluwer.com. 235 Prav tam. 236 Vir: elektronsko pismo zaposlenega pri Kluwer Academic Publishers (g. Walter Montenarie). 237 Candover je leta 1980 ustanovljeno podjetje, ki se ukvarja z organiziranjem in vodenjem nakupov in odkupov raznih podjetij. Delujejo na področju Evrope. Do danes so opravili 120 združitev/nakupov v vrednosti preko 25 bilijonov EUR (povzeto po predstavitvi podjetja Candover: http://www.candover.com/candover). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 kasneje odkupili tudi založbo Springer Verlag, ki je bila pred tem hčerinsko podjetje Bertelsmanna. Zgodovinski potek razvoja Kluwerja je podrobneje opisan v Prilogi AB239. 8.2.1 Združitev Kluwerja s Springerjem Že leta 2003 napovedana združitev Springer Science + Business Media in Kluwer Academic Publisher, katerih lastnika sta vodilni evropski privatni delniški hiši Cinven in Candover, se je 'zgodila' 1. februarja 2004. Poleg novega skupnega imena Springer Science + Business Media sta založbi ob koncu leta 2004 združili tudi svoji platformi. Novica o napovedani združitvi je prišla v javnost septembra leta 2003240. Obvestilo je vsebovalo informacijo, da bosta obe založniški hiši do napovedanega datuma združitve (1. februar 2004) delovali pod svojima dotedanjima imenoma in bosta opravljali svoje dotedanje naloge. Posledica združitve naj bi bil nastanek profesionalne založniške hiše s področja znanosti, tehnologije in medicine na svetu. Avgusta 2003 sta Cinven in Candover dobila uradno dovoljenje s strani 'US Department of Justice' in 'European Commission' za pridobitev založbe BertelsmannSpringer, poslovna pogajanja pa so se uradno zaključila 16. septembra 2003. Od 8. oktobra 2003 dalje se je ta založba imenovala Springer Science + Business Media. Založbo Kluwer Academic Publisher sta Cinven in Candover pridobila že januarja 2003. Združeni založbi naj bi izdali 1.350 revij in več kot 5.000 knjig letno. Njun prihodek naj bi bil okrog 880 milijonov evrov letno. Cilj združitve teh dveh založniških hiš je bil v utrditvi tržnega položaja na založniškem in prodajnem trgu. Novi lastniki naj bi poskrbeli za potreba finančna sredstva in strategijo, ki je potrebna za nadaljnjo rast in kvalitetno delovanje. Z združitvijo sta zadovoljni obe strani. Član upravnega odbora Springer Science + Business Media Dietrich Götze je ob združenju izjavil, da je Kluwer Academic Publisher inovativna znanstvena založniška hiša in da bodo skupaj lahko postavili nove standarde na področju elektronskega založništva. Na drugi strani je direktor Kluwer Academic Publisher, Peter Hendriks, povedal, da so tudi zaposleni pri Kluwerju zadovoljni z združitvijo in so 238 Cinven je leta 1977 ustanovljeno podjetje, ki je znano kot eno najbolj uglednih in uspešnih investitorjev na evropskem trgu; ukvarja se z odkupi in nakupi podjetij (povzeto po: predstavitvena stran podjetja Cinven: http://www.conven.com). 239 Povzeto po http://www.ketupa.com/kluwer2.htm. 240 Vir: elektronsko pismo zaposlene pri Kluwer Academic Publishers (ga. Ann Okerson). 149 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 150 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 prepričani, da bodo s skupnimi močmi še bolje služili svojim strankam in jim ponujali vedno boljše informacijske servise. 8.2.1.1 Bertelsmannspringer / Springer Science + Business Media pred združitvijo Springer je ena od svetovno vodilnih založniških skupin, ki svoje storitve ponuja znanstvenikom; pod svojim okriljem ima 70 založniških hiš; vsako leto izda 700 revij ter okrog 4.000 novih naslovov knjig. Posega na različna področja, kot so medicina, ekonomija, tehnologija, arhitektura, gradbeništvo, transport ipd. Leta 2002 je njegov prihodek štel 731 milijonov evrov. Družba zaposluje 5.200 ljudi in deluje v 16 državah. Preden sta ga družbi Cinven in Candover odkupili241, je bil Springer del družbe Bertelsmann AG242. Zanj sta plačali 1.05 milijarde evrov.243 8.2.1.2 Kluwer Academic publishers pred združitvijo244 Kluwer Academic Publishers je mednarodna založba znanstvenih publikacij, ki posega na različna strokovna področja (znanost, tehnologija, medicina, sociologija). Svojim uporabnikom nudi tiskane in elektronske revije ter knjige za raziskovalce, znanstvenike, učitelje in študente. Poleg tega pa ima v svoji zbirki tudi veliko število ruskih revij, pridobljenih z nakupom Plenum Publishers leta 1998. Kluwer proizvaja visoko kvalitetne informacijske izdelke in servise, ki so namenjeni akademskim in ostalim raziskovalcem znotraj humanističnih in družbenih ved, okoliške znanosti, prirodoznanstva, vedenjske znanosti ter tehniške in računalniške znanosti. Kluwer letno izda približno 650 naslovov revij in 1.200 knjig, v katerih svoje strokovne prispevke objavljajo vodilni avtorji ter raziskovalci s celega sveta. Kluwer zaposluje 550 ljudi, prihodki iz prodaje njihovih izdelkov pa so leta 2002 znašali 151 milijonov evrov. 241 1. aprila 2003. 242 Mediji in družba Bertelsmann (glej Prilogo AC), ki se ukvarja s področji televizije in radia, revij in časopisov, glasbe in založb, tiskanih in medijskih servisov, knjižnih in medijskih klubov (vir: http://www.bertelsmann.com), sta v Nemčiji prodajo objavili 27. maja 2003. 243 Vir: http://www.infotoday.com. 244 Povzeto po http://www.wkap.nl/. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 151 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 8.2.2 Strokovna področja Springerja245 Springer246 deluje na naslednjih strokovnih področjih: medicina, psihologija, družboslovje, ekonomija, matematika, kemija, fizika, strojništvo, astronomija, geologija, filozofija, jezikoslovje … Springer svoje storitve ponuja avtorjem, založnikom, knjižničarjem, deželam v razvoju … Ena izmed novejših storitev, ki jih ponuja od leta je: > SpringerLink. 8.2.3 Springerlink247 SpringerLink je ena vodilnih elektronskih baz podatkov, ki je namenjena raziskovalcem s področja biomedicine, medicine, fizike, matematike, računalništva, ekonomije … Baza SpringerLink zajema več kot en milijon dokumentov. Obstoječe povezave do revij npr. Kluwer Academic-a, Brill-a in Maik Nauke se avtomatično preusmerjajo na SpringerLink248. Prvi, ki je leta 2005 podpisal triletno pogodbo za SpringerLink je bil Inštitut Jožef Štefan. Leta 2006 so enoletno pogodbo za omenjeni servis podpisale Centralna tehniška knjižnica, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Onkološki inštitut Ljubljana, Kemijski inštitut, ZRC SAZU ter Univerza v Novi Gorici249. Po pogodbi imajo naštete članice konzorcija za SpringerLink dostop do 1.026 elektronskih revij. 8.2.4 Kluwerjeve revije v Indeksih citiranja Pogledali si bomo podatke za leti 2001 in 2002. 8.2.4.1 Leto 2001 245 Povzeto po: http://www.springer.com/west/home?SGWID=4-102-0-0-0. 246 Priloga AD. 247 Priloga AE. 248 Do servisa lahko dostopamo preko njihove spletne strani. 249 Prej Politehnika Nova Gorica. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Tabela 21: Kluwerjeve založbe v SCI in SSCI (2001) 152 2001 založba SCI SSCI skupaj Kluwer academic publisher 199 42 241 Kluwer academic / Plenum publisher 52 27 79 Kluwer academic - Human Sciences press 2 18 20 SKUPAJ 253 87 340 Od osmih KIuwerjevih založb svoje revije v Indekse citiranja prispevajo samo tri: Kluwer academic publisher, Kluwer academic/Plenum publisher ter Kluwer academic – Human Sciences press. Od naštetih založb je leta 2001 imela največ revij (199) v SCI prva založba, Kluwer academic publisher, najmanj pa Kluwer academic – Human Sciences press (2 reviji). V SSCI je imela največ revij vključena založba Kluwer academic publisher (42 revij), najmanj pa zopet Kluwer academic – Human Sciences press (18 revij). Vsega skupaj so imele Kluwerjeve založbe vključenih: v SCI 253 revij, v SSCI pa 87 revij. Kluwer letno izda okrog 670 revij, kar pomeni, da je imel leta 2001 v SCI in SSCI vključenih več kot 50 % vseh revij. 200 180 160 140 120 število revij v SCI 100 80 60 40 20 0 =Qf Kluwer academic Kluwer academic / Kluwer academic -publisher Plenum publisher Human Sciences press Kluwerjeva založba Grafikon 11: Število Kluwerjevih revij v SCI glede na založbo (2001) 45 40 35 30 število revij v 25 SSCI 20 15 10 5 0 wm Kluwer academic Kluwer academic / Kluwer academic -publisher Plenum publisher Human Sciences press Kluwerjeva založba Grafikon 12: Število Kluwerjevih revij v SSCI glede na založbo (2001) VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 V SCI je imel Elsevier leta 2001 4-odstotni delež revij, v SSCI pa 5 . 153 4% 96% Kluwerjeve revi je v SCI (2001) Vse revi je v SCI (2001) Grafikon 13 in Grafikon 14: Odstotek Kluwerjevih revij v SCI (2001) in Odstotek Kluwerjevih revij v SSCI (2001) 8.2.4.2 Leto 2002 Tabela 22: Kluwerjeve založbe v SCI in SSCI (2002) založba SCI SSCI skupaj Kluwer academic publisher 202 38 240 Kluwer academic/Plenum publisher Kluwer Law International Kluwer academic - Human Sciences press 51 0 255 27 2 29 53 SKUPAJ 18 85 18 340 Leta 2002 se je udeleženost Kluwerjevih založb v SCI in SSCI povečala za eno založbo: Law International. Število revij se je sicer malenkostno dvignilo, vendar le na račun revij nove založbe; ostale založbe so namreč celo izgubile nekaj revij, ki so bile prej uvrščene v Indekse citiranosti. Tudi leta 2002 ima največ revij v SCI vključena založba Kluwer academic publisher (202), nobene pa nima več vključene Kluwer academic – Human Sciences press. Tudi število revij, vključenih v SSCI je leta 2002 manjše (85) kot leta 2001 (87). Skupno število revij v obeh Indeksih citiranja ostaja isto kot leta 2001. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 število revij v SCI 250 200 150 100 50 0 o Kluwer Kluwer Kluwer Law Kluwer academic academic / International academic -publisher Plenum Human publisher Sciences press Kluwerjeva založba Grafikon 15: Število Kluwerjevih revij v SCI glede na založbo (2002) 40 35 30 25 število revij v 20 SSCI 15 10 5 0 / I T—i Kluwer Kluwer Kluwer Law Kluwer academic academic / International academic -publisher Plenum Human publisher Sciences press Kluwerjeva založba Grafikon 16: Število Kluwerjevih revij v SSCI glede na založbo (2002) 154 Grafikon 17 in Grafikon 18: Odstotek Kluwerjevih revij v SCI (2002) in Odstotek Kluwerjevih revij v SSCI (2002) Odstotek Kluwerjevih revij v SCI je isti kot leta 2001 (4 %), ravno tako odstotek Kluwerjevih revij v SSCI (5 %). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 155 8.3 DEJAVNIK VPLIVA IN NJEGOVA MOREBITNA POVEZAVA S CENAMI REVIJ DVEH NAJVEČJIH SVETOVNIH ZALOŽNIKOV Zanimalo nas je, ali obstaja kakšna korelacija med faktorjem vpliva določene revije in njeno ceno. Sklepali smo, da imajo revije z višjim faktorjem vpliva tudi višjo ceno. Vzorec, ki smo ga raziskovali, je bil spisek elektronskih revij, ki jih je Centralna tehniška knjižnica naročila pri dveh dobaviteljih: Elsevierju in Kluwerju. Leta 2004 je imela CTK pri Elsevierju naročenih 63 revij, pri Kluwerju pa 60. Vzorec je torej obsegal 123 revij. 8.3.1 Elsevierjeve revije Če pogledamo seznam 55 Elsevierjevih revij, ki jih je CTK naročila v letu 2004250 in ki so uvrščene v SCI in SSCI (osem revij ni uvrščenih v Indekse citiranja), vidimo, da se IF teh revij giblje od 0,231 do 10,16. Nekatere skupine251 so zelo velike (tudi do 162 revij), nekatere pa majhne (samo 13 revij). Razvidno je tudi, da je več revij uvrščenih v več skupin. Pri obdelavi podatkov v tabeli št. 1: 'Elsevierjeve revije, razvrščene glede na dejavnik vpliva (IF)', smo izbrali tisto mesto, ki reviji prinaša boljšo uvrstitev znotraj skupine. Na tem mestu je potrebno razložiti tudi cenovno politiko Elsevierja. »Ta cene spreminja vsaki dve leti. Trenutno je pri Science Direct osnova cene vrednost naročenih tiskov (ki se vsako leto podražijo za dogovorjen odstotek). Doplačilo za elektronski dostop je zmnožek vrednosti tiskov krat določen odstotek. Poleg tega imajo posamezne institucije252 dostop do UTL (Unique Title List) ali do Subject Collection. Gre za dva različna nabora revij, za katere se posamezna članica odloči. UTL je bila med drugim oblikovana tudi na osnovi najboljše statistike uporabe v preteklih letih. Vstop vsake nove članice spremeni končni izračun zneska za naslednje leto. Dogovarjanje in usklajevanje v konzorcijih je zelo dolgotrajen in zapleten postopek.«253 V skupinah so glede na vsebino razvrščene revije določenega področja. Institucije znotraj konzorcija. Vir: elektronsko pismo ge. Tatjane Intihar, v CTK zadolžene za nabavo revij. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Tabela 23: Elsevierjeve revije, razvrščene glede na dejavnik vpliva (IF) NASLOV ELSEVIERJEVE REVIJE ISSN CENA (EUR) IF2004 mesto znotraj skupine/š t. vseh revij v skupini povpreč-na cena revij 20 Forest Policy and Economics 1389-9341 333,00 0,258 32/34 762,20 3 Automation in Construction 0926-5805 544,00 0,36 43/79 2 Applied Acoustics 0003-682X 1.649,00 0,366 20/26 41 Library Collections, Acquisitions, and Technical Services 1464-9055 251,00 0,386 36/54 42 Measurement 0263-2241 1.034,00 0,451 29/61 23 Information and Software Technology 0950-5849 792,00 0,503 50/76 1.354,57 35 International Journal of Pressure Vessels and Piping 0308-0161 3.360,00 0,509 24/61 53 Thin-Walled Structures 0263-8231 1.564,00 0,517 31/79 44 Mechatronics 0957-4158 994,00 0,523 23/46 5 Cement and Concrete Composites 0958-9465 874,00 0,529 11/31 1 Aerospace Science & Technology 1270-9638 277,00 0,533 7/25 50 Safety Science 0925-7535 908,00 0,539 11/33 18 Finite Elements in Analysis and Design 0168-874X 1.298,00 0,62 73/162 30 International Journal of Industrial Ergonomics 0169-8141 1.004,00 0,711 8/33 45 Optics & Laser Technology 0030-3992 1.069,00 0,712 38/54 31 International Journal of Information Management 0268-4012 627,00 0,731 37/54 22 Fuzzy Sets and Systems 0165-0114 3.348,00 0,734 54/162 14 Energy and Buildings 0378-7788 1.297,00 0,735 5/31 6 Cement and Concrete Research 0008-8846 1.919,00 0,834 3/31 27 International Biodeterioration & Biodegradation 0964-8305 1.184,00 0,835 86/134 15 Energy Policy 0301-4215 1.418,00 0,87 16/50 36 International Journal of Production Economics 0925-5273 1.789,00 0,879 8/37 37 International Journal of Refrigeration 0140-7007 1.010,00 0,889 16/103 46 Optics and Lasers in Engineering 0143-8166 1.716,00 0,935 29/54 28 International Journal of Adhesion and Adhesives 0143-7496 869,00 0,955 40/116 29 International Journal of Heat and Fluid Flow 0142-727X 1.129,00 0,988 12/103 33 International Journal of Non-Linear Mechanics 0020-7462 1.683,00 1,004 26/107 2.536,25 7 Chemical Engineering and Processing 0255-2701 1.668,00 1,033 16/61 52 The Journal of Academic Librarianship 0099-1333 227,00 1,034 15/54 12 Desalination 0011-9164 3.625,00 1,057 15/55 55 Wear 0043-1648 5.680,00 1,082 11/103 10 Chromatographia 0009-5893 1.390,00 1,145 42/70 11 Composites Part A: Applied Science and Manufacturing 1359-835X 2.020,00 1,145 2/37 54 Waste Management 0956-053X 1.472,00 1,151 11/35 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 NASLOV ELSEVIERJEVE REVIJE ISSN CENA (EUR) IF2004 mesto znotraj skupine/ št. vseh revij v skupini 26 Interacting with Computers 0953-5438 695,00 1,225 2/13 24 Information Processing & Management 0306-4573 1.069,00 1,295 9/54 16 Engineering Fracture Mechanics 0013-7944 3.661,00 1,299 19/107 19 Fluid Phase Equilibria 0378-3812 4.662,00 1,356 3/39 38 International Journal of Solids and Structures 0020-7683 5.992,00 1,378 17/107 51 Sensors and Actuators A: Physical 0924-4247 3.030,00 1,462 8/48 43 Mechanics of Materials 0167-6636 1.485,00 1,512 14/107 3.693,00 25 Inorganica Chimica Acta 0020-1693 7.331,00 1,554 22/45 13 Ecological Modelling 0304-3800 3.024,00 1,652 41/107 47 Polymer Degradation and Stability 0141-3910 3.336,00 1,685 12/75 39 Journal of Colloid and Interface Science 0021-9797 4.974,00 1,784 48/106 8 Chemometrics and Intelligent Laboratory Systems 0169-7439 2.008,00 1,899 3/46 9 Chemosphere 0045-6535 3.769,00 2,359 12/134 3.769,00 40 Journal of the Mechanics and Physics of Solids 0022-5096 3.030,00 3,443 4/107 2.431,00 34 International Journal of Plasticity 0749-6419 1.832,00 3,819 2/103 21 Free Radical Biology and Medicine 0891-5849 2.342,00 5,625 11/87 2.342,00 17 FEMS Microbiology Reviews 0168-6445 433,00 8,703 4/84 784,00 48 Progress in Lipid Research 0163-7827 1.135,00 8,81 2/53 Kot je razvidno iz tabele 23, so revije razvrščene naraščajoče glede na dejavnik vpliva (IF). Poleg tega so revije razvrščene v osem večjih skupin; razvrščene so glede na IF (prva skupina: 0–0,5; druga skupina: 0,5–1,0; tretja skupina: 1,0–1,5; četrta skupina: 1,5–2,0; peta skupina: 2,0–3,0; šesta skupina: 3,0–5,0; sedma skupina: 5,0–8,0 in osma skupina: 8,0– ). Razvrstitev revij v te skupine in izračun povprečnih cen revij znotraj njih je pokazal, da cene revij z IF od 0–3 naraščajo skupaj z faktorjem vpliva, pri IF>3 pa pride do nihanja. Deloma lahko torej potrdimo tezo, da višji ko je IF, višja je cena revije. 8.3.2 Kluwerjeve revije Če pogledamo seznam 60 Kluwerjevih revij, ki jih je CTK naročila v letu 2004254, vidimo, da se IF teh revij giblje od 0,176 do 3,258. Razvidno je tudi, da je več revij uvrščenih 254 Tabela 24. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 158 v več skupin. Nekatere skupine so zelo velike (tudi do 209 revij), nekatere pa majhne (samo 11 revij). Pri obdelavi podatkov v tabeli 26: 'Kluwerjeve revije, razvrščene glede na dejavnik vpliva (IF)', smo izbrali tisto mesto, ki reviji prinaša boljšo uvrstitev znotraj skupine. Tudi tu je potrebno razložiti, kako je oblikovana cena Kluwerjevih255 revij. »Osnova za izračun cenovnega modela paketa elektronskih revij SpringerLink je skupna vrednost naročenih tiskov. Za elektronski dostop do naročenih in nenaročenih tiskov je predvideno doplačilo v višini določenega odstotka na skupno vrednost naročenih tiskov. V konzorciju je 8 članic. Možen je tudi prehod na t. i. e-only: članica se odpove tiskom, cena za e-dostop je v prvem letu po prehodu na e-only 90 % cene prvotno naročenih tiskov. Revije se vsako leto podražijo. Odstotek podražitve je med drugim odvisen tudi od dolžine trajanja licenčne pogodbe. Čim daljša je pogodba, nižji je odstotek letne podražitve.«256 Tabela 24: Kluwerjeve revije, razvrščene glede na dejavnik vpliva mesto znotraj skupine/št. vseh revij v skupini 33 11 53 8 9 38 48 1 NASLOV KLUWERJEVE REVIJE Journal of the History of Biology ISSN 0022-5010 CENA (EUR) 342,00 IF2004 0,176 povpreč- na cena revij Economics of Planning Quality and Quantity 0013-0451 0033-5177 460,00 Computers and the Humanities 0010-4817 Crime, Law and Social Change 0925-4994 659,00 0,207 Law and Philosophy Order Annals of Global Analysis and Geometry 0167-5249 477,00 899,00 0,22 0167-8094 0232-704X 511,00 0,225 0,261 374,00 564,00 0,289 0,367 0,37 18 15 55 35 19 25 26 International Journal of Parallel Programming 0885-7458 991,00 0,371 Gemetriae Dedicata Small Business Economics 0046-5755 K-Theory 0921-898X 1.639,00 International Tax and Public Finance 0920-3036 875,00 0,433 1.093,00 0,448 0,456 0927-5940 568,00 0,473 Journal of Electronic Testing Journal of Family Violence 0923-8174 0885-7482 723,00 538,00 0,48 0,491 27/32 148/169 43/56 75/83 40/56 82/101 111/181 110/181 60/70 86/181 110/172 79/181 104/172 122/209 19/29 714,20 255 Od leta 2005 naprej se Kluwer imenuje Springer. 256 Vir: elektronsko pismo ge. Tatjane Intihar, v CTK zadolžene za nabavo revij. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 NASLOV KLUWERJEVE REVIJE ISSN CENA (EUR) IF2004 mesto znotraj skupine/št . vseh revij v skupini povpreč-na cena revij 20 Journal of Agricultural and Environmental Ethics 1187-7863 304,00 0,509 9/32 719,48 56 Social Indicators Research 0303-8300 1.350,00 0,509 23/56 23 Journal of Chemical Crystallography 1074-1542 1.017,00 0,512 21/24 43 Minerva 0026-4695 280,00 0,538 22/56 54 Set-Valued Analysis 0927-6947 386,00 0,553 89/162 6 BIT Numerical Mathematics 0006-3835 336,00 0,562 84/162 34 Journal of VLSI Signal Processing Systems for Signal, Image, and Video Technology 0922-5773 1.086,00 0,573 109/209 52 Policy Sciences 0032-2687 475,00 0,576 19/56 30 Journal of Optimization Theory and Applications 0022-3239 2.040,00 0,593 22/56 12 Environmental and Resource Economics 0924-6460 2.393,00 0,616 79/172 28/50 21 Journal of Algebraic Combinatorics 0925-9899 603,00 0,677 31/181 46 Open Systems & Information Dynamics 1230-1612 342,00 0,702 51/107 22 Journal of Career Development 0894-8453 507,00 0,718 35/50 40 Mathematical Geology 0882-8121 958,00 0,74 31/52 42 Minds and machines 0924-6495 493,00 0,745 41/78 57 Statistics and Computing 0960-3174 579,00 0,761 33/77 13 Euphytica 0014-2336 376,00 0,797 8/22 28 Journal of Insect Behaviour 0892-7553 657,00 0,861 26/66 41 Mechanics of Time-Dependent Materials 1385-2000 389,00 0,926 3/23 58 Theory and Society 0304-2421 503,00 0,93 20/90 5 Biology and Philosophy 0169-3867 463,00 0,967 1/32 16 Human Studies 0163-8548 379,00 0.205 75/90 3 Applied Intelligence 0924-669X 632,00 0.477 60/78 47 Optical and quantum electronics 0306-8919 1.721,00 1 67/209 1.193,40 51 Plant Cell, Tissue and Organ Culture 0167-6857 1.755,00 1,028 66/138 60 Water, Air and Soil Pollution 0049-6979 3.985,00 1,058 14/55 14 European Journal of Population 0168-6577 203,00 1,065 5/17 32 Journal of Solution Chemistry 0095-9782 1.289,00 1,228 65/106 45 Motivation and Emotion 0146-7239 568,00 1,3 16/46 4 Autonomous Robots 0929-5593 668,00 1,309 2/11 59 Tribology Letters 1023-8883 713,00 1,4 7/103 10 Digestive Diseases and Sciences 0163-2116 389,00 1,427 30/46 31 Journal of Risk and Uncertainty 0895-5646 643,00 1,48 22/172 50 Plant and Soil 0032-079X 3.907,00 1,542 2/27 1.861,80 27 Journal of Inherited Metabolic Diseas 0141-8955 847,00 1,586 59/87 29 Journal of Muscle Research & Cell M 0142-4319 1.580,00 1,721 108/155 37 Law and Human Behaviour 0147-7307 753,00 1,77 8/46 7 Boundary-Layer Meteorology 0006-8314 2.222,00 1,988 11/45 36 Landscape Ecology 0921-2973 637,00 2,092 17/128 1.025,50 44 Molecular Breeding 1380-3743 713,00 2,209 4/50 24 Journal of Economic Growth 1381-4338 482,00 2,379 8/172 17 International Journal of Computer Vis 0920-5691 1.608,00 2,914 8/78 2 Antonie van Leeuwenhoek 0003-6072 1.438,00 2,915 23/84 49 Pharmaceutical Research 0724-8741 1.275,00 2,94 18/125 39 Machine Learning 0885-6125 1.148,00 3,258 5/78 1.148,00 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 160 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Kot je razvidno iz tabele 24, so revije razvrščene naraščajoče glede na dejavnik vpliva (IF). Poleg tega so revije razvrščene v šest večjih skupin; razvrščene so glede na IF (prva skupina: 0–0,5; druga skupina: 0,5–1,0; tretja skupina: 1,0–1,5; četrta skupina: 1,5–2,0; peta skupina: 2,0–3,0 in šesta skupina: 3,0– ). Razvrstitev revij v te skupine in izračun povprečnih cen revij znotraj njih je pokazal, da cene revij z IF od 0–2 naraščajo skupaj z faktorjem vpliva, pri IF>2 pa pride do nihanja. Tudi tukaj lahko delno potrdimo tezo, da višji ko je IF, višja je cena revije. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 161 9 KOMUNIKACIJSKI KROG PUBLIKACIJ ZNANSTVENIH Izdelave splošnega modela procesa proizvodnje in porabe knjige, ki bi povezoval avtorja, tiskarja, distributerja, knjigarnarja in bralca, in bil hkrati bolj ali manj enak za vsa časovna obdobja od izuma tiska naprej, se je lotil Robert Darnton257 in ga poimenoval komunikacijski krog knjige. »Brez Darntonovega modela bi bistveno težje razumeli naravo sprememb, ki so se pri produkciji in porabi knjige zgodile v zadnjih nekaj sto letih. (…) Zato je vrednost Darntonovega modela vsaj dvojna, analitična in didaktična: če po eni strani knjigo vzpostavlja kot komunikacijsko sredstvo, ki ga je možno analitično in primerjalno raziskovati v različnih prostorih in časih, nam po drugi omogoča dovolj jasno razumeti celoten proces širjenja knjige skozi družbo in pomeni zato odlično izhodišče za oblikovanje študijskih načrtov za področje študija o knjigi« (Kovač, 2001: 14). Ker se magistrska naloga ukvarja z vprašanjem komunikacijskega kroga znanstvenih revij, je za nas pomembna predvsem analitična vrednost; skušamo namreč razumeti, kaj se dogaja s komunikacijo znanstvenih publikacij, zato bomo kasneje poskušali postaviti model, ki bo prilagojen prav njim. Še prej pa si poglejmo, kakšen je Darntonov komunikacijski krog tiskane knjige. / BRALEC p kupec knjižnice klubi dobavitelji papir črnilo črke delovna sila knjigovez prodaja na debelo maloprodaja krošnjarji knjigovezi Slika 18: Darntonov komunikacijski krog prevozniki agenti tihotapci skladiščniki kočij aži R. Darnton je eden najbolj znanih ameriških zgodovinarjev knjige. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 162 Kot je razvidno iz slike 18, se »vse začne s komunikacijo med avtorjem in založnikom; od slednjega potem rokopis odroma k tiskarju, kjer iz njega stavci in tiskarji izdelajo knjigo; ti lahko svoj posel opravijo samo tako, da na trgu kupijo papir, tiskarsko črnilo, črke in seveda delovno silo. Od tiskarja natisnjena knjiga potem odroma v skladišče, od koder jo različni distributerji dostavijo tistim, ki se ukvarjajo s prodajo knjige. Za razliko od današnjih časov so pred dvesto leti med distributerji poleg klasičnih agentur in distribucijskih skladišč nastopali še kočijaži in tihotapci, med prodajalci pa prodajalci na debelo, knjigarnarji in krošnjarji – slednji kot svojevrstni predhodniki današnjih akviziterjev. (…) Podobno kot v Voltairovih časih pa se tudi danes med bralci kot končnimi uporabniki knjige ne pojavljajo samo posamezniki, ampak tudi ustanove, kot so klubi in knjižnice – ter seveda bralci, ki so si knjige kratkomalo sposodili od svojih prijateljev in znancev: vsi ti so potem na tak ali drugačen način posredno komunicirali z avtorjem in tako sklenili krog, ki ga je knjiga začela s komunikacijo med avtorjem in založnikom« (Kovač, 2000: 116). Kot smo že zapisali, bo naše razmišljanje namenjeno tudi komunikacijskemu krogu znanstvenih revij. V nalogi obravnavamo tako tiskane kot tudi elektronske revije, zato bomo poskušali postaviti dva modela, namenjena vsaki obliki. Najprej si poglejmo model komunikacijskega kroga tiskanih revij. dobavitelji papir črnilo črke delovna sila uporabniki Slika 19: Model komunikacijskega kroga tiskane znanstvene revije VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 163 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Iz slike 19 je razvidno, da se vse začne s komunikacijo med avtorjem in založnikom. Avtor napiše članek, ki ga pošlje založniku. Ta nato uredi revijo in jo pošlje v tisk. V tiskarni jo natisnejo (na trgu morajo kupiti papir, črnilo, črke in delovno silo) in vrnejo založniku, ki nato poskrbi, da revije dobijo naročniki. Ker imajo revije danes zelo visoko ceno, so najpogostejši naročniki knjižnice258, redkeje individualni kupci. V primeru knjižnic259 je dobava revij različna. Lahko jo dobijo direktno iz založbe ali pa preko t. i. agentov. Odločitev je odvisna od tega, katera izbira je cenejša. Knjižnica nato revije ponudi v branje svojim uporabnikom (preko izposoje na dom ali čitalniške izposoje) ali uporabnikom drugih knjižnic oziroma ustanov (medknjižnična izposoja). Komunikacijski krog se sklene, ko pride do posredne komunikacije z avtorjem. Na tem mestu moramo omeniti tudi Indekse citiranja, ki smo jih dodali v komunikacijski krog. Indeksi citiranja namreč ustvarjajo dobro propagando, saj vplivajo tako na avtorja, založnika in kasneje na knjižnico ter njene uporabnike, hkrati pa omogočajo lažje iskanje po objavljenih gradivih. Ko avtor napiše članek, se znajde prej dilemo, kje ga objaviti. Na njegovo odločitev prav gotovo vpliva informacija, kako 'pomembna' je določena revija. Revija z visokim dejavnikom vpliva je prav gotovo zelo brana in pogosto citirana, zato je tudi bolj priljubljena med avtorji. Objava članka v taki reviji avtorju namreč prinaša večjo možnost citiranja in s tem posledično hitrejše pridobivanje točk, ki jih potrebuje ali za napredovanje ali pa za pridobivanje različnih finančnih sredstev, kot če bi članek objavil v reviji z nizkim dejavnikom vpliva. Indeksi citiranja nadalje vplivajo na založnika. Založnik lahko reviji, ki ima visok dejavnik vpliva, dviga ceno in ji tako zvišuje vrednost. Nenazadnje pa Indeksi citiranja vplivajo tudi na nabavno politiko knjižnic. Kljub visokim cenam revij z višjim dejavnikom vpliva se knjižnice pogosteje odločajo zanje, saj so ponavadi bolj brane in priljubljene med bralci (raziskovalci). Ker nas zanima tudi, kakšen je model komunikacijskega kroga znanstvenih revij v elektronski obliki, velja na tem mestu omeniti spremembe, ki jih je prinesel razvoj elektronskega založništva. Fizični nosilec revije naenkrat ni več papir, ampak namizni računalnik, ki v celoti nadomešča tiskano revijo. Ni pa se spremenil samo nosilec, ampak tudi sami postopki izdelave revije. Elektronske revije niso samo »prijazne do uporabnika, ampak so tudi pomembno olajšale življenje založnikom strokovne literature« (Kovač, 2000: 118). 258 Tam, kjer je pri Darntonu knjigarna in nato individualni kupec, je pri znanstvenih revijah zgolj knjižnica. 259 Knjižnica zahteva dobavo revij v roku 14 dni po izidu. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 164 Kovač omenja lažje propagiranje revij preko elektronske pošte (strokovnjaki za posamezna področja so v skoraj vseh dejavnostih povezani v domača in tuja strokovna združenja, kjer zberejo elektronske naslove članov) in s tem manjše trženjske stroške. Elektronske znanstvene revije so vzpostavile naslednji komunikacijski krog: Slika 20: Model komunikacijskega kroga elektronske znanstvene revije Model komunikacijskega kroga znanstvene revije v elektronski obliki se od modela komunikacijskega kroga tiskane znanstvene revije razlikuje po tem, da elektronska revija »od založnika brez posrednikov odroma naravnost v uporabnikov računalnik« (Kovač, 2000: 117). Povezava med založnikom in knjižnico tako postane internet. Ni pa to edina sprememba. Iz kroga so namreč izpadli tudi tiskar, distributer in prodajalec na debelo, preživeli pa so avtor, bralec, založnik in knjižničar. Nastal je štirikotnik, »v katerem imajo poleg bralcev in avtorjev glavno vlogo knjižničarji in založniki, kot tisto glavno vezivo med njimi pa nastopa internet« (Kovač, 2000: 119). Kljub vsem drastičnim spremembam, o katerih piše Kovač, pa je Darntonov komunikacijski krog, vsaj kar zadeva tiskano knjigo, v osnovi ostajal ves čas enak: »če je avtor želel s svojim rokopisom doseči širši krog bralcev, je moral stopiti v stik z založnikom, ta pa je moral angažirati svoj finančni, socialni in intelektualni kapital, da je knjigo s pomočjo tiskarja natisnil, jo s takimi ali drugačnimi distribucijskimi sredstvi ali posredniki prepeljal do maloprodajnih mest, hkrati pa je s celo paleto prodajnih tehnik in taktik skušal nagovoriti VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 165 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 kupca v nakup. Bralec knjige pa je nato znova vstopil v tako ali drugačno posredno interakcijo z avtorjem – vse skupaj pa se je dogajalo v širšem kulturnem, ekonomskem in socialnem kontekstu, tako kot nekoč pa še danes ves proces uokvirjajo take ali drugačne pravne norme in sankcije« (Kovač, 2000: 117). Poskušajmo vse do sedaj povedano povezati z raziskovalno dejavnostjo, ki jo podrobneje predstavljamo v magistrski nalogi. Naloga namreč predstavlja vse sestavne dele modela komunikacijskega kroga znanstvenih revij. Vse skupaj se torej začne z avtorjem oz. raziskovalcem, ki ustvarja znanstvena besedila. Besedila, ki jih nato objavljajo znanstvene revije, ki so ali pa niso indeksirane v Indeksih citiranja, nastajajo kot produkt raziskav, ki potekajo v okviru univerz in inštitutov. Revije nato kupijo znanstvene knjižnice od založnikov in zanje v mnogih primerih plačajo več, če so uvrščene v Indekse citiranja in imajo visok dejavnik vpliva. Na ta način nastaja malce paradoksen krog – univerze financirajo znanstvene raziskave, potem pa rezultate teh raziskav odkupijo od založb (preko knjižnic) za relativno visoko ceno, ne da bi njihovi avtorji imeli od tega materialne koristi (znanstvene revije namreč ne plačujejo avtorskih honorarjev). VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 10 ZAKLJUČEK V današnjem času ljudje velikokrat sanjamo o 'samotnem' otoku, kamor bi se lahko zatekli pred vsakodnevnim vrvežem. V tišino se nam uspe umakniti zelo malokrat. Četudi se nam ponudi priložnost uiti stran od službenih obveznosti, se ne moremo izogniti vsakodnevnim pritiskom, ki jih ustvarja tehnologija današnjega časa. Mobilni telefon je postal simbol 24-urne dosegljivosti, vse ostalo je nekako nesprejemljivo. Dostop do interneta je postal nekaj samoumevnega in velikokrat se sploh ne zavemo, da morda nekdo zaradi finančnih težav tega privilegija sploh nima. Verjetno ni veliko ljudi, ki se ne bi zavedali vseh teh sprememb, ki jih prinaša tovrstna socialna zasičenost, in ki ne bi vsaj slutili, kako zelo neobvladljive so. Pa vendar se velikokrat zgodi, da se te spremembe kopičijo vse do trenutka, ko vsi šokirani spoznamo, da smo dislocirani in ne moremo popraviti oz. nadoknaditi izgubljenega, zamujenega. Seveda je to črn scenarij današnjega časa, vendar smo ljudje danes zelo pogosto aktivno vključeni vanj. Primerjava s preteklostjo je skorajda nemogoča, vse te spremembe pa globoko vplivajo na naše vsakdanje življenje. Vse našteto je prav gotovo posledica globalizacije, ki je tudi na področju znanstvene komunikacije povečala konkurenco. Posledično se tudi institucije, ki se ukvarjajo z posredovanjem znanstvenih informacij, morajo spopadati s konkurenco, ki je vsak dan večja in ostrejša. Tudi korporacija Thomson je inštitucija, ki mora vsakodnevno reševati svoj obstoj. Ena izmed boljših poslovnih potez v njihovi zgodovini je bila prav gotovo nakup Inštituta za znanstveno informiranje (ISI). Thomsonov oddelek za naravoslovje in medicino, ki upravlja z ISI, ima namreč vodilni tržni delež med štirimi Thomsonovimi oddelki (2,3 milijarde dolarjev prihodka v letu 2002), trend rasti pa ostaja visok predvsem zaradi skrbno načrtovanega, kontinuiranega vlaganja v raziskave in razvoj. Najpomembnejše stranke korporacije Thomson so prav gotovo znanstveniki. In to prav tisti znanstveniki, ki se vsakodnevno borijo za svoj obstanek na raziskovalni sceni in za obstanek na poklicni poti, saj jim prav dejavnik vpliva (IF), orodje Indeksov citiranja, s katerimi upravlja korporacija Thomson, v veliki meri reže njihov vsakdanji kruh, tudi v Sloveniji. Ugotovili smo namreč, da dejavnik vpliva (IF) vpliva tako na pridobivanje finančnih sredstev za raziskave s strani države kot tudi pri napredovanju znotraj univerz. 166 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 167 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Pravilniki, ki so predpisani s strani Ministrstva, določajo, koliko objav v revijah, ki so razvrščene znotraj Indeksov citiranja, mora imeti posamezni znanstvenik. Država namreč financira kvalitetno raziskovanje in s tem vlaga v razvoj in bodočnost Slovenije. Zato tudi postavlja vedno strožja pravila glede objavljanja v kvalitetnih revijah in zato se tudi število objav v revijah, indeksiranih v Indeksih citiranja, veča. Kako zelo vplivajo merila Ministrstva na raziskovalno dejavnost v Sloveniji, se je pokazalo prav na področju tehnike in biotehnologije, saj ravno na teh dveh področjih starejša merila niso zahtevala takih objav, ko pa so jih merila predpisala, so znanstveniki z omenjenih področij začeli objavljati na zahtevan način. Omenjeno ugotovitev je P. Južnič dokazal v svoji doktorski disertaciji (1999). Na to kaže tudi struktura naročenih Kluwerjevih in Elsevierjevih revij v CTK, saj med njimi prevladujejo take, ki so vključene v Indekse citiranosti. Tudi merila za napredovanja v nazive vseh treh slovenskih univerz so natančna in zahtevna glede objav v revijah, ki so uvrščene v Indekse citiranosti. To se kaže posebej pri napredovanju v nazive redni profesor, izredni profesor in docent. Te objave pa niso pomembne samo pri napredovanju, ampak tudi takrat, ko želijo predavatelji na fakultetah obdržati svoj naziv (ob ponovnem imenovanju). Poleg objav v Indeksih citiranja pa vse tri univerze dopuščajo tudi objave zunaj njih. Nekatere članice univerz celo enakovredno vrednotijo objave v revijah, indeksiranih v Indeksih citiranja, in objave v pomembnih tujih in slovenskih revijah, ki niso vključene v Indekse citiranosti (primer dveh članic Univerze v Ljubljani: Filozofska in Teološka fakulteta). So pa taka enakovredna vrednotenja prej izjema kot pravilo. Zanimivo bi bilo preveriti, kolikšen je procent naročenih revij, indeksiranih v Indeksih citiranja, v primerjavi s procentom naročenih revij brez dejavnika vpliva, za posamezne članice vseh treh univerz. Lahko bi namreč predpostavili, da merila, ki tako visoko vrednotijo objave v prvih omenjenih revijah in ki jih krojijo članice univerz same, pomembno vplivajo tudi na samo politiko naročanja revij, saj so pomembni bralci periodike na univerzah prav zaposleni, torej potencialni raziskovalci. Seveda pa ostaja to tema za nadaljnje raziskovanje. Naredili smo manjšo raziskavo, v kateri smo ugotavljali, kako se je število objavljanj slovenskih avtorjev spreminjalo v omenjenih indeksih po osamosvojitvi, kot pomembni družbeni in politični spremembi, ko so se spremenile tudi zahteve po vrednotenju znanstvenega dela. Ugotovili smo, da je v tistem obdobju razvoj raziskovalne dejavnosti dobil pomembne spodbude. Odprle so se nove možnosti mednarodnemu sodelovanju, kar je pomemben generator kvalitetnega raziskovalnega dela in tudi kvalitetnih objav. Takratno VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 168 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Ministrstvo za znanost (danes Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo) je vpeljalo nove kriterije za odobritev raziskovalnih projektov, ki so vključevali tudi odmevnost, merjeno s citiranostjo objavljenih raziskovalnih rezultatov. To je spodbudilo tudi tiste raziskovalne skupine iz Slovenije, ki do takrat niso objavljale v uglednih mednarodnih revijah, da to storijo in si tako zagotovijo nujno potrebne 'citate'. Oboje je močno vplivalo na število objavljenih rezultatov raziskovalnega dela, v obliki, ki je za večji del mednarodne znanosti najbolj običajna, v uglednih mednarodnih revijah. Če pogledamo obdobje desetih let (od leta 1991 do leta 2001) se je število objav slovenskih avtorjev v revijah, indeksiranih v Indeksih citiranja, dvignilo za več kot 2-krat (s 559 objav na 1783 objav). Poleg povečanja števila omenjenih objav pa se je povečalo tudi število raziskovalcev iz Slovenije. Pomemben je torej zaključek, da so spremembe v habilitacijskih sistemih vplivale na način objavljanja znanstvenikov, saj se je, kot smo omenili, v Sloveniji po osamosvojitvi povečalo število objav v Indeksih citiranja. To dejstvo je povratno vplivalo na nabavno politiko knjižnic, saj je pregled naročenih Kluwerjevih in Elsevierjevih revij v CTK pokazal, da med njimi prevladujejo tiste, ki so vključene v Indekse citiranosti. Ker cena revij narašča z dejavnikom vpliva, lahko iz tega sklepamo, da Indeksi citiranja v kombinaciji s habilitacijskim sistemom v Sloveniji delujejo tudi kot marketinško orodje velikih založnikov znanstvenih revij, ki jim povečuje zaslužke, ustvarjene na slovenskem trgu. ISI je sicer razvila zelo dober kazalec raziskovalčeve uspešnosti, poleg tega pa je pozabila na majhne narode, saj je angleščina v Indeksih citiranja dominantna. To dejstvo postavlja znanstvenike iz anglosaških dežel v privilegiran položaj in zastavlja resna vprašanja o tem, na kakšni ravni se bodo razvijali mali jeziki, kot je npr. slovenščina, če bodo slovenski znanstveniki objavljali le v angleščini. Znanstvene revije, katerih članki so napisani v nacionalnih jezikih, ki ni angleščina, se namreč zelo težko uvrščajo v Indekse citiranosti. In tudi če te revije najdejo svojo pot v indekse citiranja, še vedno ostanejo v podrejenem položaju. Nacionalne revije, tudi ko so indeksirane, se navadno znajdejo na spodnji četrtini, če indeksirane revije razvrstimo glede na dejavnik vpliva. Različni avtorji so v preteklosti zato že predlagali, da bi izdelali t. i. nacionalne indekse citiranja, vendar ta ideja ni zaživela. S tem bi točke 'nabirali' tudi z objavami v slovenskih revijah in ne bi bili več prisiljeni objavljati samo v tujih revijah in v tujem jeziku. Tako bi se tudi izognili vse večjemu vdiranju tujk v slovenski znanstveni jezik. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega 169 založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 Vendar se je zataknilo pri izbiranju vodilnih revij znotraj posameznih strok, zato je ideja ostala samo ideja. Tudi tovrstne dileme ostajajo zato domena prihodnjih raziskav. Pomembno vlogo pa dejavnik vpliva igra znotraj založniške dejavnosti. V uvodu smo zapisali, da nas zanima, kako dejavnik vpliva vpliva na ceno revij znanih in velikih svetovnih založb. Pod drobnogled smo vzeli revije založb Elsevier in Kluwer, ki delujeta po vsem svetu, in izkazalo se je, da je veliko njunih revij (podatki so povprečje za leti 2001 in 2002) (Elsevier – 31,6 % vseh revij; Kluwer – 46,9 % vseh revij) uvrščenih v Indekse citiranosti. Poleg tega pa smo potrdili tudi raziskovalno hipotezo, ki smo jo postavili na začetku; dejavnik vpliva dejansko delno vpliva na ceno revije. Ugotovili smo namreč, da imajo pri obeh založbah praviloma višje cene revije, katerih dejavnik vpliva je višji od 2 ali 3, kot pa revije, katerih dejavnik vpliva je pod to mejo. Prestiž založb se tako veča s količino revij, ki so uvrščene v Indekse citiranosti in imajo visok dejavnik vpliva. Indeksi citiranja so se tako, poleg vseh prednosti, ki jih prinašajo, spremenili tudi v marketinški pripomoček za trženje znanstvenih revij. In ne samo to. Postali so namreč tudi del komunikacijskega kroga znanstvenih revij tako v tiskani kot tudi elektronski obliki. Do tega zaključka pridemo v zadnjem poglavju, kjer predstavimo tri modele komunikacijskega kroga; najprej Darntonov model komunikacijskega kroga tiskane knjige, nato pa še dva modela komunikacijskega kroga znanstvenih revij. Opišemo tudi razlike med temi tremi modeli in pokažemo, da so indeksi citiranosti hkrati del intelektualne sfere, v katerih izhajajo revije in propagandno orodje založnikov, saj vplivajo tako na avtorja, založnika in kasneje na knjižnico ter njene uporabnike, hkrati pa omogočajo lažje iskanje po objavljenih gradivih. Na koncu zadnjega poglavja model komunikacijskega kroga znanstvenih revij povežemo z raziskovalno dejavnostjo, o kateri smo govorili v nalogi. Ugotovimo, da naloga predstavlja vse sestavne dele modela. VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 11 LITERATURA KNJIGE, PRISPEVKI V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH, PRISPEVKI V MONOGRAFSKIH PUBLIKACIJAH 1) ADAMIČ, Š. 1997. Citiranost publikacij in faktor vpliva revij. Raziskovalec, letn. 27, št. 1/2, str. 42-43. 2) ADAMIČ, Š. et al. 1999. Vrednotenje raziskovalne uspešnosti v Sloveniji: poročilo o projektni nalogi. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 3) CAWKELL, T., GARFIELD E. 2001. Institute for Scientific Information. V A Century of Science Publishing: A collection of essays. Amsterdam, Washington: IOS Press, str. 149-160. 4) DOLGAN-PETRIČ, M., ŽAUCER, M. 2001. 1.200 elektronskih revij založbe Elsevier odslej tudi za člane Univerze v Ljubljani. Vestnik, letn. 32, št. 3, str. 4-5. 5) GARFIELD, E. 1994. Using the Impact Factor. Current Contents, št. 25, str. 3-7. 6) GARFIELD, E., KOENIG, M., DIRENZO, T. 1977. ISI Data-Base-Produces Information Services. Current Contents, št. 45, str. 7-17. 7) GERGEN, K. J. 1991. The saturated self: dilemmas of identity in contemporary life. New York: Basic books. 8) ISI Thomson Scientific: fully integrated e-information solutions. 2001. Philadelphia: ISI. 9) ISI Web od Science: ISI Citation Database on the Web. 2000. Philadelphia: ISI: Thomson Scientific. 10) Journal Citation Reports: a bibliometric analysis of science journals in the ISI database: printed guide to the JCR on microfiche. 1997. Pennsylvania: Institute for Scientific Information. 11) JUŽNIČ P. 1994. Analiza citiranja objav raziskovalcev Slovenije. Raziskovalec, št. 2, str. 64-70. 12) JUŽNIČ P. 2005. Bibliometrijske metode. V Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, str. 68-95. 13) JUŽNIČ, P. 1999. Metodološka osnova analize citiranja in njena možna uporaba v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. 170 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 14) JUŽNIČ P., JAMAR N. 2002. Čemu revije v slovenščini? Bibliometrijska analiza objav v znanstvenih revijah. Materiali in tehnologije, vol. 36, št. 3-4, str. 169-177. 15) KOBAL, D. 2000. Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut. ISBN . 16) KOLER-POVH, T. 1998. Vključenost revij v zbirko Science Citation Index in faktor vpliva revij-primer za področje gozdarstva. Gozdarski vestnik, letn. 56, št. 10, str. 487-488. 17) KOVAČ, M. 2000. Elektronsko založništvo in sprememba komunikacijskega kroga knjige. V Zbornik referatov za VIII. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS. Ljubljana: NUK, str. 113-121. 18) KOVAČ, M. 2001. Odkrivanje korenin informacijske družbe: knjiga kot materialni objekt in komunikacijsko sredstvo. Knjižnica, letn. 45, št. 3, str. 7-24. 19) KOVAČ, M. 2005. Protislovja vrednotenja znanstvenega dela: kako določiti pravo znanstveno založbo. Organizacija znanja, letn. 10, zv. 1, str. 12-17. 20) LAZEROV, S. 1974. Institute for Scientific Information. V Encyclopedia of library and information science. New York: Marcel Dekker, str. 89-97. 21) MAČEK, N. 2002. Elektronsko poslovanje in globalizacija. Diplomsko delo, Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 22) Main Science and Technology Indicators = Principaux indicateurs de la science et de la technologie. 2005. OECD Publishing. Vol. 2005, št. 1. 23) MEAD, G. H. 1997. Um, sebstvo, družba. Ljubljana: Krtina. ISBN 24) Merila za volitve v nazive visokošolski učitelj, znanstveni delavec in sodelavec Univerze na Primorskem. 2004. Koper: Univerza na Primorskem. 25) Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev 2004. Obvestila UM, letn. XXIII, zv. 1. 26) MUSEK, M. 2002. Kdo pa bere to revijo? Kazalci, ki odločajo o odpovedovanju / naročanju strokovnih revij na papirnem mediju v specialnih in visokošolskih knjižnicah. Knjižnica, letn. 46, št. 4, str. 149-187. 27) NASTRAN ULE, M. 2000. Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 28) PEČLIN S., JUŽNIČ P. 1994. Mladi raziskovalci – analiza projekta. Teorija in praksa: družboslovna revija, let. 31, št. 7-8, str. 629-636. 29) Pogoji in postopek za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. 1990. 171 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 30) Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja. Uradni list Republike Slovenije, št. 105, Ljubljana, 17. november 2000, str. 11086. 31) Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov, Uradni list Republike Slovenije, št. 49, Ljubljana, 18. maj 2005, str. 4896. 32) Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti, Uradni list Republike Slovenije, št. 39, Ljubljana, 13. april 2006, str. 4221-4225. 33) Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja, Uradni list Republike Slovenije, št. 21, Ljubljana, 23. marec 2001, str. 2102-2106. 34) Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja, Uradni list Republike Slovenije, št. 5, Ljubljana, 4. februar 1994, str. 238-242. 35) Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov, Uradni list Republike Slovenije, št. 12, Ljubljana, 10. februar 2005, str. 923-930. 36) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja, Uradni list Republike Slovenije, št. 21, Ljubljana, 11. april 1997, str. 1673-1674. 37) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja, Uradni list Republike Slovenije, št. 38, Ljubljana, 29. april 2002, str. 3765-3766. 38) Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter razvoja, Uradni list Republike Slovenije, št. 48, Ljubljana, 18. junij 1999, str. 6019-6020. 39) Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 (ReNRRP), Uradni list Republike Slovenije, št. 3, Ljubljana, 16. december 2006, str. 210-244. 40) SELJAK, M., OŠTIR B. 2000. Konzorcialne pogodbe za dostop do elektronskih virov. V: Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja: izgradnja knjižničnih zbirk: pridobivanje in izločanje gradiva. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, str. 141-153. 41) SELJAK, T. 2005. Ročna ali računalniško podprta kategorizacija znanstvenih publikacij?. Organizacija znanja, letn. 10, zv. 1, str. 3-9. 42) Sklep o ustanovitvi in pristojnostih komisije za ocenjevanje ugotavljanja skladnosti izvolitev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive, Uradni list Republike Slovenije, št. 4, Ljubljana, 18. januar 2002, leto XII, str. 356-357. 172 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 43) ŠKARABANJA, R. 2004. Vloga slovenske države pri podpiranju znanosti (s poudarkom na financiranju podiplomskega izobraževanja in mladih raziskovalcev). Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. 44) TESTA, J. 2003. The Thomson ISI Journal Selection Process. Serials Review, 29, str. 210- 212. 45) TURK, Ž. 2005. Knjižnice v okolju odprtega znanstvenega publiciranja. V Vloga specialnih in visokošolskih knjižnic v procesu evropske integracije: zbornik referatov, 2004. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, str. 157-162. 46) VIHAR, M., ŠERCELJ M. 2001. Priročnik za uporabo informacijskega servisa ScienceDirect. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. 47) NASTRAN ULE, M. 2000. Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 48) VREG, F. 2001. Globalizacija in elektronska demokracija: politološko-sociološki vidiki razvoja informacijske družbe. Teorija in praksa, letn. 38, št. 1, str. 5-28. 49) WEINGAND, D. E. 1997. Customer service exellence: a concise guide for librarians. Chicago, London: ALA. 50) Zakon o raziskovalni dejavnosti, Uradni list Republike Slovenije, št. 8, Ljubljana, 8. avgust 1991, leto I, str. 305-309. 51) Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD), Uradni list Republike Slovenije, št. 96, Ljubljana, 14. november 2002, leto XII, str. 10534-10541. 52) Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti: uradno prečiščeno besedilo (ZRRD-UPB1), Uradni list Republike Slovenije, št. 22, Ljubljana, 28. februar 2006, str. 2302-2309. 53) Zakon o visokem šolstvu, Uradni list Republike Slovenije, št. 67, Ljubljana, 17. december 1993, str. 3301-3311. 54) ŽAUCER, M. 2004. Dosežki in trendi konzorcijev ter drugih knjižničnih združb. V Vloga specialnih in visokošolskih knjižnic v procesu evropske integracije: zbornik referatov, 2004. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, str. 177-183. 55) ŽAUCER, M. 1998. Ocenjevanje relevantnosti periodike. Raziskovalec, letn. 28, št. 2, str. 64-66. SPLETNE STRANI 56) A short history of Elsevier. [online]. Oxford: Elsevier. [uporabljeno 2005-05-01]. Dostopno na URL: http://www.elsevier.com/framework_aboutus/pdfs/ElsevierHistory.pdf. 173 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 57) Accelerating the World of Research. [online]. New York: Springer. [uporabljeno2006-08-02]. Dostopno na URL: http://www.springerlink.com/(xxntzj55iixc1qbhkuwope2e)/app/home/main.asp?referrer =default. 58) Career Overview – Eugene Garfield Ph. D. [online]. [uporabljeno 2006-03-21]. Dostopno na URL: http://www.garfield.library.upenn.edu/overvu.html. 59) Citation products. [online]. Philadelphia: Thomson ISI. [uporabljeno 2004-01-26]. Dostopno na URL: http://www.isinet.com/cit/. 60) GARFIELD, E. The use of JCR and JPI in measuring: short and long term journal impact. 2000. [online]. [uporabljeno 2003-10-24]. Dostopno na URL: http://www.garfield.library.upenn.edu/papers/cseimpactfactor05092000.html. 61) ISI Citation Database Help. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [uporabljeno 2004-01-28]. Dostopno na URL: http://wos.izum.si/help/helptoc.html. 62) ISI Current Contents Connect. [online]. Philadelphia: Thomson ISI. [uporabljeno 2004-04-10]. Dostopno na URL: http://www.isinet.com/products/cap/ccc/. 63) ISI Journal Citation Reports: powered by ISI Web of Knowledge. [online]. Philadelphia: Thomson ISI. [uporabljeno 2004-04-10]. Dostopno na URL: http://www.thomsonisi.com/demos/jcrdemo/default.htm. 64) ISI Timeline. [online]. Philadelphia: Thomson ISI. [uporabljeno 2003-02-06]. Dostopno na URL: http://www.isisnet.com/isi/about/timeline.html. 65) ISI web of science. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [zadnja sprememba 2001-04-13, uporabljeno 2003-05-21]. Dostopno na URL: http://wos.izum.si/CIW.cgi. 66) KARDOŠ, D. Testiranje baz podatkov Indeksov citiranosti – Web of Science. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [uporabljeno 2003-10-24]. Dostopno na URL: http://home.izum.si/cobiss/cobiss_obvestila/1999_3/html/clanek_09.html. 67) Klasifikacije, šifranti: kategorizacija znanstvenih publikacij. [online]. Ljubljana: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. [zadnja sprememba 2005-07-13, uporabljeno 2006-03-22]. Dostopno na URL: http://www.arrs.gov.si/gradivo/sifranti/katego-znan-publ.asp?ZaTisk=Da (). 68) Kluwer chronology. [online]. New York: Springer. [uporabljeno 2005-06-05]. Dostopno na URL: http://www.ketupa.com/kluwer2.htm. 69) KORDAŠ, M. Habilitacija v učiteljski naziv na Medicinski fakulteti v Ljubljani. [online]. Ljubljana: Medicinska fakulteta. [uporabljeno 2003-08-16]. Dostopno na URL: http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-3/html/habili1.html. 174 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 70) Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. [online]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. [uporabljeno 2005-06-22]. Dostopno na URL: http://www.uni-lj.si/Univerza/Pravilniki/Habilitacije/merila.pdf. 71) Mladi raziskovalci: ARRS. [online]. Ljubljana: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. [zadnja sprememba 2005-01-10, uporabljeno 2006-04-20]. Dostopno na URL: http://www.arrs.gov.si/sl/mr/predstavitev.asp?ZaTisk=Da. 72) Mrežnik: kažipot po informacijskih virih. [online]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. [uporabljeno 2004-04-10]. Dostopno na URL: http://www.nuk.uni-lj.si/vstop.cgi. 73) Novice, obvestila: vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti – pojasnila. [online]. Ljubljana: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. [zadnja sprememba 2005-07-15, uporabljeno 2006-03-22]. Dostopno na URL: http://www.arrs.gov.si/sl/obvestila/05/vredn-bibl-kaz-pojas-150705.asp?ZaTisk=Da. 74) Poročilo o doseganju ciljev za novo tisočletje. [online]. Dostopno na URL: mdgr.undp.sk/DOCUMENTS/MDG_Slovenia_SLO_9.pdf 75) Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2004: ARRS. [online]. Ljubljana: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. [zadnja sprememba 2005-10-13, uporabljeno 2006-04-21]. Dostopno na URL: http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/04/index.asp?ZaTisk=Da. 76) Predstavitev Urada za znanost. [online]. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. [uporabljeno 2003-06-04]. Dostopno na URL: http://www.mszs.si/slo/znanost/. 77) Professinal Positions – Eugene Garfield Ph. D. [online]. [uporabljeno 2006-03-21]. Dostopno na URL: http://www.garfield.library.upenn.edu/prof.html. 78) Programi in projekti: Raziskovalni programi: ARRS. [online]. (2004-12-28) http://www.arrs.gov.si/progproj/rprog/predstavitev.asp?ZaTisk=Da (2006-03-20). 79) Programi in projekti: Raziskovalni projekti: ARRS. [online]. Ljubljana: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. [zadnja sprememba 2005-01-07, uporabljeno 2006-03-20]. Dostopno na URL: http://www.arrs.gov.si/progproj/rproj/predstavitev.asp?ZaTisk=Da. 80) PUŠNIK, M. Bibliografska zbirka Scopus. . [online]. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. [uporabljeno 2006-05-24]. Dostopno na URL: http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/scopus.ppt. 81) ROBERTSON, J. Understanding the JCR: a series. [online]. Pennsylvania: ISI. [uporabljeno 2003-10-29]. Dostopno na URL: http://www.isinet.com/isi/hot/essays/journalcitationreports/22.html. 82) Seznam institucij, ki imajo dostop do servisa WoS. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [uporabljeno 2004-04-10]. Dostopno na URL: 175 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 http://home.izum.si/izum/ft_baze/wos.htm. 83) Seznam slovenskih revij, ki so vključene v mednarodno bazo podatkov Art&Humanities Citation Index. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [uporabljeno 2006-03-10]. Dostopno na URL: http://izum.si/cobiss/bibliografije/seznami_za_mednarodne_baze/slo/PUBL-AHCI. 84) Seznam slovenskih revij, ki so vključene v mednarodno bazo podatkov Science Citation Index Expanded. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [uporabljeno 2006-05-12]. Dostopno na URL: http://izum.si/cobiss/bibliografije/seznami_za_mednarodne_baze/slo/PUBL-SCI. 85) Seznam slovenskih revij, ki so vključene v mednarodno bazo podatkov SCOPUS. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [uporabljeno 2006-05-12]. Dostopno na URL: http://izum.si/cobiss/bibliografije/seznami_za_mednarodne_baze/slo/PUBL-SCOPUS. 86) Seznam slovenskih revij, ki so vključene v mednarodno bazo podatkov Social Science Citation Index. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [uporabljeno 2006-05-12]. Dostopno na URL: http://izum.si/cobiss/bibliografije/seznami_za_mednarodne_baze/slo/PUBL-SSCI. 87) Thomson. [online]. Philadelphia: Thomson ISI. [uporabljeno 2004-04-10]. Dostopno na URL: http://www.thomson.com. 88) Thomson 2002 Annual Report. [online]. Philadelphia: Thomson ISI. [uporabljeno 2004-02-11]. Dostopno na URL: http://ar.thomson.com. 89) Thomson: About us. [online]. Philadelphia: Thomson ISI. [uporabljeno 2004-01-21]. Dostopno na URL: http://ww.thomson.com/corp/about/ab_home.jsp?printable=true. 90) Thomson ISI. [online]. Philadelphia: Thomson ISI. [uporabljeno 2004-04-10]. Dostopno na URL: http://www.isinet.com/. 91) TIPOLOGIJA dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu Cobiss. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [zadnja sprememba 2006-04-19, uporabljeno 2006-03-21]. Dostopno na URL: http://splet02.izum.si/cobiss/bibpersonal/Help_svn.html. 92) TUJE baze podatkov in servisi. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [uporabljeno 2004-04-10]. Dostopno na URL: http://home.izum.si/izum/ft_baze/. 93) WEB of Science. [online]. Philadelphia: Thomson ISI. [uporabljeno 2004-01-26]. Dostopno na URL: http://www.isinet.com/product/citations/wos. 94) WEB of Science - baze podatkov z Indeksi citiranosti. [online]. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. [uporabljeno 2003-01-30]. Dostopno na URL: http://home.izum.si/izum/ft_baze/wos.htm. 176 VAJS, D. Komunikacijski krog znanstvenih publikacij v pogojih globaliziranega elektronskega založništva. Mag. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2006 177 95) http://www.reed-elsevier.com 96) http://www.elsevier.nl 97) http://devdata.worldbank.org/wdipdfs/table1_1.pdf 98) http://siteresources.worldbank.org/ICPINT/Resources/Table5_7.pdf 99) http://www.oecd.org/dataoecd/61/56/1876133.xls 100) http://www.sbaza.net 101) http://authors.elsevier.com 102) http://www.elsevier.com 103) http://www.bertelsmann.com 104) http://www.euronext.com 105) http://www.wolters-kluwer.com/frameset 106) http://www.infotoday.com 107) http://www.conven.com 108) http://www.kluweralert.com 109) http://www.wkap.nl/ 110) http://www.chemistry.org/portal/a/c/s/1/home.html 111) http://www.nsf.gov/about/ 112) http://www.nih.gov/ National Institute of Health 113) http://www.thomsonisi.com/demos/jcrdemo/default.htm 114) http://connext.isihost.com 115) http://www.isinet.com/cgi-bin/jcrweb 116) http://www.isinet.com/products/citation/jcr.html#demo 117) http://www.thomsonisi.com/demos/jcrdemo/default.htm 118) http://www.isinet.com/products/evaltools/jcr PRILOGA A DOMAČA STRAN KORPORACIJE THOMSON 1 PRILOGA AA DOMAČA STRAN 'WOLTERS KLUWER' 1 86 PRILOGA AB ZGODOVINA KLUWERJA LETO DOGODEK 1987 Nakup britanskega otroškega založnika 'Wayland' Nakup britanske družbe 'Financial Training' 1990 Nakup ameriškega založnika medicinske literature 'J. B. Lippincott' Nakup založbe 'Raven Publishers', ki so ga združili z 'J. B. Lippincott' Nakup založbe 'Gower Medical Publishing' od družbe 'Murdoch's HarperCollins' Prodaja tiskarskih uslug/operacij (printing operations) 1992 Prodaja uslug časopisov (newspaper operations) Ustanovitev 'Boekhandels Groep Nederland' (s 33-odstotnim deležem) 1993 Prodaja 'Gover' družbi 'Times Mirror' 1994 Nakup založbe 'Macdonald Young Books' 1995 Nakup 'Canterbury Educational' 1996 Nakup ameriške družbe, specializirane na področju davkov, 'Commerce Clearing House' za 1,9 bilionov L Nakup 'CD-Denmark' Nakup 'Akademiai Kiado' Nakup strokovnega oddelka 'Little Brown' za 100 milijonov US$ Nakup skupine 'Liaisons Investissements' 1997 Nakup založbe 'Chapman&Hall' od korporacije 'Thomson' Nakup pravni knjižni oddelek založbe 'Wiley' za 26 milijonov US$ 1998 Nakup 'Williams&Wilkins' , ki ga preoblikuje v 'Lippincott Williams&Wilkins' Nakup 'Ovid Technologies', ustanovitelja 'MEDLINE service' Zavrnitev predlagane združitve z založbo 'Reed Elsevier' Nakup založbe 'Waverly books' za 375 milijonov US$ Nakup založbe 'Plenum Publishing' za 258 milijonov US$ Nakup založbe 'Capitol Publishing od 'Pearson' za 20 milijonov US$ 1999 Prodaja britanskega otroškega založnika 'Wayland' družbi W. H. Smith za 4 milijone L 1 PRILOGA AB ZGODOVINA KLUWERJA Nakup družbe 'Bankers Systems Inc' za 190 milijonov US$ 2000 Nakup družbe 'Telecommunications Reports International, Inc.' Nakup družbe, ki se ukvarja s programsko opremo 'PACS' Nakup ameriške založbe 'State Tax Institute' Nakup ameriškega elektronskega založnika 'Loislaw.com' 2001 Prodaja 'Krauthammer Internationa', IEC' in 'HQ Group professional training operations' Prodaja 50% v družbi E+T Förlag, švedskega založnika strokovnih revij Nakup španskega podrejenega proizvajalca programske opreme 'A3 Software' Nakup založnika literature za medicinske sestre 'Springhouse Corporation' od Elsevierja Nakup založnika 'Baltzer Science Publishers' Nakup družbe 'Financial Data Systems' Nakup družbe 'KnowledgePoint' Nakup 'Thomas Nelson UK' od korporacije 'Thomson' Prodaja ameriške skupine 'Blessing White' 2001 Nakup elektronskega založnika 'Silver Platter' Nakup italijanskega specialista za programsko opremo 'OSRA' Prodaja družbe 'Financial Training Company' za 50 milijonov L 2002 Nakup družbe 'Artel Softwarehouse' v Italiji za 3 milijone € Nakup britanske 'Moorhouse Black' in francoske 'Ciceron' Prodaja založbe 'Kluwer Academic Publishers' londonski privatnima delniškima hišama 'Candover in Cinven' Nakup nemškega založnika 'Verlag Praktisches Wissen' 2003 Delniški hiši 'Candover in Cinven' kupita 'BertelsmannSpringer' od 'Bertelsmannana' ter najavita namero za združitev založbe 'Kluwer Academic Publishers' in založbe 'BertelsmannSpringer' Prodaja družbe 'ISBW Opleiding&Training (nizozemski inštitut, ki profesionalno trenira managerje) družbi 'Schouten&Nelissen 2 PRILOGA AB ZGODOVINA KLUWERJA 3 PRILOGA AC DOMAČA STRAN BERTELSMANN-A BERTELSMANN mätiia wartdwids _____** J lErrter search term 1 PRILOGA AD DOMAČA STRAN SPRINGERJA 1 PRILOGA AE SPRINGERLINK 1 PRILOGA B DOSTOPNA STRAN DO 'THOMSON ISI' 1 PRILOGA C DOMAČA STRAN 'NATIONAL SCIENCE FOUNDATION' 1 PRILOGA D DOMAČA STRAN 'NATIONAL INSTITUTE OF HEALTH' 1 PRILOGA E DOMAČA STRAN 'THE AMERICAN CHEMICAL SOCIETY' 1 PRILOGA F ELEKTRONSKO PISMO E. GARFIELDA, USTANOVITELJA ISI ODGOVOR EUGENA GARFIELDA: 1 PRILOGA G ISI CURRENT CONTENTS CONNECT 1 PRILOGA G ISI CURRENT CONTENTS CONNECT Log out ISI Web of KNOWLEDGE"" | ISI Current Contents Connect ^6_oJ Home ISI CURRENT CONTENTS connect* ""wÄn«,!^^ El HOME E> TABLES OF CONFENTS & WEB. SITES m ® BROWSE =• DISCIPLINES > WEB SITES Selected Edition: LIFE SCIENCES CURRENT WP CONTENTS Tiiiie Frame: Latest six months Selected Discipline: CELL & DEVELOPMENTAL BIOLOGY Web Site 3 of 281 SUMMARY PRI Web Site: Harvard University Department of MoleculM'& CeUular Biology - Biology Links http:/^icb.lifir.rfiii:l^i:hLBioLuü.^.htnü Descrip üon: Thi* virtual library, sponsored by tlue Harvard University Department of Molecular' & Cellular Biology, provides an extensive collection of lints to web sites on biochemistry, molecular biology, evolution, arid immunology. It also includes resources such as catalogs, biological and oigaiusm databases, databanks and tables, Inteniet gateways, software directories, news, e-niail addresses, journal tables of contents, arris-distribution hsts. Keywords: AIDSibiocliennstiyl^IV^rmnuriology^rJectioris diseases ^mcrtibiotogy^Trubgyyirtual library Publisher: Haivaid University Language: English Type: news virtual lrbraiyliriks ^-distribution list;drrectQries Format: GIF ;HTML;JavaScript ;site map ;FTP ;search engine ,Gopher Provider: academic Last Evaluated by ISI: 05 JUL 2001 Current V.reb Content:'; selection orrterra ISI Web of KNOWLEDGE' ISI Current Contents Connect 3 ISI CURRENT CONTENTS connect* fsTwÄ.»«!««,« «¦ E3 TABLES OF CONTENTS i WEE S iT! S m ® Tune Fiaiue Latent ;;ix month'; BRO'.VSE Selection: "A" Journals Browse Table of Contents of Journals BROWSE RANGE: ACCOUNTS OF CHEMICAL RESEARCH - AIDS RESEARCH AND HUMAN RETROVIRUSES Jonmals 1 - 50 of 194 [I|2|3|4] f | ACCOUNTS OF CHEF IICAL RESEARCH ACTA A1IAESTHESIOLOGICA SCA1IDINAVICA ACTA BIOCHII.IIC'A FÜLONICA ACTA CR'iT.TALLOGRAPHICA SECTION D-BIOLOGICAL CR'i'STALLOGRAPHY ACTA CYTOLOGICA ACTA DERI- IATO-VENEREOLOGICA ACTA DIABETOLOGICA ACTA HAEI.IATOLOGICA ACTA HISTOCHEMICA ACTA HISTOCHEIvIICA ET CYTOCHEMICA ACTA MEDICA OKAYAMA ACTA HEUROBIOLOOIAE EXPERIMENT ALIS ACTA NEURQLQGICA SCAHDINAVICA ACTA NEUROPATHOLOGICA ACTA ONCOLOGICA ACTA ORTHOFAEDICA SCANDIHAVICA ACTA OTO-LAR'iTIGOLOGICA ACTA PAEDIATRICA ACTA PHAPJ IAC'OLOGIC'A SINICA T^TiiriininnTni nn mnnr i -iTn i--------------------------------------------------------------------- 2 PRILOGA H JOURNAL CITATION REPORTS 1 PRILOGA H JOURNAL CITATION REPORTS 1. SKLOP: SPREMEMBE NASLOVOV REVIJ 2 PRILOGA H JOURNAL CITATION REPORTS JOURNAL TITLE ABBREVIATIONS This fisting gives the JCR® journal title abbreviations followed by full titles. =CI® Journal Citation Reports® 23 3 PRILOGA H JOURNAL CITATION REPORTS 4 PRILOGA H JOURNAL CITATION REPORTS 3. SKLOP: ABECEDNI SEZNAM REVIJ S PODATKI O CITIRANOSTI, FAKTORJU VPLIVA… KEY FIGURES FROM THE JOURNAL RANKINGS This listing gives journal titles in alphabetic order with total citations, impact factor, immediacy index, and source items. SCI® Journal Citation Reports^ 51 5 PRILOGA H JOURNAL CITATION REPORTS 6 PRILOGA H JOURNAL CITATION REPORTS 4. SKLOP: ABECEDNI SEZNAM PODROČIJ, ZNOTRAJ KATERIH SO REVIJE RANGIRANE GLEDE NA FAKTOR VPLIVA (PADAJOČE) SUBJECT CATEGORY LISTING This i istin g gives journals ranked by impact factor within subject categories in Section 1 and a journal to category cross-reference in Section 2. SCI3 Journal Citation Reports® 75 7 PRILOGA H JOURNAL CITATION REPORTS 8 PRILOGA H JOURNAL CITATION REPORTS SCI JOURNAL CITATION REPORTS IV. SUBJECT CATEGORY LISTING 19*7 JOURNAL TO CATEGORY CROSS-REITRENCE JOURNAL TITLE & CATEGORY BRAIN DEV-JPN ¦I.. NICAL HEUR012GT BRAIN INJURY NEUROSCIEHCES BRAIN LANG LANGUAGEIUNGUISTICS hEJROSCIENCES PSYCHOLOGY. EXPERIMENTAL BRAIN PATHOL CLINICAL NEUROLOGY NEJRQSCIENCE5 PATHOLOGY BRAIN RES NEUROSCIENCES BRAIN RES BULL KEUROSCIENCES 3ÄAIN RES REV NEUROSCIENCES BRAZ .' GENET GENETICS A HEREDITY BRAZ J MED BIOL RES BBLOGY medicine. research i experimental 0161 tlttlCS 1 GYNECOLOGY ONCOLOGY BREAST CANCER RES TR ONCOLOGY BREEDING SCI AGRICULTURE PLANT SCIENCES SflENNST.WARM E.KRAFT ENERGY 1 ;L:L» ENGINEERING, MECHANICAL THERMODYNAMICS MATERIALS SCIENCE. CERAMICS DENTISTRY. ORAL SURGERY A MEDICINE CARDIAC A CARDIOVASCUIAR SYSTEMS 8RIT J ANAESTH ANESTHESIOLOGY BRIT J AUDIOL CTURHINOLAHYNGOLCGY BRTT J BIOMED SCI MEDICAL LABORATORY TECHNOLOGY BRTTJ CANCER ONCOLOGY BRTT J CUN PHARMAGC PHARMACOLOGY A PHARMACY BHITJCUNPRACT MEC la NE, GENERAL A INTERNAL Z.'-. 7 J DERMATOL DERMATOLOGY i VENEREAL DISEASES BRIT J GEN PRAGT MEDICINE, GENERALA INTERNAL JOURNAL TITLE & CATEGORY JOURNAL TTTLE A CATEGORY BRIT J HAEMATOL BRITTONIA HEMATOLOGY PLANT SCIENCES BRIT J HOSP MED 8RY0L0GIST MEDICINE GENERALA PLANT SCIENCES INTERNAL BTTECHNOLJ BRIT J MATW STAT PSY ENGINEERING. ELECTRICAL MATHEMATICS, i ELECTRONIC MISCELLANEOUS TELECOMMUNICATION PSYCHOLOGY. EXPERIMENTAL PS »C -. 'J. K». mat-: Er-'ATicAL BUILD ENVIRON STATISTICS A PROBABILITY CONSTRUCTION A BUILDING BRIT J MED PSYCHOL TECHNOLOGY ENGINEERING, CIVIL PSYCHIATRY ENGINEERING. «VC OOLOGY ENVIRONMENTAL PSYCHOLOGY. CU NICAL BUNSEKI KAGAKL" SR IT J NEUROSURG CHEM1STRY. ANALYTICAL CLINICAL NEUROLOGY SURGERY BURNS BRIT J NUTR DERMATOLOGY A VENEREAL DISEASES NUTRITION iUltl tIHA EMERGENCY MEDICINE A CRITICAL CARE BRIT J CSSTtT GYNAEC BYTE OBSTETRICS A GYNECOLOGY COMPUTER SCIENCE. BRIT J OPHTHALMOL HARDWARE 1 ARCHITECTURE COMPUTER SCIENCE, OPHTHALMOLOGY SOFTWARE. GRA=- ^. PROGRAMMING BRTT J ORAL MAX SURG CACANCER-IOJN DENTISTRY, ORAL SURGERY A MEDICINE ONCOLOGY SURGERY CAN BIOL MAR BRIT J PHARMACOL MARINE A FRESHWATER BIOCHEMISTRY A MOLECULAR SIOLCGY PHARMACOLOGY A PHARMACY BIOLOGY CAL COOP OCEAN F1SK BRIT J PHILCSSCI FISHERIES HISTORY S PHILOSOPHY OF CALC VAR PARTIAL DIF SCIENCE MATHEMATICS, APPUED BRTT J PIA5T SURG CALCIFIED TISSUE INT SURGERY ENDOCRINOLOGY A BRIT J PSYCH1AT METABOLISM PSYCHIATRY CAUF FISH GAME BRIT J RADIOL FISHERIES ZCOU5GY RADIOLOGY. NUCLEAR MEDICINE i MEDICAL CALPHAD IMAGING CHEMISTRY, PHYSICAL BRIT J RHEUMATOL THERMODYNAMICS RHEUMATOLOGY CAN AGR ENG BRIT J SPORT MED AGRICULTURE ENGINEERING SPORT SCIENCES CAN ASSOC RAJIOL J BRIT J SURG RADIOLOGY, NUCLEAR SURGERY MEDIC: NL A MDICAL IMAGING BRIT J UROL CANCERAM UROLOGY I NEPHROLOGY MATER1A1B SCIENCE, BRIT MED BULI CERAMICS MEDICINE. GENERAL* CANENTOMOL INTERNAL ENTOMOLOGY BRIT MED J CAN FAM PHYSICIAN MEDICINE. GENERALA INTERNAL MEDICI NE, GENERALA INTERNAL BRIT POULTRY SO CAN FIELD NAT AGRICULTURE. OAIRYA ANIMAL SCIENCE BIOLOGY. MISCELLANEOUS ECOLOGY BRIT TELECOMMUN ENG CAN GEOTECH J ENGINEERING. ELECTRICAL A ELECTRONIC ENGINEERING. GEOLOGICAL TELECOMMUNICATIONS CE05CIENCES. INTERDISCIPUNAPY BRIT VET J CAN J AGR ECON VETERINARY SCIENCES AGRICULTURAL ECONOMICS A POLICY ECONOMICS JOURNAL TITLE & CATEGORY CAN J ANAESTH ANESTHESIOLOGY CAN J ANIM SCI AGRICULTURE. DAIRY A ANIMAL SCIENCE CAN J APPL SPECTROSC SPECTROSCOPY CAN J SOT PLANT SCIENCES CAN J CARDIOL CARDIAC A CARDIOVASCULAR SYSTEMS CAN JCHEM CHEMISTRY CAN J CHE.M ENG ENGINEERING. CHEMICAL CAN J CIVIL ENG ENGINEERING, CIVIL BANJ EARTH SCI GEOSCIENCES. INTERDISCIPUHARY CAN J ELECT COMPUT E COMPUTER SCIENCE. HAROWAB- 1 ARCHITECTURE ENGINEERING. ELECTRICAL A ELECTRONIC CAN J FISH AQUAT SC: FISHERIES MARINE A FRESHWATER BIOLOGY CAN J FOREST RES FORESTRY CAN J GASTROENTEROL GASTROENTEROLOGY A HEPATOLCGY CAN J MATH MATHEMATICS CAN J M:CROBIOL BIOCHEMISTRY A MOLECULAR BIOLOCY biotechnology a applied m:cs:bicuogy MMUNCL-G" MJCROBIOLOGY CAN J NEUROL SCI CLINtCAL NEURDLDGY CAN J OPHTHALMOL OPHTHALMOLOGY CAN J RHYS PHYSICS CAN J PHYSIOL PHARM PHARMACOLOGY A PHARMACY PHYSIOLOGY CAN J PLANT PATHOL PLANT SCIENCES CAN J PLANI SCI AGRICULTURE PLANT SCIENCES CAN J PSYCHIAT PSYCHIATRY CAN J SOIL SCI AGRICULTURE. SOIL SCIENCE CAN J STAT STATISTICS 1 PROBABILITY 5. SKLOP Nekatere revije se nahajajo znotraj različnih skupin. Znotraj 5. sklopa lahko najdemo abecedni seznam revij, poleg katerih so navedene vse discipline, znotraj katerih lahko revijo najdemo. 112 SCI* Journal Citation Reports® 9 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' VSTOPNA STRAN DO ISI-JEVE BAZE JCR 151 JOURNAL CITATION ™ ? reports» Pati/ervdbv füi WA uf'fjiuirtedge VSTOPI 1 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' Rh JOURNAL SUMMARY LIST View Go Help JOURNAL INFORMATION JOJRNAL TREND IMPACT HELP (FULL RECORO} FACTOR GRAPH SYSTEM JOURNAL LISTING JOURNAL LIST 4 Back Forward Reload Location: htip //www i-smet com/iryjcr # V * 0 Home Search Print Stop ~T] ISI Web of KNOWLEDGE* | ISI Journal Citation Reports Vj GO I ISI JOURNAL CITATION reports, Pouvrra try iüi Wri Oj h • •:¦¦'¦• df: ,„ Information for New Users Select a JCR edition and year: Select an option: ® JCR Science Edition 1999 _»J a View a group of journals by C Search for a specific journal 0 View all journals Subject Category »I 0 JCR Social Sciences Edition 199L ¦I This product is best viewed m 800x 600 or higher resolution The Notices file was last updated Wed Nov 113:48:22 2000 Copyright (c) 1999 Institute for Scientific Information IIT OVERVIEW QUICK TOUR MORE INFORMATION II > Hi »\ On-line sta dostopni obe JCR izdaji; prva pokriva revije iz Science Citation Index, druga pa revije iz Social Science Citation Index. Pri obeh izdajah lahko izbiramo tudi letnico izdaje (1997- ). 1. korak: Najprej izberemo, katero izdajo bomo pregledovali. ISI-jeva domača stran je stran, na kateri lahko začnemo naše iskanje po JCR bazi. 2 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' ISI Web Ot KNOWLEDGE1" I Journal Citation Reports _rj G0 ISI JOURNAL CITATION reports» 'LT Information for New Users Select a JCR edition and year: Select an option: -------------1\-------------------------------------------------------- 0 JCR Science Edition 1999 _»J ® JCR Social Sciences Edition JB^J (i View algoup of journals by Subject Category _r] f Search for a specific journal C View all journals !%Eii^ Glede na skupino, v kateri se TheNoticesßemskstupdatedWed Nov L 13:48: nahajajo revije, lahko naše iskanje skrčimo še z Copyright (c) 1999 MMeforScientific Inf naslednjimi kriteriji: QUIT OVERVIEW QUICK TOUR MORE INFORMATION II > W 1) glede na disciplino, v kateri se revija nahaja (seznam vseh revij, razvrščenih znotraj določenih disciplin); 2) glede na založnika (seznam vseh revij, razvrščenih znotraj skupin različnih založnikov); 3) glede na državo (seznam vseh revij, razvrščenih znotraj skupin različnih držav, v katerih je bila revija izdana). 4 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' ISI Web ot KNOWLEDGE | ISI Journal Citation Reports Tj go ISI JOURNAL CITATION reports» Information for New Users Select a JCR edition and year: O JCR Science Edition |1999^ ® JCR Social Sciences Edition 1999 Select an option: ® View a group of journals by I Subject O Search for a specific journal C New all journals This product is best viewed m 800x 600 or higher resom QUIT OVERVIEW QUICK TOUR MORE INFORMATION II Če se odločimo za iskanje The Notices file was last updated Wed Nov i 13:48:22 revije znotraj določene ^^^^^^^^^^^^— discipline, izberemo možnost Copyright (c) 1999 Institute for Scientific Inforn 'T T. „. , , -------------—— View a group of journals by subject category'. Pred tem seveda izberemo izdajo JCR, po kateri želimo iskati te revije. Po potrditvi naše izbire se nam odpre novo okno, kjer imamo na izbiro nešteto tematskih skupin. Poiščemo želeno in jo potrdimo. 5 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' SUBJECT CATEGORY SELECTION Select one ormore subject categories from the M to filter journals, ASTRONOMY & ASTROPHYSYCS ONCOLOGY ORTHOPEDICS OTOI PALEONTOLOGY PARASITOLOGY PEDIATRICS T,, n Ko izberemo določeno ir , tematsko skupino (disciplino), tnpact Factor , . ... , .. = v kateri iščemo naslove revij, 'Current Articles Copwi?kt(c) 19991 forra lahko izberemo še način, po Cited Half-Life - katerem nam bo brskalnik razvrstil rezultate. Obstaja več možnosti razvrščanja glede na: - naslov revije; - celotno število citiranja neke revije; - faktor vpliva; - datum izdaje članka ter - funkcijo 'Cited half life'. QUIT OVERVIEW QUICK TOUR MORE INFORMATION II > W Možnost 'Cited half life' nam pomaga pri odločanju glede urejanja zbirke in glede arhiviranja. 6 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' Ko omejimo naše iskanje in ga tudi izvedemo, nas program usmeri na stran 'Journal Summary List', kjer se nam prikaže tabela z rezultati. V orodni vrstici lahko vidimo, da nam tabela poleg podatka o naslovu revije in ISSN številki, ponuja še naslednje informacije: IMPACT FACTOR: Faktor vpliva nam pomaga oceniti koliko je neka revija dejansko pomembna znotraj določenega strokovnega področja. 1999 TOTAL CITES: Ta rubrika nam prinaša podatke o tem, koliko je bilo vseh citatov v točno določene letu (v našem primeru leta 1999) IMMEDIACY INDEX: T.i. 'neposredno kazalo' nam pomaga, ko poskušamo primerjati revije, ki so specializirane za zelo ozka področja. Meri nam namreč, kako hitro je bil povprečen članek iz določene revije citiran. 'CITED HALF-LIFE' Če je nek članek izšel leta 1995 in nas točno določenega leta zanima (v našem primeru leta 2004), kdaj je ta članek dosegel 50% citiranost, posežemo po funkciji 'Cited Half-Life', ki nam to leto izračuna. Ta funkcija je zelo koristna za upravljanje z zbirko in za odločanje o arhiviranju, saj nam pomaga pri odločanju, kdaj neko revijo odpisati. ^1 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' ISI Web ot KNOWLEDGE" | ISI Journal Citation Reports Tj GO URNAL CITATION reports' p^iedkvisuvehniKi™^, 1999 JCR Science Edition JOURNAL SUMMARY LIST PERIPHERAL VASCULAR DISEASE Selection: Sorted by: Immediacy 1999 Index Articles 921 Če želimo videti podrobnejši opis neke revije, enostavno kliknemo vrstico, kjer je izpisan njen naslov in preusmerjeni smo na format 'FULL RECORD'. Cited Half-life 5.5 QUIT OWRVIEW QUICK TOUR MORE INFORMWION ll# > Hi >>! Rezultate v tabeli je zelo lahko primerjati med sabo, saj so zelo pregledno predstavljeni. Njihovo razvrščanje lahko vedno znova spremenimo glede na nove kriterije (glej 9). \ Dobimo seznam revij, ki so razvrščene glede na naše zahteve pri iskanju (v našem primeru glede na faktor vpliva-padajoče) . Stolpec 'Mark' na ponuja možnost, da zadetke, ki so za nas zanimivi označimo in jih s tem shranimo na osebno listo, ki tako ustvarja našo osebno 'zgodovino' (Marked Journal List). Ta lista lahko vsebuje do 500 8 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' ISI Web ot KNOWLEDGE" | ISI Journal Citation Reports Tj s0 TION reports'" P™isdbylS|l*bolK™bJss„ 1999 JCR Science Edition FULL RECORD HYPERTENSION n Journal Title HYPERTENSION 0194 911X 1S029 Impact Factor 4.913 CITHI JOURNAL CITING JOURNUL Immediacy Index 0.615 423 Cited Half Life 5.3 Citing Half Life Source Data 5.9 Data (Toprint:ßrstelkkin bo&omßwne) m Full Journal Title: ISO Abbreviated Title: JCR Abbreviated Title (20 character):________ ISSN: Journal Country: Publisher: Publisher Address: Subject Categories: HYPERTENSION Hypertension HYPERTENSION 0194-911X Issues, Year: UNITED STATES LIPPINCOTT WILLIAMS & WRKTNS Lgflguage: 530 WALNUT ST, PIULADELPrEA, PA 19106-3621 PERIPHERAL VASCULAR DISEASE QUIT OVERVIEW QUICK TOUR MORE INFORMATION II •• • c Podrobnejši opis pa nam ponuja tudi dodatne možnosti klika na določene 'vroče povezave', ki nam razkrijejo, kako je določena informacija izračunana (v našem primeru faktor vpliva). I Podrobnejši opis posamezne revije nam prinaša še nekaj dodatnih podatkov: poleg naslova ter ISSN-ja, ki ju lahko najdemo že v osnovnem zapisu v orodni vrstici, najdemo še državo izida, izdajatelja, izdajateljev naslov, jezik… 9 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' Pregledovanje podrobnejše opisa določene revije, imamo poleg možnosti, ki nam omogoča grafični pregled, še dve dodatni možnosti za raziskovanje našega zadetka: Funkcija 'CITED JOURNAL' prinaša podatke, kolikokrat v določenemu letu je neka revija citirala članek iz naše izbrane revije Hypertension. Funkcija 'CITING JOURNAL' prinaša podatke, kolikokrat v določenemu letu so članki naše izbrane revije Hypertension citirali nek drug članek iz druge revije. Če želimo videti, kakšen je bil faktor vpliva v našem izbranem letu grafično in če želimo primerjavo s štirimi prejšnjimi leti, potem moramo klikniti na povezavo 'Trends'. Graf nam torej prinaša grafični prikaz faktorja vpliva revije v preteklih petih letih. Meri pogostost, s katero je bil povprečen članek citiran v tekočem letu in to primerja s prejšnjimi štirimi leti. 10 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' ISI Web et KNOWLEDGE" | ISI Journal Citation Reports jj go ISIIOURNAL CITATION reports" Paired liy ISI IfebofKrcubJgEn 1999 JCR Science Edition HYPERTENSION Mark Journal Title ISSN Total Cites) impact Factor Immediacy Index Articles Cited Half-Life Citing Half-Life Source Data H HYPERTENSION 0194911X 1S029 4.913 0.615 423 5^3 5^9 Data ^B ¦¦ || CITED JOURNAL | CITING JOURNAL | rREKDS | (To print:first click in boUomfiame) Impact Factor -^^- Citesltj3t999 to artige r^jWiah^d in: 1998= 1566 Number of articles published in: 1998= 368 *. 1997= 2374 1997= 434 • •• • 98+97 = 3B4C_ 98+97 = 802 • •• • Calculation: Cites to recent articles 3940 = 4.913 • -------------- liJ------- --------- • Number of recern a tides 802 Immediacy billed • • . Cites in 1999 to artic^gs published in 1999=260 * • . # Number of articles pushed in 1999 =423 *•« • Calculation: Cites to current articles 260 = 0.615 QUIT OVERVIEW ".QUICK TOUR MORE INFORMATION Pri našem iskanju bo prav gotovo prišla v poštev tudi on-line pomoč, ki se prikaže vedno, ko kliknemo na kakšno 'vročo povezavo' (t.i. hot link). 11 PRILOGA I ISI-JEVA ON-LINE BAZA 'JOURNAL CITATION REPORTS' 'CITED HALF-LIFE' Če je nek članek izšel leta 1995 in nas točno določenega leta zanima (v našem primeru leta 2004), kdaj je ta članek dosegel 50% citiranost, posežemo po funkciji 'Cited Half-Life', ki nam to leto izračuna. Ta funkcija je zelo koristna za upravljanje z zbirko in za odločanje o arhiviranju, saj nam pomaga pri odločanju, kdaj neko revijo odpisati. 'CITING HALF-LIFE' Razpozna število let vnaprej (od tekočega leta), ko se bo število citiranj članka objavljenega v tekočem letu razpolovilo. Skupaj s funkcijo 'Cited Half-Life' je koristen pripomoček pri vrednotenju uredniške taktike. Mark Journal Title ISSN Total Cites Impact Factor Immediacy Index Articles Cited Half-Life Citing Half-Life Source Data Y HYPERTENSION 0194-911X 1S029 4.915 0.615 423 5^3 W Data (To print: first did in bottom frame) CUED JOHL CITING JOURHAL |||| TRENDS 1 \ Možnost 'CITED JOURNAL' lahko izkoristimo, če nas zanima, kolikokrat v določenemu letu je neka revija citirala članek iz naše izbrane revije Hypertension. CITED JOU#i:teRTENSiON • • * • (How to Kudthis dumber ^[m ar''c'es Pflblisffid iffl999T)njoumals below) cited articles ^~ K published itÄTYPEtTE^ON (invars below) H - : •. \ Journals 1 - 20 (of 711) | Ü ^ [ 1 |2$1415 |Sfc|B 19110"^ ^ H p^l ( Impact 4.913 2.083 Cited Journal All Journals HYPERTENSION JHYPERTENS AM J HYPERTENS All Yrs 8029 1952 1124 744 1999 260 55 20 T*F 199S 1997 1996 1995 1994 1566 2374 1973 2334 1537 258 310 221 232 164 97 171 109 133 90 44 79 69 103 67 1993 1330 131 97 58 1992 1991 12341159 102 108 84 59 42 54 1990 787 67 47 46 Rest 3466 304 217 180 12 PRILOGA J SEZNAM INSTITUCIJ, KI IMAJO DOSTOP DO SERVISA WOS 1 PRILOGA K DOSTOP DO WEB OF SCIENCE (IZUM-OVA DOMAČA STRAN) 1 PRILOGA K DOSTOP DO WEB OF SCIENCE (IZUM-OVA DOMAČA STRAN) 2 PRILOGA K DOSTOP DO WEB OF SCIENCE (IZUM-OVA DOMAČA STRAN) 3 PRILOGA K DOSTOP DO WEB OF SCIENCE (IZUM-OVA DOMAČA STRAN) 4 PRILOGA L DOSTOP DO INDEKSOV CITIRANJA & WOS (NUK-OVA DOMAČA STRAN) ^ ENGLISH KATALOGI NUK | IZPOSOJA | INFORMACIJSKI VIRI IZOBRAŽEVANJE | INFO ZA TISKARJE IN ZALOŽNIKE ZAKLADI NUK | VSE O NAS | PUBLIKACIJE NUK | PALAČA NUK | KIS SLOVENIJE | NOVICE IN DOGODKI | KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA | KATALOGI NUK KatNUK Katalog 17741947 Katalogi zbirk Vzajemni katalog Slovenska bibliografija vnašaj knjižničarja /MflODIM INUmERllTEM KNJltUa mTlMLAHÜWmmUBRAM BBUOMWEliUTlOMLEETUmERSnm Turjaška 1, Ljubljana, Slovenija, tel, (01) 2001110, faks (01) 4257 293 Laknškova 12, Ljubljana, Slovenija, tel (01) 5861-300, faks (01) 5861-311 infarniaciie:tel, (01) 2001188, infoflnyk.uni-li.si, IMPRESUM webmaster knjižnično nadomestilo: tel, (01) 2001163, kn@nuk,uni-li,si TeI-ME-MOR n II g h h n n ii II U II ii m ii ii ii H ir ii n Thz f jrflpran l.ikiTy Lil nnnnnnnnnnir m n 11 m i...... navedbe o tipu, ki je praviloma v zaglavju članka > navedbe, da revija objavlja samo članke določenih tipov, ki jo praviloma uredništva objavijo v navodilih avtorjem > naziva rubrike, v kateri je objavljen članek, če je revija razdeljena na tak način. V drugih primerih knjižničar v sodelovanju z avtorjem ali ekspertom za predmetno področje opredeli tip dokumenta/dela v skladu z opisom tipov dokumentov/del v tej tipologiji. 7 PRILOGA S POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (PRIMORSKA) PRIMORSKA1 VISOKOŠOLSKI UČITELJI Redni profesor - ima doktorat znanosti ali visoko izobrazbo s priznanjem pomembnih umetniških del - ima znanstvena in ustvarjalna dela na področju pridobivanja vrhunskega novega znanja ali na področju umetniškega ustvarjanja ter ima visoko kakovostna objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela2 - ima ustrezno bibliografijo za področje izvolitve v naziv ter objavlja dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalna pomembna dela ter ima izkazano odmevnost del v mednarodni in domači strokovni javnosti, ki se kaže v citiranosti del, z mednarodnim sodelovanjem, vabljenimi prispevki na strokovnih srečanjih, strokovnimi priznanji itd.3 - izkazuje uspešno izobraževalno in raziskovalno delo s študenti pri diplomskih in magistrskih delih, pri študentskih raziskovalnih nalogah ter je bil mentor pri zaključenem doktoratu ali ima dve zaključeni somentorstvi pri doktoratu - je vsaj tri mesece dokumentirano deloval na tujih univerzah - ima dokazila o pedagoški usposobljenosti (študentsko mnenje) za preteklo izvolitveno obdobje Izredni profesor - ima doktorat znanosti ali visoko izobrazbo s priznanjem pomembnih umetniških del - ima objavljena ali dokumentirana znanstveno-raziskovalna dela, ki kažejo na kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno delo4 - ima ustrezno bibliografijo za področje izvolitve v naziv ter izkazano odmevnost (citiranost)5 - izkazuje uspešno izobraževalno in raziskovalno delo s študenti pri diplomskih delih in študentskih raziskovalnih nalogah ter je mentor pri vsaj enem zaključenem magisteriju ali je somentor (ki ga je potrdil senat univerze) pri dokončani disertaciji ali je mentor pri dveh zaključenih strokovnih specializacijah ali somentor pri dveh magisterijih - ima dokazila o pedagoški usposobljenosti (študentsko mnenje) za preteklo izvolitveno obdobje - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo 1 Merila za izvolitve v nazive visokošolski učitelj, znanstveni delavec in sodelavec Univerze na primorskem (oktober 2004) 2 Pri ocenjevanju objavljenih del in izobraževalne dejavnosti kumulativno doseže najmanj 80 točk, od tega najmanj 50 točk iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 20 točk iz izobraževalne dejavnosti (oziroma 40 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 25 točk iz znanstvene dejavnosti in najmanj 7,5 točk iz izobraževalne dejavnosti). 3 Je objavil najmanj 12 znanstvenih del, od katerih mora pri najmanj 6 delih biti kandidat edini ali prvi avtor, v revijah indeksiranih v SCI, SSCI, A&HCI, CC, v revijah vključenih v mednarodne baze ali kot poglavja v znanstvenih knjigah, izdanih pri mednarodnih založbah, oziroma objavljena in predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo v zadnjih treh letih in izkazuje najmanj 6 citatov od tega najmanj 3 v zadnjem izvolitvenem obdobju v revijah, ki jim stroka priznava mednarodno veljavo. 4 Pri ocenjevanju objavljenih del in izobraževalne kumulativno doseže najmanj 50 točk, od tega najmanj 30 točk iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 12,5 točk iz izobraževalne dejavnosti (oziroma 30 1 PRILOGA S POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (PRIMORSKA) Docent - ima doktorat znanosti ali visoko izobrazbo s priznanjem pomembnih umetniških del - uspešen pri reševanju znanstvenih, umetniških ali strokovnih problemov6 - ustrezna bibliografija za področje izvolitve v naziv ter je dela s tega področja objavil ali javno predstavil v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti7 - pozitivno ocenjeno preizkusno predavanje (ob prvi izvolitvi v učiteljski naziv) - dokazila o pedagoški usposobljenosti (študentsko mnenje) za preteklo izvolitveno obdobje - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Lektor - je končal najmanj študijski program za pridobitev izobrazbe jezikovne smeri druge stopnje ali študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 240 kreditnih točk - ima 3 leta pedagoške prakse ter vsaj 3 mesece bivanja v jezikovnem okolju, za katerega kandidira Višji predavatelj - končal najmanj študijski program za pridobitev druge stopnje ustrezne smeri - ustrezna bibliografija, ki obsega dela in stvaritve, ki jih priznava stroka kot ustrezni način predstavitve s področja, za katero se izvoli v naziv (kumulativno mora doseči najmanj 16 točk) - pozitivno ocenjeno preizkusno predavanje, če je to prva izvolitev v učiteljski naziv oz. ima dokazila o pedagoški usposobljenosti (študentsko mnenje) za preteklo izvolitveno obdobje - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Predavatelj - končal najmanj študijski program za pridobitev druge stopnje ali študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 240 kreditnih točk ustrezne smeri - praviloma 5 let strokovne prakse - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo VISOKOŠOLSKI SODELAVCI Asistent - končal najmanj študijski program prve stopnje za pridobitev izobrazbe ustrezne smeri točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 20 točk iz znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 7,5 točk iz izobraževalne dejavnosti). 5 Je objavil najmanj 6 znanstvenih del, od katerih mora pri najmanj 3 delih biti kandidat edini ali prvi avtor, v revijah indeksiranih v SCI, SSCI, A&HCI, CC, v revijah vključenih v mednarodne baze ali kot poglavja v znanstvenih knjigah, izdanih pri mednarodnih založbah, oziroma objavljena in predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo v zadnjih treh letih in izkazuje najmanj 2 citata v zadnjih petih letih v revijah, ki jima stroka priznava mednarodno veljavo. 6 Pri ocenjevanju objavljenih del mora kumulativno doseči najmanj 20 točk iz naslova znanstvene, strokovne ali umetniške dejavnosti. 7 Objaviti mora najmanj 3 znanstvena dela, od katerih mora pri najmanj 1 delu biti kandidat edini ali prvi avtor, v revijah indeksiranih v SCI, SSCI, A&HCI, CC, v revijah vključenih v mednarodne baze ali kot poglavja v znanstvenih knjigah, izdanih pri mednarodnih založbah, oziroma objavljena in predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo v zadnjih treh letih in izkazuje najmanj 1 citat v zadnjih petih letih v revijah, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo. 2 PRILOGA S POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (PRIMORSKA) - praviloma diplomiral s povprečno oceno študija prav dobro (8) - ima pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti Bibliotekar - končal najmanj študijski program prve stopnje za pridobitev izobrazbe ustrezne smeri - ima 3 leta strokovne prakse - pokazal najmanj sposobnost za samostojno strokovno delo - ima pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti Strokovni svetnik - končal najmanj študijski program prve stopnje in ima 15 let ustrezne prakse - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti Višji strokovni sodelavec - končal najmanj študijski program prve stopnje in ima 10 let ustrezne prakse - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti Strokovni sodelavec - končal najmanj študijski program prve stopnje za pridobitev izobrazbe ustrezne smeri in ima 2 leti strokovne prakse - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Učitelj veščin - končal najmanj študijski program prve stopnje za pridobitev izobrazbe ustrezne smeri - praviloma 5 let strokovne prakse - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo ZNANSTVENI DELAVCI UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI Znanstveni svetnik - ima doktorat znanosti - znanstveno ali ustvarjalno delo na področju pridobivanja vrhunskega novega znanja ali na področju umetniškega ustvarjanja ter ima visoko kakovostno objavljena in dokumentirana znanstveno-raziskovalna dela8 - ima ustrezno bibliografijo za področje izvolitve v naziv ter objavljena dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalno pomembna dela ter ima izkazano odmevnost del v mednarodni in domači strokovni javnosti, ki se kaže v citiranosti del, z mednarodnim sodelovanjem, vabljenimi prispevki na strokovnih srečanjih, strokovnimi priznanji itd.9 - je vsaj 3 mesece dokumentirano raziskovalno deloval na tujih 8 Pri ocenjevanju objavljenih del kumulativno doseže najmanj 80 točk (najmanj 70 točk na podlagi znanstvenih objav), od tega najmanj 40 točk v zadnjih 5 letih (od tega vsaj 30 na podlagi znanstvenih objav); najmanj 12 znanstvenih del (ali najmanj 36 točk) mora biti objavljenih ali predstavljenih na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo, od katerih mora pri najmanj 6 delih biti kandidat prvi ali edin avtor, od tega 6 del po zadnji izvolitvi. 9 Objaviti mora najmanj 12 znanstvenih del, od katerih mora pri najmanj 6 delih biti edini ali prvi avtor, v revijah indeksiranih v SCI, SSCI, A&HCI, CC, v revijah vključenih v mednarodne baze ali kot poglavja v znanstvenih knjigah, izdanih pri mednarodnih založbah, oziroma objavljena in predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo v zadnjih treh letih in izkazuje najmanj 6 citatov od tega najmanj 3 v zadnjem izvolitvenem obdobju v revijah, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo. 3 PRILOGA S POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (PRIMORSKA) univerzah ali v raziskovalnih inštitutih - izpolnjuje pogoje za nosilca raziskovalnega projekta - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Raziskovalno-razvojni svetnik - ima doktorat znanosti - ima publikacije v znanstvenih revijah in pomembna dela s področja razvojnih in uporabnih nalog (patenti, elaborati) - ima strokovno širino in sposobnost uporabe tega znanja pri konkretnih raziskovalnih problemih ter vrhunsko specializacijo za področje delovanja - ima strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, med-laboratorijska projektna skupina) - izkazuje uspešno uvajanje mladih sodelavcev v razvojno delo - ima najmanj 15 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih - ima potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev (najmanj 65 točk, od tega najmanj 10 na podlagi bibliografskih podatkov) - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki - ima visokošolsko izobrazbo - ima strokovne rezultate oz. vrhunsko specializacijo za področje delovanja - ima najmanj 15 let delovnih izkušenj - ima strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju dela - uspešno uvaja mlajše sodelavce v njihove specialnosti - ima publikacije ali druge dokazljive rezultate dela na področju delovanja - ima potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev (najmanj 65 točk, od tega najmanj 30 na podlagi objav) - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Višji znanstveni sodelavec - ima doktorat znanosti - ima objavljen in dokumentirana znanstveno-raziskovalna dela, ki kažejo na kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno delo10 - ima ustrezno bibliografijo za področje izvolitve v naziv ter izkazano odmevnost (citiranost)11 - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Višji raziskovalno-razvojni - ima doktorat znanosti - ima publikacije s področja dejavnosti (znanstvene, uporabne, razvojne publikacije, patenti, elaborati) 10 Pri ocenjevanju objavljenih del kumulativno doseže najmanj 50 točk iz naslova znanstvene dejavnosti (najmanj 40 točk na podlagi znanstvenih objav), od tega najmanj 30 točk v zadnjih 5 letih (od tega vsaj 20 na podlagi znanstvenih objav); najmanj 6 znanstvenih del (ali najmanj 18 točk) mora biti objavljenih ali predstavljenih na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo, od katerih mora pri najmanj 3 delih biti kandidat prvi ali edin avtor, od tega 3 dela po zadnji izvolitvi. 11 Objaviti mora najmanj 6 znanstvenih del, od katerih mora pri najmanj 3 delih biti edini ali prvi avtor, v revijah indeksiranih v SCI, SSCI, A&HCI, CC, v revijah vključenih v mednarodne baze ali kot poglavja v znanstvenih knjigah, izdanih pri mednarodnih založbah, oziroma objavljena in predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo v zadnjih treh letih in izkazuje najmanj 2 citata v zadnjih petih letih v revijah, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo. 4 PRILOGA S POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (PRIMORSKA) sodelavec - ima vrhunsko specializacijo za področje delovanja - ima strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, med-laboratorijska projektna skupina) - uspešno uvaja mlajše sodelavce v njihove specialnosti - ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu - ima potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev (najmanj 40 točk od tega najmanj 15 na podlagi objav) - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Samostojni strokovni sodelavec v humanistiki - ima visokošolsko izobrazbo - ima strokovne rezultate oz. visoko specializacijo za področje delovanja - ima najmanj 10 let delovnih izkušenj - ima strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju dela - ima publikacije ali druge dokazljive rezultate dela na področju delovanja - ima potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev (najmanj 40 točk od tega najmanj 15 na podlagi objav) - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo RAZISKOVALCI Znanstveni raziskovalec - ima doktorat znanosti - je uspešen pri reševanju znanstvenih, umetniških ali strokovnih problemov12 - ima ustrezno bibliografijo za področje izvolitve v naziv ter je dela s tega področja objavil ali javno predstavil v obliki, ki jo priznava stroka ter za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti13 - izpolnjuje pogoje za nosilca raziskovalnega projekta - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Raziskovalno-razvojni sodelavec - ima magisterij (je končal najmanj študijski program druge stopnje) - ima publikacije s področja dejavnosti (znanstvene publikacije, patenti, elaborati) - ima vrhunsko specializacijo na ustreznem delovnem mestu - ima potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev (najmanj 20 točk, od tega najmanj 3 na podlagi bibliografskih podatkov) - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Strokovni sodelavec v humanistiki - ima visokošolsko izobrazbo - ima strokovne rezultate oz. specializacijo za področje delovanja - ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj - ima publikacije ali druge dokazljive rezultate dela na področju delovanja 12 Pri ocenjevanju objavljenih del in izobraževalne kumulativno doseže najmanj 20 točk, od tega najmanj 12 točk na podlagi bibliografskih podatkov; najmanj 3 dela (ali najmanj 9 točk) morajo biti objavljena ali predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo. 13 Objaviti mora najmanj 3 znanstvena dela, od katerih mora pri najmanj 1 delu biti kandidat edini ali prvi avtor, v revijah indeksiranih v SCI, SSCI, A&HCI, CC, v revijah vključenih v mednarodne baze ali kot poglavja v znanstvenih knjigah, izdanih pri mednarodnih založbah, oziroma objavljena in predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo v zadnjih treh letih in izkazuje najmanj 1 citat v zadnjih petih letih v revijah, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo. 5 PRILOGA S POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (PRIMORSKA) - ima potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev (najmanj 20 točk, od tega najmanj 3 na podlagi objav) - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Asistent z doktoratom - ima doktorat znanosti - ima objavljena dela s področja dejavnosti (objavljena dokumentirana znanstveno-raziskovalna in/ali raziskovalno-razvojna dela, predstavitev na mednarodnih strokovnih srečanjih - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Višji raziskovalno-razvojni asistent - ima visokošolsko izobrazbo - ima specializacijo za področje delovanja - izkazuje strokovne in organizacijske sposobnosti - ima najmanj 6 let delovnih izkušenj - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo MLAJŠI RAZISKOVALCI Asistent z magisterijem - ima magisterij - izkazuje uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno raziskovalno delo - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Asistent – specialist - ima visokošolsko izobrazbo - izkazuje uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno raziskovalno delo - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo Asistent - ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in potrdilo o vpisu na podiplomski študij - sposobnost za raziskovalno delo - pozitivno mnenje članov Komisije za oceno kandidatove usposobljenosti za preteklo delo 6 PRILOGA T POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (MARIBOR) MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJI Redni profesor1 - ima doktorat znanosti ali sklep o priznanju umetniških del - znanstveno ali ustvarjalno dela na pridobivanju vrhunskega novega znanja ali na področju umetniškega ustvarjanja - objavlja dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalno pomembna dela - poglablja in dopolnjuje znanstvene in umetniške dosežke ter skrbi za njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje in kulturo - ima izkazano mednarodno odmevnost in mednarodno sodelovanje - je sposoben reševati najtežavnejše znanstvene, umetniške ali vrhunske strokovne probleme - ima sposobnost vodenja raziskovalne ali umetniške skupine - skrbi za razvoj in opremljenost svojega področja - ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero želi biti izvoljen, v kateri morajo biti navedena samostojna (oz. je prvi avtor) znanstvena ali celostna umetniška dela, ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru - izpolnjuje pogoje za odgovornega nosilca projektov in mentorja mladim raziskovalcem v skladu s pravili pristojnega ministrstva - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo stroka priznava za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katero želi biti izvoljen - je bil mentor diplomantom na I. in II. in mentor ali komentor diplomantom na III. stopnji študija - uspešno sodeluje z ustrezno prakso zunaj univerze - ima pozitivno mnenje študentov - uspešno pedagoško ali znanstveno ali umetniško dela s študenti na univerzi - ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje v celoti) - ima pozitivno oceno vsaj 3 članov strokovne komisije Izredni profesor2 - ima doktorat znanosti ali sklep o priznanju umetniških del - je sposoben samostojno znanstveno ali umetniško delati in ustvarjati 1 Kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja mora izpolnjevati kvalitativne in kvantitativne pogoje. Najmanj 12 znanstvenih del mora biti objavljenih (umetniška dela pa predstavljena) na način, ki mu stroka v skladu s 24. členom Meril priznava mednarodno pomembnost in pomembnost na narodno ali državno samobitnost in kulturo (od tega najmanj 6 del po zadnji izvolitvi). Pri 6 delih (od navedenih 12) mora kandidat biti prvi ali vodilni avtor. Pri ocenjevanju objavljenih del in pedagoške dejavnosti mora doseči najmanj 80 točk kumulativno, od tega najmanj 40 točk iz znanstvene ali umetniške, najmanj 20 točk iz pedagoške in najmanj 15 točk iz strokovne dejavnosti (oz. 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz znanstvene ali umetniške, najmanj 7,5 točk iz pedagoške in najmanj 7,5 točk iz strokovne dejavnosti). 2 Kandidat za izvolitev v naziv izrednega profesorja mora izpolnjevati kvalitativne in kvantitativne pogoje. Najmanj 6 znanstvenih del mora biti objavljenih (umetniška dela pa predstavljena) na način, ki mu stroka v skladu s 24. členom Meril priznava mednarodno pomembnost in pomembnost na narodno ali državno samobitnost in kulturo (od tega najmanj 3 dela po zadnji izvolitvi). Pri 3 delih mora kandidat biti prvi ali vodilni avtor. Pri ocenjevanju objavljenih del in pedagoške dejavnosti mora doseči najmanj 50 točk kumulativno, od tega najmanj 25 točk iz znanstvene ali umetniške, najmanj 12,5 točk iz pedagoške in najmanj 12,5 točk iz strokovne dejavnosti (oz. 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz znanstvene ali umetniške, najmanj 7,5 točk iz pedagoške in najmanj 7,5 točk iz strokovne dejavnosti). 1 PRILOGA T POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (MARIBOR) nova znanja ali stvaritve na svojem področju uspešno pedagoško ali raziskovalno ali umetniško dela s študenti - ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero želi biti izvoljen - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo stroka priznava za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katero želi biti izvoljen, in druga objavljena, strokovni kritiki podvržena znanstvena ali umetniška dela - izpolnjuje pogoje za odgovornega nosilca projektov in mentorja mladim raziskovalcem v skladu s pravili pristojnega ministrstva, če se kandidat voli za področje znanstvene discipline - skrbi za raziskovalni oziroma umetniški naraščaj kot mentor, komentor ali recenzent na I., II. ali III. stopnji študija - ima izkazane organizacijske sposobnosti pri vodenju - uspešno sodeluje z ustrezno prakso zunaj univerze - ima izkazano mednarodno odmevnost in mednarodno sodelovanje - ima pozitivno oceno vsaj 3 članov strokovne komisije - uspešno pedagoško ali raziskovalno ali umetniško delo s študenti - ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje) - ima pozitivno mnenje študentov. Docent3 - ima doktorat znanosti ali sklep o priznanju umetniških del - je uspešen pri reševanju znanstvenih, umetniških ali strokovnih problemov - ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero želi biti izvoljen - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo stroka priznava za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katero želi biti izvoljen - izpolnjuje pogoje za aktivnega raziskovalca v projektni skupini v skladu s pravili pristojnega ministrstva, če se kandidat voli za področje znanstvene discipline - ima preverjeno pedagoško dejavnost oz. opravi javno preizkusno predavanje, če je izvoljen prvič - uspešno sodeluje z ustrezno stroko zunaj univerze - ima pozitivno oceno vsaj 3 članov strokovne komisije Lektor - ima 3 leta ustrezne pedagoške prakse ter vsaj 3 mesece delovanja v ustreznem jezikovnem okolju, razen v primeru klasičnih jezikov - je pokazal sposobnost za strokovno in pedagoško delo - ima pozitivno oceno vsaj 3 članov strokovne komisije Višji predavatelj - ima 5 let strokovnih izkušenj v ustrezni praksi in magisterij znanosti - ima strokovna dela, ki dokazujejo uveljavitev kandidata na področju, za katerega želi biti izvoljen - ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero želi biti izvoljen4 - ima pozitivno oceno pedagoškega dela in opravi javno preizkusno predavanje, če je izvoljen prvič 3 Kandidat za izvolitev v naziv docenta mora izpolnjevati kvalitativne in kvantitativne pogoje. Najmanj 3 znanstvena dela morajo biti objavljena (umetniška dea pa predstavljena) na način, ki mu stroka v skladu s 24. členom Meril priznava mednarodno pomembnost in pomembnost na narodno ali državno samobitnost in kulturo. Pri 3 delih mora kandidat biti prvi ali vodilni avtor. Pri ocenjevanju objavljenih del mora doseči najmanj 20 točk kumulativno, od tega najmanj 10 točk iz znanstvene ali umetniške in najmanj 5 točk iz strokovne dejavnosti. 2 PRILOGA T POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (MARIBOR) - ima pozitivno oceno vsaj 3 članov strokovne komisije Predavatelj - ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in 5 let strokovnih izkušenj v ustrezni praksi - se je uveljavil v svoji stroki oz. na področju, za katero želi biti izvoljen - opravi javno preizkusno predavanje - ima pozitivno oceno vsaj 3 članov strokovne komisije VISOKOŠOLSKI SODELAVCI Asistent - ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri - ima pozitivno oceno vseh članov strokovne komisije - je pokazal sposobnost za strokovno, znanstveno ali umetniško delo Bibliotekar - ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri, bibliotekarski izpit in 3 leta ustrezne prakse - je pokazal sposobnost za samostojno strokovno delo - ima pozitivno oceno vseh članov strokovne komisije ZNANSTVENI DELAVCI UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI Znanstveni svetnik - ima doktorat znanosti ali sklep o priznanju umetniških del - znanstveno ali ustvarjalno dela na pridobivanju vrhunskega novega znanja ali na področju umetniškega ustvarjanja - objavlja dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalno pomembna dela - poglablja in dopolnjuje znanstvene in umetniške dosežke ter skrbi za njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje in kulturo - ima izkazano mednarodno odmevnost in mednarodno sodelovanje - je sposoben reševati najtežavnejše znanstvene, umetniške ali vrhunske strokovne probleme - ima sposobnost vodenja raziskovalne ali umetniške skupine - skrbi za razvoj in opremljenost svojega področja - ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero želi biti izvoljen, v kateri morajo biti navedena samostojna (oz. je prvi avtor) znanstvena ali celostna umetniška dela, ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru - izpolnjuje pogoje za odgovornega nosilca projektov in mentorja mladim raziskovalcem v skladu s pravili pristojnega ministrstva - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo stroka priznava za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katero želi biti izvoljen - je bil mentor diplomantom na I. in II. in mentor ali komentor diplomantom na III. stopnji študija - uspešno sodeluje z ustrezno prakso zunaj univerze - ima pozitivno mnenje študentov - uspešno pedagoško ali znanstveno ali umetniško dela s študenti na univerzi Višji znanstveni - ima doktorat znanosti ali sklep o priznanju umetniških del 4 Pri ocenjevanju objavljenih del doseže najmanj 16 točk kululativno, od tega najmanj 6 točk po zaključenem podiplomskem študiju. 3 PRILOGA T POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (MARIBOR) sodelavec - je sposoben samostojno znanstveno ali umetniško delati in ustvarjati nova znanja ali stvaritve na svojem področju uspešno pedagoško ali raziskovalno ali umetniško dela s študenti - ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero želi biti izvoljen - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo stroka priznava za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katero želi biti izvoljen, in druga objavljena, strokovni kritiki podvržena znanstvena ali umetniška dela - izpolnjuje pogoje za odgovornega nosilca projektov in mentorja mladim raziskovalcem v skladu s pravili pristojnega ministrstva, če se kandidat voli za področje znanstvene discipline - skrbi za raziskovalni oziroma umetniški naraščaj kot mentor, komentor ali recenzent na I., II. ali III. stopnji študija - ima izkazane organizacijske sposobnosti pri vodenju - uspešno sodeluje z ustrezno prakso zunaj univerze - ima izkazano mednarodno odmevnost in mednarodno sodelovanje - ima pozitivno oceno vsaj 3 članov strokovne komisije - uspešno pedagoško ali raziskovalno ali umetniško delo s študenti Znanstveni sodelavec - ima doktorat znanosti ali sklep o priznanju umetniških del - je uspešen pri reševanju znanstvenih, umetniških ali strokovnih problemov - ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero želi biti izvoljen - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo stroka priznava za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katero želi biti izvoljen - izpolnjuje pogoje za aktivnega raziskovalca v projektni skupini v skladu s pravili pristojnega ministrstva, če se kandidat voli za področje znanstvene discipline - uspešno sodeluje z ustrezno stroko zunaj univerze - ima pozitivno oceno vsaj 3 članov strokovne komisije 4 PRILOGA U POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (LJUBLJANA) LJUBLJANA1 VISOKOŠOLSKI UČITELJI Redni profesor - znanstveno ali ustvarjalno dela na pridobivanju vrhunskega novega znanja ali na področju umetniškega ustvarjanja - objavlja dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalno pomembna dela (na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državnost samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat univerze)2 - poglablja in dopolnjuje znanstvene in umetniške dosežke ter skrbi za njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje in kulturo - ima izkazano mednarodno odmevnost - je sposoben reševati najtežavnejše znanstvene, umetniške ali vrhunske strokovne probleme - skrbi za razvoj in opremljenost svojega področja - ima sposobnost vodenja raziskovalne ali umetniške skupine - ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje v celoti) - znanstvena ali celostna umetniška dela (monografija, knjiga, učbenik), ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira - kandidat za rednega profesorja je pokazal ustrezno skrb mentorstva doktorandom, če je bil mentor pri vsaj enem zaključenem doktoratu - uspešno pedagoško ali znanstveno dela s študenti (diplome, mentorstvo za javna priznanja) in je deloval vsaj tri mesece na tujih univerzah po doktoratu - ima pozitivno oceno poročevalcev in mnenje študentov - ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri morajo biti navedena samostojna dela (oz. je vodilni avtor) - je sposoben samostojno znanstveno ali umetniško delati in ustvarjati nova znanja ali stvaritve na svojem področju - ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri mora biti razvidno najmanj 1 samostojno (oz. je vodilni avtor) znanstveno ali celostno umetniško delo pomembno za razvoj stroke3 Izredni profesor 1 Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (oktober 2001) 2 Pri ocenjevanju objavljenih del in pedagoške dejavnosti mora doseči najmanj 80 točk kumulativno, od tega najmanj 40 točk iz znanstvene ali umetniške in najmanj 20 točk iz pedagoške dejavnosti (oziroma 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 7,5 točk iz pedagoške dejavnosti). Najmanj 12 del mora biti objavljenih ali predstavljenih na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo (od tega najmanj 6 del po zadnji izvolitvi). Pri 6 delih (od zgoraj navedenih 12 del) mora kandidat biti vodilni avtor. 3 Pri ocenjevanju objavljenih del in izobraževalne kumulativno doseže najmanj 50 točk, od tega najmanj 25 točk iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 12,5 točk iz pedagoške dejavnosti (oziroma 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 7,5 točk iz pedagoške dejavnosti). Najmanj 6 znanstvenih del, od katerih mora pri najmanj 3 delih biti kandidat edini ali prvi avtor, mora biti objavljenih ali predstavljenih na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo (od tega najmanj tri dela po zadnji izvolitvi). 1 PRILOGA U POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (LJUBLJANA) - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira in druga objavljena, strokovni kritiki podvržena znanstvena ali umetniška dela (na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat univerze) - za izvolitev v naziv izredni profesor se zahteva najmanj mentorstvo pri enem zaključenem magisteriju ali drug ustrezen prispevek v skrbi za raziskovalni naraščaj: - mentorstvo podiplomski študentki oziroma študentu, ki ji/mu je bil zaradi posebnih dosežkov dovoljen neposreden prehod z magistrskega na doktorski študij (kandidat mora predložiti ustrezen dokument o soglasju za prehod, sprejetem na senatu univerze); - somentorstvo (potrjeno s strani senata univerze) pri dokončani disertaciji; - uspešno zaključeno eno uradno mentorstvo pri vsaj enem študentskem delu, nagrajenem z univerzitetno Prešernovo nagrado; - glavno mentorstvo pri dveh zaključenih strokovnih specializacijah, vključno s specialističnim izpitom (mentor mora biti imenovan s strani pristojnega organa) - uspešno pedagoško ali raziskovalno dela s študenti (diplome, mentorstvo za javna priznanja) - ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje) - ima pozitivno oceno poročevalcev in mnenje študentov Docent - je uspešen pri reševanju znanstvenih, umetniških ali strokovnih problemov - ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja4 - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira (na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat univerze.) - ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje) - ima pozitivno oceno poročevalcev Lektor - ima 3 leta ustrezne pedagoške prakse ter vsaj 3 mesece delovanja v ustreznem jezikovnem okolju - je pokazal sposobnost za strokovno in pedagoško delo - ima pozitivno oceno poročevalcev Višji predavatelj - ima strokovna dela, ki dokazujejo uveljavitev kandidata na področju, za katerega želi biti izvoljen - ima ustrezno bibliografijo, ki obsega dela in stvaritve, ki jih priznava stroka 4 Pri ocenjevanju objavljenih del mora doseči najmanj 20 točk kumulativno iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti; najmanj 3 dela - pri katerih mora biti kandidat prvi avtor - morajo biti objavljena ali predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo. 2 PRILOGA U POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (LJUBLJANA) kot ustrezni način prezentacije s področja, za katerega se habilitira5 - ima pozitivno oceno pedagoškega dela (za preteklo izvolitveno obdobje) - ima pozitivno oceno poročevalcev Predavatelj - se je uveljavil v svoji stroki oz. na področju, za katerega želi biti izvoljen - ima pozitivno oceno poročevalcev VISOKOŠOLSKI SODELAVCI Asistent - je diplomiral s povprečno oceno izpitov in vaj najmanj prav dobro (8) - z oceno diplomskega dela tam, kjer je to pogoj za zaključek študija, najmanj prav dobro (8) - je pokazal sposobnost za strokovno, znanstveno ali umetniško delo - ima pozitivno oceno poročevalcev Bibliotekar - je pokazal sposobnost za samostojno strokovno delo - ima pozitivno oceno poročevalcev ZNANSTVENI DELAVCI Znanstveni svetnik - znanstveno ali ustvarjalno dela na pridobivanju vrhunskega novega znanja ali na področju umetniškega ustvarjanja - objavlja dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalno pomembna dela (na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državnost samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat univerze) 6 - poglablja in dopolnjuje znanstvene in umetniške dosežke ter skrbi za njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje in kulturo - ima izkazano mednarodno odmevnost - je sposoben reševati najtežavnejše znanstvene, umetniške ali vrhunske strokovne probleme - skrbi za razvoj in opremljenost svojega področja - ima sposobnost vodenja raziskovalne ali umetniške skupine - ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje v celoti) - znanstvena ali celostna umetniška dela (monografija, knjiga, učbenik), ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira - kandidat za rednega profesorja je pokazal ustrezno skrb mentorstva doktorandom, če je bil mentor pri vsaj enem zaključenem doktoratu - uspešno pedagoško ali znanstveno dela s študenti (diplome, mentorstvo za javna priznanja) in je deloval vsaj tri mesece na tujih univerzah po doktoratu 5 Pri ocenjevanju objavljenih del mora doseči najmanj 16 točk kumulativno, od tega najmanj 6 točk po zaključenem podiplomskem študiju. 6 Pri ocenjevanju objavljenih del in pedagoške dejavnosti mora doseči najmanj 80 točk kumulativno, od tega najmanj 40 točk iz znanstvene ali umetniške in najmanj 20 točk iz pedagoške dejavnosti (oziroma 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 7,5 točk iz pedagoške dejavnosti). Najmanj 12 del mora biti objavljenih ali predstavljenih na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo (od tega najmanj 6 del po zadnji izvolitvi). Pri 6 delih (od zgoraj navedenih 12 del) mora kandidat biti vodilni avtor. 3 PRILOGA U POGOJI ZA IZVOLITVE V NAZIVE (LJUBLJANA) - ima pozitivno oceno poročevalcev in mnenje študentov - ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri morajo biti navedena samostojna dela (oz. je vodilni avtor) - je sposoben samostojno znanstveno ali umetniško delati in ustvarjati nova znanja ali stvaritve na svojem področju - ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri mora biti razvidno najmanj 1 samostojno (oz. je vodilni avtor) znanstveno ali celostno umetniško delo pomembno za razvoj stroke7 - je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira in druga objavljena, strokovni kritiki podvržena znanstvena ali umetniška dela (na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat univerze) - za izvolitev v naziv izredni profesor se zahteva najmanj mentorstvo pri enem zaključenem magisteriju ali drug ustrezen prispevek v skrbi za raziskovalni naraščaj: - mentorstvo podiplomski študentki oziroma študentu, ki ji/mu je bil zaradi posebnih dosežkov dovoljen neposreden prehod z magistrskega na doktorski študij (kandidat mora predložiti ustrezen dokument o soglasju za prehod, sprejetem na senatu univerze); - somentorstvo (potrjeno s strani senata univerze) pri dokončani disertaciji; - uspešno zaključeno uradno mentorstvo pri vsaj enem študentskem delu, nagrajenem z univerzitetno Prešernovo nagrado; - glavno mentorstvo pri dveh zaključenih strokovnih specializacijah, vključno s specialističnim izpitom (mentor mora biti imenovan s strani pristojnega organa) - uspešno pedagoško ali raziskovalno dela s študenti (diplome, mentorstvo za javna priznanja) - ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje) - ima pozitivno oceno poročevalcev in mnenje študentov Višji znanstveni sodelavec 7 Pri ocenjevanju objavljenih del in izobraževalne kumulativno doseže najmanj 50 točk, od tega najmanj 30 točk iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 12,5 točk iz izobraževalne dejavnosti (oziroma 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 20 točk iz znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 7,5 točk iz izobraževalne dejavnosti). Je objavil najmanj 6 znanstvenih del, od katerih mora pri najmanj 3 delih biti kandidat edini ali prvi avtor, v revijah indeksiranih v SCI, SSCI, A&HCI, CC, v revijah vključenih v mednarodne baze ali kot poglavja v znanstvenih knjigah, izdanih pri mednarodnih založbah, oziroma objavljena in predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo v zadnjih treh letih in izkazuje najmanj 2 citata v zadnjih petih letih v revijah, ki jima stroka priznava mednarodno veljavo. 4 PRILOGA V VREDNOTENJE DEJAVNOSTI ZA RAZVRŠČANJE RAZISKOVALCEV V NAZIVE (PRIMORSKA) Vrednotenje dejavnosti za razvrščanje raziskovalcev v nazive TIP DELO MOŽNE TOČKE ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Članki v revijah in drugih medijih, ki jih indeksirajo Science do 8 Citation Index (SCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Journal Citations Reports (JRC) in priročnika Arts & Humanitates Citation Index (A&HCI) Članki v revijah in drugih medijih, ki so indeksirane v specializiranih mednarodnih bazah do 6 Članki v osrednjih oziroma pomembnih slovenskih znanstvenih revijah ali drugih medijih do 4 Članki v znanstvenih revijah in drugih medijih, ki niso zajete v prejšnjih kategorijah do 2 1.02 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Članki v revijah in drugih medijih, ki jih indeksirajo Science Citation Index (SCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Journal Citations Reports (JRC) in priročnika Arts & Humanitates Citation Index (A&HCI) do 8 Članki v revijah in drugih medijih, ki so indeksirane v specializiranih mednarodnih bazah do 6 Članki v osrednjih oziroma pomembnih slovenskih znanstvenih revijah ali drugih medijih do 4 Članki v znanstvenih revijah in drugih medijih, ki niso zajete v prejšnjih kategorijah do 2 1.03 KRATKI ZNANSTVENI ČLANEK Članki v revijah in drugih medijih, ki jih indeksirajo Science Citation Index (SCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Journal Citations Reports (JRC) in priročnika Arts & Humanitates Citation Index (A&HCI) do 4 Članki v revijah in drugih medijih, ki so indeksirane v specializiranih mednarodnih bazah do 3 Članki v osrednjih oziroma pomembnih slovenskih znanstvenih revijah ali drugih medijih do 2 Članki v znanstvenih revijah in drugih medijih, ki niso zajete v prejšnjih kategorijah do 1 1.04 STROKOVNI ČLANEK do 1 1.05 POLJUDNI ČLANEK do 0.1 1.08 OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI Referat na domači konferenci, simpoziju, seminarju do 1 Referat na mednarodni konferenci, simpoziju, seminarju do 2 1 PRILOGA V VREDNOTENJE DEJAVNOSTI ZA RAZVRŠČANJE RAZISKOVALCEV V NAZIVE (PRIMORSKA) 1.09 OBJAVLJEN STROKOVNI PRISPEVEK NA KONFERENCI Referat na domači konferenci, seminarju do 0.5 Referat na mednarodni konferenci, seminarju do 1 1.16 SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFIJI do 8 1.17 SAMOSTOJNI STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFIJI do 4 1.19 RECENZIJA, PRIKAZ KNJIGE, KRITIKA Objavljena recenzija v obliki članka do 2 MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.01 ZNANSTVENA MONOGRAFIJA do 20 2.02 STROKOVNA MONOGRAFIJA do 10 2.03 UNIVERZITETNI ALI VISOKOŠOSLKI UČBENIK Z do 10 RECENZIJO Nova dopolnjena izdaja do 5 2.04 SREDNJEŠOSLKI, OSNOVNOŠOLSKI ALI DRUGI UČBENIK do 5 Z RECENZIJO Nova dopolnjena izdaja do 2.5 2.05 UČNO GRADIVO BREZ RECENZIJE do 1 2.06 PRIROČNIKI, SLOVARJI, LEKSIKONI, ATLASI do 10 2.13 ELABORAT, PREDŠTUDIJA, ŠTUDIJA do 8 2.14 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA (idejni, izvedbeni projekt) do 8 2.15 ZNANSTVENI IN DOKUMENTARNI FILM, DRUGO AVDIOVIZUALNO NEUMETNIŠKO DELO do 8 2.16 UMETNIŠKA DELA: poezija, proza, skladbe, filmi, slike, drugo do 0.5 JAVNA IZVEDBA, OBJAVA ALI PREDSTAVITEV UMETNIŠKEGA DELA: Z objavljeno kritiko do 2 Na pomembnih predstavitvah nacionalnega pomena do 4 Na mednarodni ravni do 5 Ki je vrhunski dosežek nacionalnega pomena do 8 Ki je vrhunski dosežek v mednarodnem prostoru do 20 2.17 KATALOG RAZSTAVE do 10 2.18 IZVEDENSKO MNENJE, ARBITRAŽNA ODLOČBA, RECENZIJA do 1 2.19 POLJUDNI FILM, RADIJSKA ALI TELEVIZIJSKA ODDAJA do 1 2.21 PROGRAMSKA OPREMA do 2 2.23 PATENTNA PRIJAVA do 1 2 PRILOGA V VREDNOTENJE DEJAVNOSTI ZA RAZVRŠČANJE RAZISKOVALCEV V NAZIVE (PRIMORSKA) 2.24 PATENT do 10 IZVEDBA PROJEKTA Z GOSPODARSTVOM Vrednost več kot 1 FTE do 8 Vrednost več kot 0.5 FTE do 6 Vrednost več kot 0.25 FTE do 4 Vrednost več kot 0.125 FTE do 2 IZVEDENA DELA 3.10 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK do 20 3.12 RAZSTAVA (organiziranje) do 5 3.13 ORGANIZIRANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH do 5 SREČANJ 3.14 PREDAVANJE NA TUJI UNIVERZI do 1 Gostujoči profesor do 8 SEKUNDARNO AVTORSTVO UREDNIK REVIJE Domače revije ali knjige do 3 Tuje revije ali knjige do 6 SOUREDNIK REVIJE ALI KNJIGE Domače revije ali knjige do 1.5 Tuje revije ali knjige do 3 MENTORSTVA Mentor pri doktoratu do 3 Mentor pri magistrskem ali specialističnem delu do 2 Mentor pri diplomskem delu do 0.5 Mentor pri študentski raziskovalni nalogi do 0.5 Mentor pri študentski fakultetni nagradi do 1 Mentor pri študentski univerzitetni nagradi do 2 PREVODI Prevodi člankov in drugih sestavnih delov do 1.5 Prevodi monografij in drugih zaključnih del do 3 SOMENTORSTVA Somentor pri doktoratu do 1.5 Somentor pri magistrskem ali specialističnem delu do 1 Somentor pri diplomskem delu do 0.25 Somentor pri študentski raziskovalni nalogi do 0.25 Somentor pri študentski fakultetni nagradi do 0.5 Somentor pri študentski univerzitetni nagradi do 1 3 PRILOGA W VREDNOTENJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE, UMETNIŠKE, PEGAGOŠKE IN STROKOVNE DEJAVNOSTI (MARIBOR) Vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ŠT. TOČKE 1. Znanstvena monografija 1.1. izdana pri založbi s sedežem iz države članice OECD z mednarodno knjigotrško mrežo do 15 točk 1.2. izdana pri nacionalni založbi (za nacionalne vede – slovenistiko in hungaristiko) do 15 točk 1.3. izdana pri nacionalni ali drugi založbi do 10 točk 2. Samostojni znanstveni sestavek v monografiji 2.1. izdan pri založbi s sedežem iz države članice OECD z mednarodno knjigotrško mrežo do 8 točk 2.2. izdan pri nacionalni založbi (za nacionalne vede – slovenistiko in hungaristiko). Znanstveni področji slovenistike in hungaristike pripravita predloga najpomembnejših nacionalnih založb, ki jih na predlog senata članice potrdi Senat UM. do 8 točk 2.3. izdan pri nacionalni založbi do 6 točk 3. V celoti objavljeni znanstveni prispevki na konferencah 3.1. vabljeno uvodno ali plenarno predavanje na mednarodni konferenci do 5 točk 3.2. običajno predavanje na mednarodni konferenci do 2 točki 3.3. vabljeno uvodno ali plenarno predavanje na nacionalni konferenci do 2 točki 3.4. običajno predavanje na nacionalni konferenci do 0,5 točke 4. Recenzirani izvirni znanstveni članki 4.1. izvirni znanstveni članki v revijah Nature (ISSN 0028-0836) oz. Science (ISSN 0036-8075) do 15 točk 4.2. izvirni znanstveni članki v revijah, kot jih določa 3. točka 1. odstavka (oz. 2. odstavka za nacionalne vede – slovenistiko in hungaristiko) 24. člena do 8 točk 4.3. izvirni znanstveni članki v revijah, kot jih določa 4. točka 1. odstavka (oz. 2. odstavka za nacionalne vede – slovenistiko in hungaristiko) 24. člena do 4 točke 4.4. izvirni znanstveni članki v nacionalnih revijah zunaj SCI, SSCI ali A&HCI do 2 točki 4.5. izvirni znanstveni članki v revijah z uredniško recenzijo do 1 točka 5. Recenzirani drugi znanstveni članki 5.1. pregledni znanstveni članek 100% točk1 5.2. kratki znanstveni prispevek 50% točk2 6. Patent, plod znanstvenoraziskovalnega dela 6.1. evropski, ameriški, japonski do 12 točk Glede na kategorizacijo revij (točka 4). Glede na kategorizacijo revij (točka 4). 1 PRILOGA W VREDNOTENJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE, UMETNIŠKE, PEGAGOŠKE IN STROKOVNE DEJAVNOSTI (MARIBOR) 6.2. domači in drugi do 5 točk 7. Poročila projektov 7.1. okvirnih programov EU, EUREKA, NATO, OECD, WTO, WB, IMF do 4 točke 7.2. bilateralnih meddržavnih programov do 2 točki 7.3. letnih nacionalnih programov do 1 točka 7.4. podjetniških programov ali programov lokalnih skupnosti do 0,5 točke Vrednotenje umetniške dejavnosti ŠT. TOČKE 1. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela, ki ga do 15 točk stroka opredeljuje kot vrhunski dosežek v mednarodnem prostoru 2. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela, ki ga do 12 točk stroka opredeljuje kot pomemben dosežek v mednarodnem prostoru 3. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela na pomembnih predstavitvah nacionalnega pomena do 10 točk 4. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela, ki ga stroka opredeljuje kot pomemben dosežek nacionalnega pomena do 8 točk 5. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela na mednarodni ravni do 5 točk 6. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela z objavljeno kritiko do 2 točki Vrednotenje pedagoške dejavnosti ŠT. TOČKE 1. Univerzitetni učbenik 1.1. učbenik z recenzijo, izdan pri mednarodni založbi do 12 točk 1.2. učbenik z recenzijo, izdan pri nacionalni založbi do 8 točk 1.3. skripta do 6 točk 1.4. zapiski predavanj do 4 točke 1.5. zbrano gradivo do 2 točki 2. Drugi učbeniki 2.1. srednješolski, osnovnošolski ali drugi učbenik z recenzijo, izdan v tujini do 8 točk 2.2. srednješolski, osnovnošolski ali drugi učbenik z recenzijo do 5 točk 3. Drugo učno gradivo do 1 točka 4. Poljudnoznanstveni in poljudnostrokovni članki do 0,5 točke 5. Podoktorsko izobraževanje v trajanju najmanj pol leta do 10 točk 2 PRILOGA W VREDNOTENJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE, UMETNIŠKE, PEGAGOŠKE IN STROKOVNE DEJAVNOSTI (MARIBOR) 6. Predavanje 6.1. predavanje-gostovanje na univerzi v tujini do 10 točk 6.2 predavanje tujim študentom na UM do 4 točke 7. Mentorstvo3 7.1. pri diplomskih seminarskih nalogah (na dvopredmetnih študijskih programih) do 0,3 točke 7.2. pri diplomskih delih do 0,5 točke 7.3. pri študentskih raziskovalnih nalogah ali študentskih umetniških projektih do 0,5 točke 7.4. pri nagradah na fakultetah do 1 točka 7.5. mentorstvo tujim študentom do 1,5 točke 7.6. pri specialističnih delih do 1,5 točke 7.7. pri Perlachovih nagradah na UM, nagradah podjetij, strokovnih združenj, državnih organov do 2 točki 7.8. pri magistrskih delih do 2 točki 7.9. pri doktoratih do 3 točke 7.10. pri nacionalno nagrajenih delih v tujini do 3 točke 7.11. pri mednarodno nagrajenih delih v tujini do 4 točke Vrednotenje strokovne dejavnosti ŠT. TOČKE 1. Strokovna monografija 1.1. izdana pri mednarodni založbi do 6 točk 1.2. izdana pri nacionalni založbi do 3 točke 2. Samostojni strokovni sestavek v monografiji 2.1. izdan pri mednarodni založbi do 3 točke 2.2. izdani pri nacionalni založbi do 1 točka 3. Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid do 8 točk 4. Bibliografija do 3 točke 5. Objavljeni strokovni prispevki na konferencah do 1 točke 6. Urednik ali sourednik revije, monografije 6.1. izdane pri mednarodni založbi do 5 točk 6.2. izdane pri nacionalni založbi, ustanovi ali združenju do 3 točke 7. Recenzent monografije ali učbenika 7.1. izdane pri mednarodni založbi do 2 točki Mentorstvo, izvedeno na univerzi v tujini, se točkuje dvojno. 3 PRILOGA W VREDNOTENJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE, UMETNIŠKE, PEGAGOŠKE IN STROKOVNE DEJAVNOSTI (MARIBOR) 7.2. izdane pri nacionalni založbi do 1 točke 8. Prevajalec monografije do 4 točke 9. Strokovni članek 9.1. v revijah s faktorjem vplivanja (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI do 3 točke 9.2. v drugih revijah do 1 točka 10. Recenzija, prikaz knjige, kritika 10.1 v revijah s faktorjem vplivanja (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI do 3 točke 10.2. v drugih revijah do 1 točka 11. Projektna dokumentacija do 1 točke 12. Končno poročilo o rezultatih raziskav ali študentskih umetniških projektov do 1 točke 13. Elaborat, predštudija, študija do 1 točke 14. Programska oprema do 2 točki 15. Izvedensko mnenje, arbitražna odločba do 1 točke 16. Znanstveni film, zvočni ali video posnetek oz. dokumentirani posnetek umetniškega projekta do 1 točke 17. Razstava do 2 točki 18. Druga dokumentirana strokovna dejavnost po presoji strokovnih komisij skupno največ 20 točk 4 PRILOGA X VREDNOTENJE ZNANSTVENIH, UMETNIŠKIH IN STROKOVNIH DEL (LJUBLJANA) Vrednotenje znanstvenih, umetniških in strokovnih del (1996) VRSTE DEJAVNOSTI TOČKOVANJE ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST Monografija1 do 20 Del monografije2 do 8 Dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih Domači do 1 Mednarodni3 do 2 Uvodno, objavljeno plenarno predavanje Na sestankih z domačo udeležbo do 2 Na sestankih z mednarodno udeležbo do 5 Članki z recenzijo Domače in tuje revije, ki imajo recenzijo, mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku4 do 8 Objavljene recenzije v obliki članka do 2 UMETNIŠKA DEJAVNOST Javna izvedba ali predstavitev umetniškega dela do 0,5 Javna izvedba, objava ali predstavitev dela z objavljeno kritiko do 2 Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela na pomembnih predstavitvah nacionalnega pomena do 4 Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela na mednarodni ravni do 5 Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela, ki ga stroka opredeljuje kot vrhunski dosežek nacionalnega pomena do 8 Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela, ki ga stroka opredeljuje kot vrhunski dosežek v mednarodnem prostoru5 do 20 PEDAGOŠKA DEJAVNOST Univerzitetni učbenik z recenzijo do 10 Nova, dopolnjena izdaja6 do 5 Ostali učbeniki7 do 5 Študijsko gradivo do 1 Gostujoči profesor8 do 8 Mentorstvo9 1 monografija je znanstvena knjiga, ki celovito obdela določeno problematiko na temelju lastnih in tujih podatkov 2 del predstavlja zaokroženo celoto (npr. kot poglavje v znanstveni knjigi) 3 sestanek (konferenca) je mednaroden, če ga organizira mednarodna organizacija, ali ima mednaroden uredniški odbor in če je zbornik objavljen v tujem jeziku 4 vsaka članica univerze sestavi seznam publikacij, ki jih stroka priznava kot mednarodni ali vrhunski način prezentacije in vrhunski dosežek ter ga verificira v okviru Univerze v Ljubljani. Seznam publikacij se periodično dopolnjuje. 5 Vsaka članica Univerze, ki ima v svojem programu umetniške discipline, definira obliko in način, ki ga stroka priznava kot reprezentativno mesto in vrhunski dosežek za posamezno umetniško disciplino. 6 Ponatisi ne štejejo. 7 To so učbeniki, praktikumi ter prevodi ali priredbe učbenikov. 8 Sem sodijo vsa vabljena gostovanja na tujih univerzah v obsegu najmanj enega semestra. Pri utemeljeno krajših gostovanjih se točkovanje ustrezno zniža. 1 PRILOGA X VREDNOTENJE ZNANSTVENIH, UMETNIŠKIH IN STROKOVNIH DEL (LJUBLJANA) Pri diplomah do 0,5 Pri študentskih raziskovalnih nalogah do 0,5 Pri Prešernovih nagradah (fakultetnih)10 do 1 Pri Prešernovih nagradah (univerzitetnih) do 2 Na podiplomskem študiju (pri magisterijih in specializaciji) do 2 Pri doktoratih do 3 STROKOVNA DEJAVNOST Poljudno znanstvena knjiga Doma do 3 V tujini do 6 Urednik ali sourednik revije, knjige Domače do 3 Tuje do 6 Strokovni članek do 1 Objavljeni prikazi, poročila in ekspertize do 0,5 Poljudno strokovni članki do 0,1 Ostala dokumentirana strokovna dejavnost po presoji strokovnih komisij do 20 Sprejete interpretacije članic Univerze v Ljubljani ČLANICA DEJAVNOSTI ŠTEVILO TOČK Akademija za glasbo umetniška dejavnost; pedagoška dejavnost; revije indeksirane v RILM-u 1-15 0,5-1 (domače) 5-8 (tuje) Akademija za gledališče, radio, film in televizijo SCI, SSCI, JRC in A&HCI; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 8 (domače) 3-5 (tuje) Akademija za likovno umetnost A&HCI; članki z recenzijo 8 Biotehniška fakulteta SCI, SSCI z IF > 0,5 SCI, SSCI z IF < 0,5 (z recenzijo) 8 6 Ekonomska fakulteta SCI, SSCI; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 8 2-6 Fakulteta za arhitekturo SCI, SSCI, JRC in A&HCI; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 8 3-5 Fakulteta za družbene vede SSCI; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje (z recenzijo) 8 2-6 Fakulteta za elektrotehniko SCI; 8 Komentorstvo se točkuje s polovičnim številom točk 0 Tista dela, ki niso bila izdelana kot diplome, temveč pripravljena posebej po razpisu. 2 PRILOGA X VREDNOTENJE ZNANSTVENIH, UMETNIŠKIH IN STROKOVNIH DEL (LJUBLJANA) INSPEC; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 2-5 Fakulteta za farmacijo SCI z IF < 1 SCI z IF 1 do 2 SCI z IF > 2; FFA; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 5 7 9 1-5 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo SCI; INSPEC, CITIS ipd.; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje (z recenzijo) 8 1-5 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 2-8 Fakulteta za matematiko in SCI z IF – zgornja polovica fiziko SCI z IF – spodnja polovica; Mathematical Rev. revije z recenzijo 8 6 4 1,5 ČLANICA DEJAVNOSTI ŠTEVILO TOČK Fakulteta za pomorstvo in promet SCI, SSCI; TRIS, TRD, IRRD; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje (recenzija) 8 6 2-5 Fakulteta za računalništvo in informatiko SCI; INSPEC; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 8 5 2 Fakulteta za strojništvo SCI in SSCI z IF – zgornja polovica; SCI in SSCI z IF – spodnja polovica; mednarodne recenzirane revije pedagoška in strokovna dejavnost 8 6 2-4 1-8 Fakulteta za šport mednarodne revije; mednarodno priznane nacionalne revije; tuje in domače nacionalne r.; seznam recenziranih domačih in tujih revij 5-8 3-5 1-2 Filozofska fakulteta SSCI in A&HCI; domače in tuje revije z recenzijo 5-8 5-8 Medicinska fakulteta SCI in SSCI z IF>20 SCI, SSCI z IF>2; SCI, SSCI z IF 0,5-2; SCI, SSCI z IF 0,1-0,5; SCI, SSCI z IF<0,1; INDEX MEDICUS in MEDLINE 15 8 7 6 4 3 PRILOGA X VREDNOTENJE ZNANSTVENIH, UMETNIŠKIH IN STROKOVNIH DEL (LJUBLJANA) Naravoslovnotehniška fakulteta SCI in SSCI; monografije; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 8 20 2-5 Pedagoška fakulteta SCI, SSCI, A&HCI; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 8 1-6 Pravna fakulteta seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 2-8 Teološka fakulteta SSCI, A&HCI; monografije; seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 5-8 20 2-8 Veterinarska fakulteta SCI z IF > 1; SCI z IF < 1; mednarodne in slovenske revije za to področje 6-8 4-6 1-4 Visoka šola za socialno delo SSCI; mednarodne in slovenske revije za to področje 8 2-6 Visoka šola za zdravstvo SCI in SSCI z IF>20 SCI in SSCI z IF>2 SCI, SSCI z IF 0,5-2; SCI, SSCI z IF 0,1-0,5; SCI, SSCI z IF 0,1<0,1; INDEX MEDICUS in MEDLINE mednarodne in slovenske revije za to področje 15 8 7 6 4 4 1-2 Visoka upravna šola seznam pomembnih mednarodnih in slovenskih revij za to področje 5-8 4 PRILOGA Y DOMAČA STRAN REED ELSEVIER & ELSEVIER 1 PRILOGA Y DOMAČA STRAN REED ELSEVIER & ELSEVIER 2 PRILOGA Z NAVODILA AVTORJEM PRI PISANJU ČLANKOV ZA ZALOŽBO ELSEVIER author GATEWAY For Elsevier Journals C P"nt p°s°~^) C El «mtact ut j Bioorganic & Medicinal Chemistry Guide for Authors Summary of Instructions to Authors Bioorganic & Medicina/ Chemistry seeks to publish research results of outstanding significance and timeliness and review articles in the fields of medicinal chemistry, chemical biology, bioorganic chemistry, bioinorganic chemistry, and related disciplines, Articles should describe original research of high quality and timeliness. Reviews of topical importance and current relevance are specially commissioned in appropriate fields, Authors wishing to submit a non-solicited review article are requested to first contact the Editor-in-Chief, Professor C.-H, Wong, Perspectives briefly review (in 1-4 printed pages) specific subjects that already have or are likely to have major impact in areas related to chemical biology and drug discovery. Authors of perspectives are those who have made the original contribution or have extended the original research to new breakthroughs. Perspectives are generally specially commissioned by the editors; however, suggestions for topics and authors are welcomed, Individuals interested in contributing should contact the Editor-in-Chief, Professor C.-H. Wong. Symposia-in-Print comprise collections of original research papers (including experimental sections) covering specific topics. Topics for forthcoming symposia are announced in the journal from time to time, A guest editor will invite authors active in the field to submit papers, which are then reviewed and processed for publication by the guest editor under the usual refereeing system. Opportunity is also provided for other active investigators to submit contributions, Manuscript submission Online submission: Authors should submit their manuscripts to the appropriate regional editor (see below) via the online submission page of this journal at http://ees.elsevier,com/bmc, Authors will be guided stepwise through the creation and uploading of the various files. The system automatically converts source files to a single Adobe Acrobat PDF version of the article, which is used in the peer-review process, Please note that even though manuscript source files are converted to PDF at submission for the review process, these source files are needed for further processing after acceptance. All correspondence, including notification of the editor's decision and requests for revision, takes place by e-mail and via the author's home page. A printed copy of the manuscript is not required at any stage of the process, The following items should be supplied at first submission: • Manuscript. It is not necessary to embed graphics in the text, but if you do so please note that separate graphic files will always be required for proof production when a manuscript is accepted for publication. Graphics should be submitted as separate, high-resolution artwork files. These will be automatically incorporated into the single PDF that the system creates for review. • Graphical abstract for the contents list (submitted as a separate document). • Cover letter: (i) highlighting the novelty, significance, and urgency of the submitted work, which merits rapid publication; (ii) providing details of other relevant information, e.g., submitted or in press manuscripts. • Names of potential referees. Manuscriüts should be addressed to the aDDrooriate reaional editor: 1 PRILOGA Z NAVODILA AVTORJEM PRI PISANJU ČLANKOV ZA ZALOŽBO ELSEVIER Submissions from Japan and other Asian countries: Professor Yuichi Hashimoto, Institute of Molecular Et Cellular Biosciences, The University of Tokyo, Japan Submissions from Europe: Professor H. Waldmann, Department of Chemical Biology, Max-Planck-Institut fur Molekulare Physiologie, Dortmund, Germany Submissions from USA, Canada, and all others: Professor Chi-Huey Wong, The Scripps Research Institute, La Jolla, CA, USA All manuscripts will be centrally handled by the journal editorial office, which will forward manuscripts to the regional editors: Editorial Office Bioorganic St Medicinal Chemistry 525 B Street, Suite 1900 San Diego, CA 92101-4495, USA Fax: (1) 619-699-6801 E-mail: brine-eo@elsevier.com Authors who are unable to submit their paper online should contact the editorial office prior to submission at the above address, Language: Articles must be written in clear, concise, grammatical English. Any author who is not fluent in idiomatic English is urged to gain assistance with manuscript preparation. Reviewers are not expected to correct grammatical errors and any deficiency in this area may detract from the scientific content of the paper. Language editing: International Science Editing and Asia Science Editing can provide English language and copyediting services to authors who want to publish in scientific, technical, and medical journals and need assistance before they submit their article or before it is accepted for publication, Authors can contact these services directly: International Science Editing (http://www,internationalscienceeditinq.com) and Asia Science Editing (http://www.asiascienceediting.com) or, for more information about language editing services, authors may contact authorsupportOelsevier.com who will be happy to deal with any questions. Please note Elsevier neither endorses nor takes responsibility for any products, goods, or services offered by outside vendors through our services or in any advertising. For more information please refer to our terms and conditions (http://authors,elsevier.com/terms and conditions,html), Journal policy: Submission of an article implies that the work described has not been published previously (except in the form of an abstract or as part of a published lecture or academic thesis), that it is not under consideration for publication elsewhere, that its publication is approved by all authors and tacitly or explicitly by the responsible authorities where the work was carried out, and that, if accepted, it will not be published elsewhere in the same form, in English or in any other language, without the written consent of the publisher, Authors accept full responsibility for the factual accuracy of the data presented and should obtain any authorization necessary for publication, As such the contents of the papers are the sole responsibility of the authors and publication shall not imply the concurrence of the editors or publisher. All papers are submitted to referees who advise the editor on the matter of acceptance in accordance with the high standards required, on the understanding that the subject matter has not been previously published and is not under consideration elsewhere. Referees will be asked to distinguish contributions meeting the above requirements and having an element of novelty, timeliness, and urgency that merits publication in the journal, We ask referees to help in the selection of articles that have this breadth and suggest that papers covering narrower aspects of the field be sent to journals specializing in those areas, Referee names are not disclosed, but their views are forwarded by the editor to the authors for consideration. Authors are encouraged to suggest names of several experts in the field when papers are first submitted or at any time in the evaluation process, 2 PRILOGA Z NAVODILA AVTORJEM PRI PISANJU ČLANKOV ZA ZALOŽBO ELSEVIER Upon acceptance of an article; authors mill be asked to transfer copyright (for more information on copyright see http://authors.elsevier.com), This transfer will ensure the widest possible dissemination of information, A letter will be sent to the corresponding author confirming receipt of the manuscript. A form facilitating transfer of copyright will be provided, If material from other copyrighted works is included, the author(s) must obtain written permission from the copyright owners and credit the source(s) in the article. Elsevier has preprinted forms for use by authors in these cases: contact Elsevier's Rights Department, Oxford, UK: phone (+44) 1865 843830, fax (+44) 1865 853333, e-mail permissionsOelsevier.com. Requests may also be completed online via the Elsevier home page (http://www.els evier.com/locate/perm is s ions). Manuscript preparation General requirements: The corresponding author's full mailing address, including mail codes, phone number, fax number, and e-mail address should be included. Authors are asked to provide four keywords, which will be used for indexing purposes, The manuscript should be compiled in the following order: Graphical Abstract, Title, Authors, Affiliations, Abstract, Keywords, Introduction, Results, Discussion, Conclusion, Experimental, References and Notes, Tables, Legends, Figures, and Schemes. Graphical abstracts: Authors must supply a graphical abstract at the time the paper is first submitted, The abstract should summarise the contents of the paper in a concise, pictorial form designed to capture the attention of a wide readership and for compilation of databases. Carefully drawn chemical structures that serve to illustrate the theme of the paper are desired. Authors may also provide appropriate text, not exceeding 30 words, The content of the graphical abstract will be typeset and should be kept within an area of 5 cm by 17 cm. Authors must supply the graphic separately as an electronic file. For examples of graphical abstracts, please consult a recent issue of the journal or visit the journal home page on ScienceDirect at http://www.sei en cedi re ct.com/science/iourn a I/O 96808 9 6 and click 'Sample Issue Online'. Title: The title should be brief, specific, and rich in informative words; it should not contain any literature references or compound numbers, Authors and affiliations: Where possible, supply given names, middle Initials, and family names for complete identification. Use superscript lowercase letters to indicate different addresses, which should be as detailed as possible and must include the country name, The corresponding author should be indicated with an asterisk, and contact details (fax, e-mail) should be placed in a footnote. Information relating to other authors (e.g., present addresses) should be placed in footnotes indicated by the appropriate symbols (see below). Abstracts: Authors must include a short abstract of approximately four to six lines that states briefly the purpose of the research, the principal results, and major conclusion(s). References and compound numbers should not be mentioned in the abstract unless full details are given. Tent should be subdivided in the simplest possible way consistent with clarity. Headings and subheadings should reflect the relative importance of the sections, and all headings should be numbered. In the introductory section of the manuscript, the author should strive to define the significance of the work and the justification for its publication. Any background discussion should be brief and restricted to pertinent material, Ensure that all tables, figures, and schemes are cited in the text in numerical order. The preferred position for chemical structures should be indicated. Trade names should have an initial capital letter. All measurements and data should be given in SI units where possible, or in other internationally accepted units. Abbreviations should be used consistently throughout the text, and all nonstandard abbreviations should be defined on first usage. Authors are requested to draw attention to hazardous materials or procedures by adding the word CAUTION followed by a brief descriptive phrase and literature references if appropriate. Reviews: When submitting a review article, authors should include biographical information for each author as well as a black-and-white photograph, Each biography should be one paragraph (approximately 150-200 words) and should include date and place of birth, universities attended, degrees obtained, principal professional posts held, present title, a line or two about the major research interests, and anything else professionally relevant that is of special interest. 3 PRILOGA Z NAVODILA AVTORJEM PRI PISANJU ČLANKOV ZA ZALOŽBO ELSEVIER Experimental section: Authors should be as concise as possible in experimental descriptions. The Experimental section must contain all the information necessary to guarantee reproducibility. An introductory paragraph containing information concerning solvents, sources of less common starting materials, special equipment, etc, should be provided, The procedures should be written in the past tense and include the weight, mmol, volume, etc, in parentheses after the names of the substances or solvents, General reaction conditions should be given only once. The title of an experiment should include the chemical name and compound number of the product prepared; subsequently, this compound should be identified by its number. Details of the workup procedure must be included. Physical and spectroscopic data, including NMR, high-resolution mass analysis, and elemental analysis, can be included in the experimental section or presented in tables, Acknowledgments: An acknowledgment section may be included. It should be placed after the manuscript text and before the references. Abbreviations: Standard ACS abbreviations should be used throughout the manuscript and are employed without periods. The preferred forms for some of the more commonly used abbreviations are mp, bp, oC, K, min, h, mL, ffl_, g, mg, /'g, cm, mm, nm, mol, mmol, ."mol, M, mM, ^M, ppnri, HPLC, TLC, GC, H NMR, GC-MS, HRMS, FABHRMS, UV, IR, EPR, ESR, DNase, ED50, IDg()J ICgQJ LD50, im, ip, iv, mRNA, RNase, rRNA, tRNA, cprn, Ci, dpm, Vm3jt, Wm, k, f-\ii- All non-standard abbreviations should be defined following the first use of the abbreviation. For a detailed listing of standard abbreviations, see The ACS Style Guide; American Chemical Society: Washington, DC, 1997. References and notes: In the text, references should be indicated by superscript Arabic numerals which run consecutively through the paper and appear after any punctuation. Please ensure that all references are cited in the text and vice versa. The reference list should preferably contain only literature references, although other information (e.g., experimental details) can be placed in this section. Preferably, each reference should contain only one literature citation, Authors are expected to check the original source reference for accuracy. Journal titles should be abbreviated according to American Chemical Society guidelines (The ACS Style Guide; Dodd, J, S., Ed.: American Chemical Society: Washington DC, 1997) A list of currently accepted journal abbreviations may be found the journal home page at www.elsevier.com/locate/bmc. Formatting for common references are shown below. Scientific articles: 1. Barton, D, H. R.; Yadav-Bhatnagar, N,; Finet, J.-P.; Khamsi, J, Tetrahedron Lett. 1987, 28, 3111. Books: 2. Doe, J. S,; Smith, J. In Medicinal Chemistry; Roe, P,, Ed,; Pergamon Press: Oxford, 1990; Vol, 1, pp 301-383, PatenVChem, abstract: 3. Lyle, F, R. U.S. Patent 6,973,257, 1995; Chem. Abstr. 1995, 123, 2870. Meeting abstract: 4. Prasad, A,; Jackson, P. Abstracts of Papers, Part 2, 212th National Meeting of the American Chemical Society, Orlando, FL, Aug 25-29, 1996; American Chemical Society: Washington, DC, 1996; PMSE 139. Footnotes: Footnotes should appear at the bottom of the appropriate page and be indicated by the following symbols: asterisk, dagger, double dagger, section sign, paragraph, parallels, Tables: All tables should be cited in the text, and numbered in order of appearance with Arabic numerals, All table columns should have a brief explanatory heading and, where appropriate, units of measurement. Vertical lines should not be used. Footnotes to tables should be typed below the table and should be referred to by superscript letters. Each table should have a descriptive heading, which, together with the individual column headings, should make the table, as nearly as possible, self-explanatory. In setting up tabulations, authors are requested to keep in mind the column widths (8,4 cm and 17,7 cm), and to make the table conform to the limitations of these dimensions, 4 PRILOGA Z NAVODILA AVTORJEM PRI PISANJU ČLANKOV ZA ZALOŽBO ELSEVIER Legends: Legends for figures and schemes should be grouped together separately. Artwork: Figures, schemes, and equations must be cited in the text and numbered in order of appearance with Arabic numerals. Other graphics, such as structures, do not need to be numbered, but please indicate in the text where these are to appear. All graphics (including chemical structures) must be provided at the actual size that they are to appear (single-column width is 8.4 cm, double-column width is 17.7 cm). Please arrange schematics so that they fill the column space (either single or double), so as not to leave a lot of unused white space. Please ensure that all illustrations within a paper are consistent in type, quality, and size. Legends should not be included as part of the graphic; instead all legends should be supplied at the end of the text, To help authors provide actual size graphics, it is suggested that the following settings be used with CSC ChemDraw and ISIS Draw: font 10 pt Helvetica, chain angle 120o, bond spacing 18% of length, fixed length 10.08 pt (0,354 cm), bold width 1.4 pt (0.049 cm), line width 0,42 pt (0.015 cm), margin width 1.12 pt (0.040 cm), and hash spacing 1,75 pt (0.062 cm), Compound numbers should be in boldface, In orderte accurately design schematics to print out at the proper width, the original drawing cannot exceed a column width of 8.4 cm (for single column) and 17.7 cm (for double column). Layout design is facilitated if authors submit their original artwork in the actual size to be published. Please save graphics as an Encapsulated PostScript file (EPS) or a Tagged Image File Format (TIFF), as well as the program the graphic was originally drawn in, For more details on the preparation and submission of artwork, please visit www.authors,el sevier.com. Color: Color figures should be supplied in electronic format as JPEG files (minimum 300 dots per inch). - In print: Color figures may be printed in the journal at no charge to the author, provided that the editor considers the colour necessary to convey scientific information. - On the Web: Any figure can appear free of charge in color in the Web version of your article (e.g., on ScienceDirect), regardless of whether or not this is reproduced in color in the printed version. Please note that if you do not opt for color in print, you should submit relevant figures in both color (for the Web) and black and white (for print). Journal conventions Nomenclature: It is the responsibility of the authors to provide correct nomenclature, Chemical names for drugs are preferred, If these are not practical, generic names, names approved by the U.S. Adopted Names Council, or those approved by the World Health Organization may be used. If a generic name is used, its chemical name or structure should be provided at the point of first citation, Authors will find the following as useful reference books for recommended nomenclature. IUPAC Nomenclature of Organic Chemistry; Rigaudy, J.; Klesney, S, P., Eds; Pergamon: Oxford, 1979. Enzyme Nomenclature; Webb, E, C, Ed.; Academic Press; Orlando, 1992, Biochemical Nomenclature and Related Documents; The Biochemistry Society; London, 1978, The ACS Style Guide; Dodd, J. S., Ed.; American Chemical Society: Washington, DC, 1997. X-ray crystallographic data: Prior to submission of the manuscript, the author should deposit crystallographic data for organic and metalorganic structures with the Cambridge Crystallographic Data Centre. The data, without structure factors, should be sent by e-mail to depositig cede, cam.ac.uk, as an ASCII file, preferably in CIF format. Hard copy data should be sent to CCDC, 12 Union Road, Cambridge CB2 1EZ, A checklist of data items for deposition can be obtained from the CCDC Home Page on the World Wide Web (http://www.ccdc.cam.ac.uk) or by e-mail to: fileservOccdc,cam.ac.uk, with the one-line message, send me checklist. The data will be acknowledged, within three working days, with one CCDC deposition number per structure deposited. These numbers should be included with the following standard text in the manuscript: Crystallographic data (excluding structure factors) for the structures in this paper have been deposited with the Cambridge Crystallographic Data Centre as supplementary publication nos, CCDC........Copies of the data can be obtained, free of charge, on application to CCDC, 12 Union Road, Cambridge CB2 1EZ, UK, (fax: +44-(0)1223-336033 or e-mail: depositOccdc.cam,ac.uk). Deposited data may be accessed by the journal and checked as part of the refereeing process. If data are revised prior to publication, a replacement file should be sent to CCDC. 5 PRILOGA Z NAVODILA AVTORJEM PRI PISANJU ČLANKOV ZA ZALOŽBO ELSEVIER Characterization of new compounds: All new compounds should be fully characterized with relevant spectroscopic data. Microanalyses should be included whenever possible, Under appropriate circumstances, high-resolution mass spectra may serve in lieu of microanalysis, if accompanied by suitable NMR criteria for sample homogeneity, Biological data: Biological test methods must be referenced or described in sufficient detail to permit the experiments to be repeated by others, Standard compounds and established drugs/agents should be tested in the same system for comparison. Statistical limits (statistical significance) for the biological data are usually required, If statistical limits cannot be provided, the number of determinations and an indication of the variability and reliability of the results should be given. References to statistical methods of calculation should be included. Doses and concentrations should be expressed in molar quantities when comparisons of potencies are made with compounds having substantial differences in molecular weights. For inactive agents, the highest concentration or dose level tested should be indicated, Detailed descriptions of biological methods should be placed in the Experimental section, Structural data: Atomic coordinates for structures of biological macromolecules determined by X-ray, NMR, or other methods should be deposited with the RCSB Protein Data Bank (PDB), It is the responsibility of the author to obtain a file name for the niacroniolecule; the file name must be referenced in the manuscript, Deposition (deposit.pdb.org) and release information are available at http://deposit,pdb.org/depoinfo/depofaq.htm I, Manuscripts will be sent out for review only after receiving a written statement from the author that the coordinates will be deposited. If a manuscript is accepted for publication and the PDB file name has not yet been obtained, it must be added in the proof prior to publication, Upon written request by the author the PDB will refer requests for coordinates to the originating author, but one year after publication, they will be made generally available upon request. Please address all inquiries about depositing to the PDB. GenBank/DNA sequence linking: Authors wishing to enable other scientists to use the accession numbers cited in their papers via links to these sources, should type this information in the following manner: For each and every accession number cited in an article, authors should type the accession number in bold, underlined text. Letters in the accession number should always be capitalized (see example below,) This combination of letters and format will enable the typesetter to recognize the relevant texts as accession numbers and add the required link to GenBank's sequences, Example: GenBank accession nos, AI631510, AI631511, AI632198, and BF22322B), a B-cell tumor from a chronic lymphatic leukemia (GenBank accession no. BE675043), and a T-cell lymphoma (GenBank accession no, AA361117), Authors are encouraged to check accession numbers used very carefully, An error in a letter or number can result in a dead link. In the final version of the printed article, the accession number text will not appear bold or underlined, In the final version of the electronic copy, the accession number text will be linked to the appropriate source in the NCBI databases, enabling readers to go directly to that source from the article, Software: Software used as part of computer-aided drug/agent design (e.g., molecular modeling, QSAR, conformational analysis, molecular dynamics) should be readily available from accepted sources and the authors may specify where the software can be obtained, Assurance of the quality of the parameters employed for the relevant potential functions should be detailed in the manuscript. Supplementary material: Elsevier accepts electronic supplementary material to support and enhance your scientific research, Supplementary files offer the author additional possibilities to publish supporting applications, movies, animation sequences, high-resolution images, background datasets, sound clips, and more, Supplementary files supplied will be published online alongside the electronic version of your article in Elsevier web products, including ScienceDirect: www.sciencedirect.com, 6 PRILOGA Z NAVODILA AVTORJEM PRI PISANJU ČLANKOV ZA ZALOŽBO ELSEVIER 7