GORIŠKI SLOVENEC Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo In Uoravništvo: Via Carducci št. 10, il. nad. Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.- — Pol leta Lir 5.----Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1-Oglasi: * Oglasi na drugi strani Lir 1.- za Vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike. SREDNJEVEŠKI ARGUMENTI Po napredku kričimo vsi, toda kako različne so naše metode, kako malo napredka se nam obeča baš vsled tega, ker se po večini ne zavedamo, v čem obstaja ta napredek. >Jaše politično življenje je ostalo popolnoma na stari podlagi. Nekoliko slabo umij enega bolševizma in nič vep noyega. Taj^o smo Čitali, mßndja v petkoyi Številki ^Edinosti», Člapek z naslovom «Dr. Henriku Tumi — Slovenska žena». Pustimo popolnoma na stran glas sirene, ki vabi g Tumo nazaj v raj nacijonalizma in ustavimo se edino pri besedi — «slovenska ženap. Ne dvomim0; (ja je jako učinkovita m (ja 90 dyigajo prej vsaki? ako jo nagovoriš: «Glej; g!e,i nago slovensko ženo!» Eaj je človek vßdno ponosen, da more spadati h kakemu trogm J sem j^olažil župana, «ženska jo pač mednarodno bitje. Tega ne Čutijo zastonj «socialisti», ker jim hočejo «a vgaku «epu priznati vo- itak z nevoljo otresa. To je napredek in omika. Malo pa diši po svobodi, ako bi hoteli trditi, da kdor ni podkovan v veronauku in cerkvenih vedah, ni morda dober Slovenec ali niti človek ne. Taki pojimi so srednjeveški in ti-ranični. Pustimo vsakemu svobodo vesli in prepričani smo, da bode imela cerkev vedno še dovolj privržencev, kajti povprečno stremi vsak človek po »eumrjočnosti svoje duše in ae vsled tega rad oklepa vseh argumentov, ki blažijo «jegOv strah pred smrtjo. Ni pa nam treba omenjati, da je višek značaja pogum pred praznoto in da je moralno višje ono dejanje, ki ne išče nikakega povračila ne na tem, ne na onem svetu. To smo pa omenili le mimogrede, ker ne spada več v politično stroko. Svarimo pa ljudi pred starimi zmotami v dobi, ko sč vrši preobrat s tako naglico, da ga posameznik niti ne opaža in postaja vsled tega nehote «srednjeveški» v primeri z drugimi, ki bile, da bi držali korak z razvojem, Za tp pa drsimo od sebe vse, kar nas bi priklepalo na preteklost in skušajmo se otresti predsodkov, ki nam bi dali čutiti okove preteklosti, ki nas skuša potegniti nazaj v globočino, iz koje se moramo izkopati za vsako ceno. To moramo držati vedno pred opmi, kedar sy. nas. po-lašča dvonij jkaj bi sjoriji v na|em položaj p. lllno pravico», Tako izgleda torej v resnici narodno vprašanje ženske, kar jp popolnoma naravno, kajti žensko čustvovanje jje omejeno vedno na osebni egoizem in se tako le težko zamisli v to, kar se zove interes skupnosti, Dancjapes moramo vsled tega 0-puščati stare predsodke, ako nočemo hiti žrtve težkih zmot. Taka srednjeveška zmota se nam ztji tudi trditev v zadnji številki «Goriške straže», da spada «vero-nauk» k napredku. ' Mi načeloma seveda nimamo prav ničesar proti veronauku, toda pobijati hočemo mnenje, da mora vse tako biti, kakor je bilo nekdaj. Za nas je bistvo vsega veronauka ta, da «ljubiš Bpga črez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe». Ako se bi ravnali vsi po tem nauku, ne bi bilo na svetu ny vojn, ne sovraštva, Zanašanje veronauka v ljudske in srednje šole kot obvezen predmet, ki obsega vse možne postranske komentarje in zgodovine, pa si ne moremo tolmačiti drugače, kakor da gib v šole gospodstvo «klerikalizma». Kdor je za to vnet, naj se uči. Ni pa, da bi morai vsak proti svoji volji požirati vse «cerkvene očete», ki jih poleg tega cerkveni dogma večkrat popolnoma drugače tolmači nego je bilo njihovo prepričanje. Nekoliko svobode v tem pogledu ne bode škodovalo cerkvenemu v-pkvu, potrebna je pa večja svoboda v tem pogledu, ker jo zahtevajo današnje razmere, v kojih se ne vzgaja mladež za privilegirane stanove, ampak za splošnost. Radi tega je ne-obhodno potrebno, da se pusti mlademu duhu dovolj prožnosti in se ga ne vklepa v jarme, ki jih pozneje Nemška „upornost“. Zadnje dni teče mnogo brzojavov med Nemčijo in zavezniki, kajti pryo obsojajo ^ayesniki uporno,sb in trdovratnosti še predno je stopila v veljavo mirovna pogodba. . Znano je, da je preci jedni za- pustjkj Pžg^ nemška delegacija, ki je proučevala uveljavljenje klavzul mjrov^e pogodbe dogovorno z zavezniki, dokler ni prišlo do sporov med delegati, niso vedeli Nemci drugega izhoda kakor pobrati šila in kopita ter pričakovati daljnega razvoja dogodkoj£ V. «kalinu. Mjed tym je nemška odločnost spravita v nemalo zadrego entento, toda po, dolgem posvetovanju so sklenili zavezniki vendarle nastopiti odločno in zahtevati od Nemcev, da podpišeje izvršilno pogodbo V smislu in obliki, kakor jim je bil^ predložena od zavyznikpy. Isto dobno kakor so se otvorile vojaške pfiprave, da se Nemčijo prisili z nasiljem k pokoriščini, ste odšli tudi dve noti Nemčiji, na koji se pričakuje od ure do ury odgovora, kajti v' slučaju nepo-voljnega odgovora zasedejo francoske čete nadaljne kose nemškega ozemlja. Ententa stoji namreč n p, stališču, da mora podpisati nemška delegacija zapisnik, ’ s kojim se obvezuje izvršiti v polnem obsegu klavzule mirovne pogodbe., predno stopi v veljavo miro.ynp pogodba sama. Npmcj se načeloma branijo podpisati to mirovno pogodbo, češ da hoče Francija zadrževati nemške vojpe ujetnike v svrho, da kaznuje one nemške častnike, \i\ ^0 sy pregrešili proti mednarodnemu pravu. V tem pogledu bi bilo omeniti, da je francosko zadržanje podobno takemu načrtu, bajti nemški poslanik V Parizu von Lersner je namreč že ponovno izjavil, da se ne bi upala nobenp nein-ška vlada izročiti zaveznikom častnikov, ki hi imeli priti pred vojno sodišče zaveznikov, ker bi jo ljudsko mnenje takoj obsodilo, Radi tega je svetoval Lersner zaveznikom, da naj gredö sami po te „zločince“, ako jih hočejo imeti za vsako ceno. Konečno je še opaziti, da amerikanska delegacija ne pripisuje tem dogodkom nikake važnosti in posebno ne navideznim grožnjam Nemčije v obliki močnejših policijskih in stražniških oddelkov, ki se jih uvedlo v mnogih nemških državicah. Radi tega se Amerikanci tudi V slučaju nemške odpornosti ne namera- vajo vdeležiti kakega oboroženega pohoda na Nemško. Vrhu vsega tega pa je dobila amerikanska delegacija ukaz, da se mora še pred 10. tekočega meseca vkrcati na pot v Ameriko. Ni nam treba omenjati, da je to za Nemce kakor voda na mlin, kajti čim rahlejša bode zveza med Evropo in Ameriko, tim manj se imajo Nemci bati posledic mirovne pogodbe. S tem sicer ni rečeno, da se bodo Amerikanci popolnoma disinteresirali za Nemčijo, toda V-sekakor je gotovo, da ne žrtvujejo niti enega moža za tuje interese, ki ne bi našli opravičenja •’ javnem mnenju ame-rikanskem, ki ,t- je danes precej razdvojilo. Temu je pripisovati tudi odhod ame-rikanske delegacije iz Evrope, kar Francozom gotovo ni preveč všečno. Saj se je svojedobno govorilo, da odide le del delegacije s Polkom, ostali del pod na-čelništvom Whiteja pa bi zastopal še dalje Zjedinjene države na mirovni konferenci. Toda sedaj na enkrat je došlo ameri-kanski delegaciji nepreklicno povelje, da mora odriniti, in pustiti evropejsko mirovno konferenco na cedilu. Najbrže so pripisovati najnovejše vesti o franko-anglo-belgijski vojaški zvezi sedanjemu nejasnemu položaju na Nemškem in v Ameriki. Poslednja stoji namreč pred volitvami novega predsednika, ki se bodo vršile leta 1920. Predvidevati je pa že danes hud boj med republikanci in demokrati. V Nemčiji pa je začelo zopet vreti. Neodvisni socijalisti se oglašajo in hočejo reširi Nemčijo z mednarodnim sporazumnom proletarijata. Nernški generali podpirajo monarhistične struje in pov-darjajo še Vedno, da Nemčija ni še premagala. Sedanja nemška vlada omahuje neodločno, ker se boj|i reakcije neodvisnih sociia\K\p,y m stare monarhične struje. Vsekakor jje nastopil; v evropejski politiki važen moreni, kajti Nemčija kljubu vsem trdim pogojem ni podcenjevanja Vredna. Radi tega je pričakovati, da bodo poskušala Nemčija prg; afy siej izviti se obveznostim pikovne pogodbe, za kar čaka . !g ugodnega trenotka. Pri tein te vpo-Števati, da danes v slugaj)U potrebe ne bi mogla več nesena, evropejska država mobili^i/aii milijonskih armadi Vsled če-. sar zasluži nemška politika diajne pozornosti, kajti, kakor hitro se bi razsula nemška p\iro,Vna pogodba, imajno Evropo, y novem ognju. Upajmo, d;a za* sedaj ne pridemo še do tega, kajti nam Slovanom ne obeča nemška odpornost nikakih ugodnosti! posebno izjavo, ki jo podpišejo zavezniške in pridružene jej vlade ter jugoslovanska država. Vsled te izjave so podpisali jugoslovanski delegati zapisnik, s kojim pristopajo mirovni pogodbi v St. Germain-u, pogodbi glede zaščite narodnih manjšin in finančnim dogovorom. Po tem podpisu jim je bilo „dovoljeno“ podpisati tudi mirovno pogodbo z Bulgarijo. Vrhovni zavezniški svet je na to vključil še nekatere gospodarske in finančfie klavzule v ogrsko mirovno pogodbo, ki je vže pripravljena za podpis. Konečno je odobril vrhovni zavezniški svet načrt pogodbe med zavezniškimi državami na eni strani ter Poljsko in Ceho-slovaško na drugi strani, glasom koje pogodbe se določijo meje med poslednjima dvema državama. Zahodnja Galicija se prisodi poljski državu Nov generalni komisar v Julijski Etenečijh Kakor dosnajamo, je imenovan novim generalnim komisarjem v Julijski Benečiji na mestu Avgusta Ciuffelli-ja veliki oficir Dr. Anton Mosconi, dosedanji izvanredni komisar za tržaško mesto. Tržačani ga morajo dobro poznati, Uer se nahaja že delj časa v Trstu. Glas gre za njim, da je poštenjak, razumen človek in nevtrudljiv delavec. Vsaj se gorko, zavzemajo tržaški listi za njegovo imenovanje in toliko tržaški „ Lavora tore“, kakor tudi „Piccolo“ sta polna hvale, v kolikor se tiče izbere no,-ve osebe za to težavno mesto, ki je povzročalo marsikaj preglavice tudi bivšim avstrijskim cesarskim namestnikom. Seveda pa nastaja baš s tem imenovanjem zopet novo vprašanje, kdo pride na Mosconijevo mesto za izvanrednoga komisarja v tržaškem mestu. Za nas ostane vedno glavno vprašanje, kako stališče zavzame Mosconi napram Slovanom V zasedenem ozemlju. O tem nimamo še nobene skušnje, da bi za-mogli sklepati na bodočnost. Mosconi je imel priliko proučevati narodnostno V-prašanje V Julijski Benečiji in ako je res, da je razumen mož, se ga nam ne bode treba bati. Jugoslavija je podpisala mirovno pogodbo. Dne 6. t. m. se je sestal vrhovni zavezniški svet pod predsedništvom Cle-menceau-ja. Dogovorno z jugoslovansko delegacijo so bile izvršene spremembe posebno glede zbližanja roka plačil pod naslovom odškodnin, ki pritičejo Jugoslaviji. Te spremembe se sprejmejo v Nova ogerska vlada za monarhijo. Kakor se glase zadnje vesti iz Oger-ske, je tam zopet zavel popolnoma re-akcijonaren duh. Priglasitve za monarhije si slede ena za drugo pri sedanjem že itak reakcijonarnem ministerstvu. Tako se je zglasila pred nekaj dnevi pri mi-nisterskem predsedniku deputacija realistično stranke pod vodstvom nekega Somsica, ki je zahteval da ^se zopet vspostavi armado krone Sv. Stefana in odpravi naslov republike in ga nadomesti z besedilom „Ogrska država“, vsaj dokler ni osoda iste konečno določena. Ministerski predsednik je pa odgovoril, da se čuti ponosnega svojih monarhičnih čutov in to je tudi ponovil napram zastopniku zaveznikov, Clarku. Konečno obliko naše države — je pristavil — odloči ljudsko glasovanje. Gotovo je, da bode pretežna večina za monarhijo. Ljudsko glasovanje je pa vseeno zaželjeno V svrho, da še v tem vprašanju ne izreče 180 poslancev, ampak ves narod. Ministerski predsednik je zaključil svoj govor zatrjevaje, da se hoče za sedaj Vzdržati vsakega namigavanja glede bodoče osebe vladarja in je prosil tudi načelnike realistične stranke, da bi ga V tem oziru posnemali. LaRota v Avstriji. O lakoti v večjih avstrijskih mestih se danes mnogo piše. izgredi so se pojavili v Inomostu, kjer so. razbili izgredniki dve kavarni, ople«® jezuitski zavod in napadli Rilterjjev- zavod. Italijansko vojaštvo je zabranilo baje daljne izgrede. Vse mere pa presega beda na Dunaju. Avstrijski državni kancler Renner je opisal bedo v posebnem pismu na mirovno konferenco. Uradna racija premoga znaša sedaj komaj tri kg premoga na osebo in za jeden teden. Pa še te množine ni mogoče redno razdeljevab in vboge ženice moraj'o čakati po več ur v temi in snegu. Hrana je vrhu tega nepopisno pičla in negotova. Renner prosi vsled tega dovoljenja, da bi smel priti osebno V Psriz Vrhovni zavezniški svet je bil bajfe ganjen, ko je čital ta opis. Angleški časopis „Times“ omenja zlobno, da je za sedaj nemogoče pomagati Nemški Avstriji, ker nima amerikanska Vlada na razpolago fondov za dovoljevanje nadaljnih posojil V Evropi in bi konečno zamogla priti na pomoč le svojim bivšim zaveznikom. , Ako bi hotela Vlada Zjedinjenih držav dovoliti posojilo Nemški Avstriji, bi si morala izposlovati najprej dovoljenje ame-rikanskega kongresa za raztegnitev posojil na sovražne države. Možno je^ torej, da odreče kongres vsako pomoč Nemški Avstriji. Tako sklepa „Times“ m pozablja pri tem, da je vojna končala in da bi bilo dandanes podlo, maščevati se nad popolnoma onemoglim prebivalstvom, ki nosi le posledice svoje slabosti, da se je dalo voditi za nos od peščice norih nacijonalistov.__________________________ KRITIKE k vreditve valute. Kritike k vreditvi valutnega vprašanja se vže močno oglašajo. Tržaški „Lavo-ratore“ je posnel neko tako kritiko iz časopisa „il Tempo“. Ker ima ta kritika nekaj na sebi jo prinašamo V prevodu; ki se glasi: IDdredba je bila z veseljem sprejeta od trgovcev in to po pravici; vsi priznavajo, da se je podvrgla država težki žrtvi, ki nima več na sebi oni znak začasnosti kakor meseca aprila, kajti danes so Vsi prepričani, da bode težko dobiti od Avstrije, koje položaj poznamo danes, kako odškodnino. Noče se pa priznati od vseh drugo stvar, ki je istotako pravična: „zaslugo, ki si jo je otekla tržaška trgovska zbornica s svojim nevtrud-UiVim prizadevanjem“. «GORIŠKI SLOVENEC» Škoda je le, da so bile v Rimu na delu razven trgovske zbornice tudi drugi Vplivi in sicer navadni smrdljivi vplivi o-nih, ki med občini ipteresom, gledajo le svoj. Odredba je dejanski taka, da zasluži mnogo kritike: kritike, koji bi bilo možno izogniti se, ako bi bila vlada poučena kakor gre. Odredba prizadeva zares le ubožnejše sloje v veliko korist kapitalistov in v tem političnem momentu in zadržanju, ki je je zavzelo Nittijevo ministrstvo, je to čudno. Najtežja točka je ona, ki zadeva zavarovalnine; ako bi bili hudobni, bi brez drugega natolcevali, da je bil dober del odredbe narekovan od zavarovalcev, dasi bi bilo domnevati, da služi naredba bolj hišnim gospodarjem. Razločnejše povedano: Glavnice zavarovalnih družb so naložene deloma V hipotečnih posojilih, deloma V stavbah in zemljiščih, deloma v kupčijah, ki niso malo ali nič prizadete od valutnega V-Vprašanja, in najmanj seveda v gotovini. Ker pa določa odredba, da smejo plačevati lastniki hiš svoje dolgove v iz-sneri 60 od sto, ako ne določi drugače sodnik — in iz odredbe ni mogoče pometi, je li ima sodnik oblast določiti nižji ali višji odstotek ali pa oboje — zadostuje to dejstvo, da se izmažejo zavarovalne družve pri plačevanju penzij z izmero 60 od sto izvžemši le one slučaje, ki zadevajo vže zapadle premije in ki se ugotove na podlagi posebnega inventarja. Jasno pa je, da se te zavarovalne družbe sila okoristijo baš z glavnicami, ki niso naložene v hipotečnih posojilah in teh je pretežna količina. Sredstva pa ni, da se bi moglo prisiliti te zavarovalne družbe k poštenejšemu in bolj človeškemu postopanju. Radi tega je naravno opravičen sum, da so zavarovalne družbe pritiskale na rimsko vlado dobro vedoč, da čuvajo z zaščito interesov hišnih gospodarjev tudi svoje. Druga točka, ki je po večini V zvezi s predidočo in ki ni nič manj resna je možnost, da odloča V spornostih sodnik od slučaja do slučaja. Odredba določa, da se bode moglo zateči k sodniku le v izjemnih slučajih. To je V teoriji lepo slišati, toda v praksi kako bode? Je-li bode mogoče izogniti se sumu interesi-rane pristranosti razsodivši v prilog jedne ali druge stranke? Mnenja smo, da je jako težavno odločiti vže naprej, kedaj je spornost res izjemna ali pa ni. Radi tega je predvidevati številne tožbe na sodnijah, kar bode le V velikansko škodo splošni vreditvi vprašanja, ker ostane še v negotovosti dober del prebivalstva. Vredi-tev pa bi bila jako nagla, ako se bi bila od ločila vlada, kakor je bila njena pravica in dolžnost, razsoditi salomonično. Res je, da bi bilo dosti nezadovoljnežev — sicer pa jih bode s tem sistemom še več — toda če ne drugega, bi že vedel vsak, pri čem da je in se bi povrnil k svojim opravilom V mejah, ki mu jih dopuščajo njegova sredstva. Nadaljna točka, koje se istotako ni Vzelo v vpoštev in ki bode brezdvomno povod marsikateri tožbi, je ona, ki zadeva kredite po 5. novembra, to je potem ko se je postopalo s krono v smislu Badoglijeve odredbe in plačevalo zanjo 40 italijanskih stotink. Takrat so namreč vredili trgovce svoje zadeve tako, da jim ni bilo treba vsak dan dokladah iz svojega v blagajne: blago na pr., ki je stalo 10 lir, je bilo zvišano avtomatično na 25 kron, kar je bilo tudi pravično. Toda na 25 kron je niso zvišali edino le oni trgovci, ki so morali temu zvišanju primerno plačevati; tega poviška v kronah so se poslužili tudi oni trgovci, ki so dobivali blago proti naknadnemu plačilu in ki so je torej plačali potem ko so je prodali. Takega blaga pa je bilo v prvih mesecih leta 1919 v naši deželi ogromno. Istega sistema so se poslužavali tudi številni trgovci, ki so dohajali iz kraljestva prodajat blago na svoj račun in tako so si vredili tudi oni, ki niso dajali svojim odjemalcem drugega kakor delo lastnih rok. Vsi ti ljudje, ki niso imeli v preteklosti najmanjše škode in ki so dobili aprila meseca svojih 40 od sto, t. j. natančno toliko, kolikor jim je pritikalo, bodo danes seveda zahtevali od onih, ki so se vsled prejšne odredbe pri sklepanju pogodb morali obvezati, da se priznajo za dolžnike še za ostalih „x“ lir. ki jih določi poznejša odredba, še 20 od sto od v kronah izraženega računa, kar odgovarja danes 50 od sto realne vrednosti prodanega blaga. Ker je pa naravno, da to ni pravično, je istotako samo ob sebi unevno, da se ne bodo vsi Vdali pozivu plačila in tako bo nastalo pravd, da bode veselje za odvetnike. Državna blagajna je pa naravnost o-škodovana z izplačilom nadaljnih 50 od sto za takozvane serijrane lire; težko, jako težko bodo prizadeta vsled tega neumljivega doplačila, ker bode morala popolnoma neopravičeno plačati tozadevne svote gori opisanim trgovcem, vojakom in uradnikom, koje je vporabila za razpečavanje teh novih lir in med kojimi ne manjka prebrisancev, ki so jih obdržali čimveč so mogli; doplačati jih bode morala državna blagajna vsem bankam, ki so jih izplačevale na lahkomiseln način vsem onim V plačilo vrednotnic in denarnih nakazov iz kraljestva“. Pa konečno še nekaj, kar je važno za slovenske begunce, ki so se mudili tekom vojne V Italiji. Ti nesrečniki po večini niso imeli dovolj denarnih sredstev in z nekim kr. odlokom so se jim mogla dovoljevati posojila potom italijanske banke (Banca d’Italia), ako so mogli namreč dokazati z verodostojnimi pričami, da posedujejo V neodrešenih deželah svoje glavnice ali premoženje in ako ste podpisali menjico dve plačila zmožni osebi. Sedaj pa se nahajajo te osebe oči-Vidno v jako težkem položaju, kajti med tem, ko jim je treba plačati dolgove storjene V Italiji „alla pari“ dobijo V svoji stari domovini le 60 od sto, čeravno jim je bilo Večkrat poleg vsega še premoženje porušeno. Taki državljani zaslužijo Vsekakor posebne pomoči. „V obče — pravi člankar —- ponavljam, kar sem o priložnosti vže rekel: želeti bi bilo, da se bi znova pretehtalo ukrepe in pri tem vpoštevalo nasvete od strani oseb, k s hladnimi pomisliki odkrivajo hibe pričujoče odredbe, treba je le znati dobiti te objektivno misleče ljudi, ki jih je sicer malo, ase vendarle najdejo“. Mi se seveda pridružejemo tej kritiki, najdemo pa največjo hibo v tem, da se ni razločevalo premoženja pred vojno in med vojno oziroma po sklepu premirja. 40 od sto za vojne dobičkarje in one, ki so si nabrali denarja na vse mogoče poštene in nepoštene načine, je seveda popolnoma odveč. 60 od sto za one, ki so imeli premoženje pred vojno pa je povsem premalo, ako se pomisli, kako Vrednost ima današnja papirnata valuta V primeri s stavbami in zemljišči. Naredba postaja vsled tega vedno boij sumljiva, ker ji manjkajo elementi, iz kojih se bi dalo sklepati, da se je hotelo rešiti premoženje, ki je je ta ali oni posedoval pred vojno V glavnicah pri zasebnikih ali V Vrednotnicah. Morda so se tega zavedali oni, ki so kovali to naredbo, ker so pustili izhodišče za one, ki se zatekajo radi k odvetnikom. V popravo nedostakov, ki jih ni baš malo, bo morala naredba še V parlament in ako slučajno ne bodo sedeli V Vseh klubih kamoraši, je nekaj upanja, da se ta naredba prilagodi pravičnejšim vidikom, kajti sedanja oblika je brezdvomno skovana pod pritiskom činiteljev, ki imajo od današnje vreditve valutnega vprašanja največji dobiček. V tretje gre rado pravi pregovor in res ni izključeno, da pridemo še prej ko mislimo do tretje in definitivne naredbe, ki mora konečno in nepreklicno rešiti to pereče vpračanje, ki trpinči danes Vse one, ki menijo, da imajo kaj pod palcem. Izdajatelj: JOSIP PETERNEL. Upravitelj in urednik: Karol Jušii. Tiskarna G. Juch v Gorici. POZOR! Iščg in kupuje se vsako množino drvi za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe je nasloviti na uredništvo „(Soriškega Slovenca“. Orazietti m Angelini Velika zaloga črnega in belega vina iz Kojskega. KONKURENČNE CENE Na Piacuti (Piazza N. Tommaseo) nasproti cerkve. /----------* CORSO G. VERDI 38. TT T Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, ej e barv i. t. d. sa s SLOVENSKE KNJIGE. Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-H vence" sp. V. Bandelj, u Slovarji italijansko-slovenski, in slovensK0 italijanski. - Slo-H a venska postrežba a a __________________________________} lBAZAR! Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13 Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov ■ BI D Prodaja se vse nadrobaoinnadelielo Edina zalsp papirja „Mie“ ■ n d S cenami ne more nihče konkurirati. : Leopold Zakrajšek: mmmmmimšiiiiui! l! HIP fOlOPIVEl Gorica, Corso G. Verdi II m i||||i ‘Ui • TRGOVINA m Perilo, manufakture in izvršene obleke TU liiiimimmmmm m r Naznanjam, da sem začel stre-hokriino obrt v Gorici (Largo Nkold Pacassi 3 in 5) in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakovrstnih načrtov in stavbenih proračunov. Maksimiljan Poberaj arhitekL m nn m m m m m @3 mt mi Cepljene trte, križane vrste, Veli Ra izbera sadnih mladik, cepiene mrbne mladike, kra-silne rastline, SviloprejRina semena — zagotovljen vspeh. Cenik na zahtevo brezplačno ISI m SIGON JOSIP m Gorica, Ulica Rastello 8 g Velika zaloga vsako vrst- ® ® nih ur, verižic in zlatenin a a , m Naj nižje cene m Tvrdka: Pietro Quagliata & sinovi Gorica: Via Morelli št. 12 trguje z vinom, oljem, jesihom, jestvinami. Cene tekmujejo z vsako konkurenco. SITI S191 velike koristi bolje od lesa L. 30 kvintal na drobno - L 25 kvintal na debelo. 1 G. Temil - Gorica ÜÜ 1 Kožama in brusilnica na električno gonilno silo. Bogata zaloga vsakovrstnih rezil. Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja in se jamči za izvršeno delo. Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju kirurgičnih in drugih sličnih orodij. = Prodaja tudi toaletne predmete =: m H Banka za Julijsko Benečijo v Gorici Anonimna družba - Društvena glavnica L |,000-QQQ Agencije: Ajdovščina, fljello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič. Depoziti - posojila - odračuni Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu