0 telegrafu. Mojemu predavanju o telegrafu v Ijubljanski čitalnici manjka sklepa, ker imel sem o tisti priliki telegrafične stroje pri sebi, in mi je bilo mogoče, tiste občinstvu razložiti. Ker je nUč. Tov." moj govor prinesel, je potrebno, da dodam tudi potrebno razlaganje aparatov, pri telegrafovanju naj potrebnejših. Ti-le so: Ključ in pisalec (Schreibapparat) po sistemi Morse-a in baterije. Prej sem omenil, da je za telegrafiranje potreben nenomeren tok" (gleichmiissiger Strom) galvanične elektrike, ki se razliva po železnem drotu, kateri je ovit okoli prav mehkega in čistega železa. Galvanična elektrika ze vzbuja v baterijah. Tesosestavljene tako-le: V stekleni kupici stoji valj (cilinder) iz cinka, v njegovi votlini zopet lončena okrogla kupica, rahlo ožgana, tako da tekočina zkozi udari, pa ne toliko, da bi od nje kapala, in v tej persteni kupici stojf bakreni cilinder. Voda nekoliko osoljena je tista tekočina, katera obdaja lončeno kupico; tekočina pri bakru v persteni kupici je tudi voda, v kateri je raztopljen bakreni medni vitrijol.^Cilinder cinka in bakra iroata vsaki po eno vretenico (Schraube). Ako privežemo en konec drota za cinkovo, drugi konec tega drota za bakreno vretenico, imate po celem drotu enomerni tok galvanične elektrike, tudi če je drot veliko milj dolg. Ena sama tako sestavljena kupica se imenuje galvanični element, in en konec cinkove vretenice negativni, dragi s bakreno vretenico pozitivni pol. Da je tak močneji, zveže se več takih ena z drugo, tako da je pozitivni pol vselej z negativnim zvezan, in da pri pervi knpici ostane cinkova, pri zadnji kupici pa bakrena vretenica prazna. To je potem galvanična baterija. Ako v ta dva prazna konca z vretenicami priterdimo v vsako kupico konec istega drota, tako je tok elektrike, kateri se razprostira po drotu, toliko močen, da je mogo6e ž njim, ako bi drot vao zemljo obsegel in bi obdan bil z dobrimi neprevodniki (Nichtleiter) okoli vse zemlje telegrafirati. Ako je pa drot pretergan, jenja tudi tok. Tok si moramo misliti enak mirno tekoči vodi. Mislimo si stekleno dolgo cev, po kateri se enomerno voda steka. Ako bi imela cev malo zatvornico, bi lahko tok vode čisto ustavili, ali ga razdelili v krajši ali daljši curke. Ravno tako je pri električnem toku po drotu, zatvornica se pa tukaj imenuje ključ. KljuČ je kjerkoli v drot tako vrezan, da se ž njim drot preterga, kedar hočemo; pa se ravno tako hitro tudi more zvezati n. p. tako-le: A d V" cink B "baker A in B sta konca drota eden zvezan z cinkom, drugi z bakrom, in vsak pri aa zvezan z železnimkolčkom, c bi bil ključ, pri d v železni kolč tako vdelan, da se mali konec železa ali druge kovine, ne da bi izgubil dotiko s kolčkoni, dd vzdigovati. Ako je konec ključa e v dotiki s kolčkom pri f, tako je drat A i dratom B torej tudi negativni pol s pozitivnim polom baterije zvezan; v drotu in ključu je električni tok — ako je pa konec ključa e oddaljen od kolčka f je drot pretergan, baterijina pola nista zvezana in tok v drotu in ključu mine. Ako terpi dotika dalj časa, je tok dolg. terpi pa le malo časa, je tok tudi prav kratek. Ako roko v zrak pomolimo in jo precej nazaj potognemo, je to kratko znamenje, ako je dalj časa v zraku deržimo, je to dolgo znamenje in po kombinaciji teh dveh znamenj se da sestaviti celi alfabet. To pa bi bila samo začasna vidljiva znamenja; hočem zdaj povedati, kakošna je mašina, katera natn znamenja kratkega in dolgega toka po ključu v naSo voljo dana, tudi na papir natiskuje. (Konec prifc.)