Poštnina plačana v gotovini. Maribor, srede 17. novembra 1937 Štev. 262. leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski Irg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Bogastvo naše zemlie Kolikokrat čujemo tu in tam zanosne oesede o bogastvu, ki ga krije naša zem-Ja. Bogastvo naše zemlje je znano. Mno-g°kie, zbuja zavist in zle želje. Kako °Sromno je to bogastvo, nam povedo nekatere značilne okoliščine, ki se tičejo Predvsem zemeljskih dragocenosti v Bosni in Hercegovini, brez ozira na druge krajine naše države. ^ 18 največjili p r e mo go k op n ih središčih Bosne in Hercegovine so odbili znatne prvine fosilnega premoga: olfoli 150 milijonov ton oligomiocenske-Premoga s 4000—6000 kalorijami, oko-1 600 milijonov ton pliocenskega liguifa s 3000—4000 kalorijami. Skupno torej °k°li 750 milijonov ton premoga. To se Pravi; Če se sedanja proizvodnja celo Podesetori, potem je še vedno premoga d°volj za več kakor 600 let. Celotno razložljiva količina vseh premogovnih vrst, ki se lahko tehnično iter gospodarno izčrpava, znaša okoli 5000 milijonov % premoga, količine, ki je na isti pogini ne izkazuje nobena druga država v Evropi! Bosna in Hercegovina pa sta ce>o glede fosilnih premogovnih vrst najbogatejša zemlja! . Ni pa ta zemlja samo bogata na neiz-FPiiih premogovnih bogastvih. V sebi ^riie tudi neizčprne skladovnice železne ki jo cenijo skupno na 22,500.000 % ii katerim lahko še priključimo okoli 1 50 milijonov ton neoprte železne ru- Razen tega pa zasledimo v tem pod-r°£ju silovitih zemeljskih bogatij tudi Prvovrsten, kvaliteten bauksit, ki predstavlja glavno surovino za pridobivanje alUrninija. Aluminij pa je danes povsod dobrodošel: v letalstvu, medicini, so-e°bni tehniki vobče. ^si ti predmeti so ogromne važnosti razvoju ter izgradnji naše narodne ,‘^ustrije, našega rudarstva, topilništva ’n drugili industrijskih panog. Žal pa ne u°Pušča nacionalna eksploatacija teh Podzemnih dragocenosti, da bi se ta bo-Sastva še temeljiteje izkoristila. Velike 'Možine drobnega, atmosferičnim razkrojnim silam izpostavljenega premoga .b' lahko, izrabljene v rudniških centra-a'h> dajale zadostne električne energije štetim naselbinam, ki so sedaj navede na predrago razsvetljevalno in po-S°nsko električno energijo. Tudi lignit i lahko bolje izkoriščali za pogon naših ''toniobilov, traktorjev, parnikov in le-a'j Železno rudo bi trebalo izkoristiti za Polovične ali dokončne fabrikate ter jih Precej višjih cenah izvažati, kakor pa j,12 to dogaja še sedaj (upati je, da bo n'alu bolje), ko . se izvaža v sirovem, 5°bdelanem stanju in proti — bagatel-lni cenam. Takisto je z bauksitom, ki ^re Preko meja skoro — zastonj, mesto , a hi dobili zanj v aluminijevi predelavi ePe peneze. . bogastvo torej ni vse. Pametna izra-a tega bogastva je važnejša,'pomembna nego bogastvo samo. Izločitev teh j^atijkljivosti ni prav nič manjšega po-j^e*ra, kakor prizadevanje, ki gre za tem ra*Q našo narodno industrijo,, naše na-,°uno gospodarstvo dvigniti na stopnjo, . jjrnor »e segajo vplivi in moč tujega , “Pitala, ki se pa žal še vedno in v širo-cj! strugah pretaka v našo državo in J*0 v glavno ožilje našega narodnega J" državnega telesa... pozabi naročnine! VVVVVVVVVa „Pušiavski lev" grozi s sveto volno JERUZALEM, 1-7. novembra. Po poročilih iz arabskih držav so arabski cerkveni poglavarji sklenili, da razglasijo sveto vojno v slučaju, če bi se izvršila nameravana razdelitev Palestine in čeb’1 se to vprašanje rešik) neugodno za Arabce, »Puščavski lev« kralij Ibn Saud radi napetosti položaja prvokrat ne obhaja ra-mazanskega praznika v Meki, ampak v glavnem mestu Riad. Ibn Saud je obvestil londonsko vlado o veliki zaskrbljenosti, s katero spremlja potek dogodkov v Palestini in da je proklamacijo glede razglasitve svete vojne zaenkrat zadržal, ker upa na uspešna pogajanja z londonsko vlado. 2. detm&ta pttldek velike francoske diftfofMtiuue ofenzive PARIZ, 17. novembra. Po dosedanjih I vrača v Pariz. Ni izključeno, da bi Del-dispozicijah bo Delbos 2. decembra pre- bosovo potovanje trajalo nekoliko delj ko Nemčije odpotoval v Varšavo, kjer časa, če bi se razgovori zavlekli. Franco- ostane 3 do 4 dni, nakar odpotuje v Bukarešto, nato v Beograd in okoli 15. dec. v Prago, nakar se okoli 20. decembra ski vladi je znano, da bo polkovnik Beck pred Delbosovim prihodom v Varšavo odpotoval za nekaj dni v Berlin. Votasi&ou utevaame ftaue&§siva m dahnem vzUadu! PRAGA, 17. novembra. »Venkov« potrjuje vest iz Moskve, v smislu katere je Vorošilov odpotoval na Daljni vzhod, da kontrolira tam sovjetske vojne sile ■ n da ostane tamkaj kot vrhovni poveljnik ruske vojske na Daljnem vzhodu, dočim bo dosedanji poveljnik te vojske maršal Bliicher odpotoval v Moskvo, da prevzame posle vojnega ministra. joftaksld tesat peevzame neftaseedna vtltavm $towtystvo TOKIO, 17. novembra. »Domej« poroča: Pišoč o ustanovitvi novega japonskega glavnega stana navaja tisk, da predstavlja ta korak dokaz še večje japonske aktivnosti. V kratkem se bodo baje že čutile praktične posledice te odločitve. Novi glavni stan predstavlja po mnenju japonskih listov najožje sodelovanje vseh delov japonske vojske, postavljenih pod najvišje neposredno poveljstvo japonske- ga cesarja. Dozirava se, da je vse to v zvezi s potekom bruseljske konference, ki je obsodila Japonsko, kar je zbudilo v Tokiu veliko ogorčenje, ki se kaže predvsem v zahtevi, da se takoj odpove pakt devetih. Ministrski svet je že odobril načrt organizacije »cesarskega glavnega stana« in je potreben še samo mikadov pristanek. littdescu Ut Humu se vmata v aktivna BUKAREŠTA, 17. novembra. V zvezi z romunsko vladno krizo je zbudila največjo senzacijo vest, da se še ta teden vrne v Romunijo Titulescu, ki je od svoje demisije bival v inozemstvu. Prav tako se je bivši voditelj nacionalne caranisti- čne kmetske stranke dr. Maniu odzval vabilu za jutrišnjo sejo strankinega izvršnega odbora in se zatrjuje, da bo Mi-lialake odstopil z vodilnega mesta, nakar bi vodstvo omenjene stranke prevzeJ zopet Maniu. Uottestecem iašlU utrnem... LONDON, 17. novembra. Lord Halifax je prispel včeraj ob 14. uri v Berlin. Italija je skušala potovanje še v zadnjem trenutku preprečiti, kar se ji pa ni posre- čilo. Angleška vlada bo francosko vlado točno informirala o vseli podrobnostih Halifaxovih razgovorov v Berlinu. Timutvi stiki s potiska vlada sadi uta- PARIZ, 17. novembra. Zastopnik generala Franca v Parizu grof Ouinonese De Leon je po nalogu generala Franca nave- zal prve stike s francosko diplomacijo, da pripravi vse potrebno za vpostavitev monarhije v Španiji. Kurenčkova Neika in upokojenci ■ V tuk. «Del. politiki« štev. 92 beremo med drugim: »Kar »Slovenec« ne sme ali ne more napisati v gramatikalni slovenščini, da ne bi prišel sam s seboj v konflikt, to opravi Kurenčkova Neža oz. Fr-taučkov Gustl v dialektu. »Slovenec« je dolgo časa tolažil državne uslužbence m upokojence ter jim zagotavljal skorajšnje izdatno povišanje prejemkov. Skratka: bilo je mnogo kokodakanja, toda »Slovenčeva« kura je končno znesla prav drobno jajčece ... Tisti, ki so najbolj potrebni povišanja, ga niso bili deležni in to so upokojenci, ki prejemajo n. pr. za 37 let službe Din 400 pokojnine mesečno. Kurenčkova Nežka jih opominja v dialektu, da se naj tega zavedajo, češ, da mora vlada najprej sebi ustvariti brado in da ji upokojenci itak niso več v korist, ampak samo za balas-t itd. in zato je za njih najbolje, da čimp—j izginejo na oni svet. Potem pa se »Slovenec« preko Nežke prav neslano ponorčuje iz uboge pare ter navaja, da si upokojenci morajo kupovati stare žemlje, ker za sveže nimajo denarja, stare so cenejše, saj se dobijo tri, na mesto dveh svežih za en dinar. Ker pa upokojenci nimajo zob, ne morejo starih žemelj jesti in zato morajo stradati. Radi tega je najboljše, da upokojenci čim prej pomro. Nerazumljivo je samo to, da ljudje, ki se jim rogajo, vse te brce »ljudskih prijateljev« mirno prenašajo. Državni upokojenci naj sedaj izginejo na oni svet, pozneje enkrat, ko bodo gospoda potrebovala glasove, pa bodo lahko zopet prišli, čeprav mrtvi, glasovati na (a svet. — Upokojenec. Kaj je predaval prof. Kocbek V današnjem »Slovencu« beremo: »Katoliška društva Danica, Zarja in Savica prirejajo predavanja ob ponedeljkih ter je ta ponedeljek predaval prof. E. Kocbek o boju proit komunizmu. Vsa prireditev je bila malo posrečena. Burna debata, ki se je vršila med dvema taboroma akademikov, je nudila čuden užitek raznim levičarskim elementom.« Potemtakem se torej zdi, da ni pravovernost ravno najznačilnejša poteza takozvanih ■katoliških« akademikov. „Aufpuc“ V št. 42 »Slov. besede«beremo: »V oficijelnem tisku JRZ in Katoliške akcije v Sloveniji, beremo tudi naslednjo zanimivost : »Mi trdimo, da je celo v eni in isti stranki koristno in potrebno, da je v njej več struj, da se ne zanese vanjo mrtvilo. Če se tedaj na kakih sestankih, sejah in zborovanjih tudi nekoliko ostreje krešejo med seboj nazori, moramo to le pozdravljati, ker je to znak notranjega življenja in zdravja, ne pa da bi preplašeno tarnali o »neslogi«. Sloga je potrebna le na zunai, na znotraj pa ,ne vedno. Kar je na znotraj treba, je le iskrenost, poštenost in demokratizem.« — Zdaj vsa slovenska ter ostala javnost razume, zakaj so nekateri vodilni stebri režimske stranke naperili kopje proti svojim tovarišem v jugoslovanski centralistični JRZ in se z vso dušo in vsem srcem zavzeli za obnovitev blagopokojne, v Gospodu mirno zaspale Slovenske ljudske stranke. Toda, to ni nobena nesloga, kakor ve povedati režimski tisk, to je znak notranjega življenja in zdravja. Čedno in trdno zdravje pač! Želimo še na mnoga leta pri takem zdravju! Na znotraj pa sloga po njihovem sploh ni potrebna, temveč le na zunaj, tako za »aufpuc«, kakor slovenski pušeljc postavnim slovenskim fantom v pristnih kranjskih pumparicah. y ktaUesiuu mbma Ameriška,.finančna dikfatorka" S tem problematičnim imenom naziva v Chicagu izhajajoč časopis zveze »The Rotarian« omembe vredne razmere na narodnogospodarskem področju, ki so za Ameriko sicer značilne. Matriarhat v Združenih državah Severne Amerike — tako piše rotarijski list — ima trdne temelje, je varno zgrajen in daleč prekaša znamenite razmere v starem Egiptu iz ptolomejske dobe, ko so ženske kot kraljice vladale nad vsemi življenjskimi področji svojih podložnikov. Takrat so prestol nasledovali sorodniki v'ženski vrsti, otroci so dobivali rodbin sko ime svoje matere, ženske so posegale in sodelovale celo v verskih zadevah. Vse to pa je le malo v primeri z vplivom in udeležbo naših ameriških žen v gospo darskem življenju, saj že bežen pregled kaže, da denarna moč državljank USA od leta do leta raste. Ainerikanski otroci nosijo sicer še ime svojega očeta, ki je po imenu družinski glavar.’ Suhe številke pa kažejo ženo že prav pogostoma kot finančno diktatorko in gospodarska bodočnost Zedinjenih držav je prav za prav že danes odvisna od ženskega spola. — Kolik je delež ameriških žen pri sedanjem narodnem premoženju, to se pravi, kako velika je njihova dejanska moč nad kapitalom? Bodimo natančni in preglejmo najprej vloge v ameriških denarnih zavodih! — Vseh vlagateljev je štirinajst milijonov, skupni znesek vseh vlog pa gre preko desetih milijard dolarjev. Od te vsote imajo trideset odstotkov izključno ženske, nadaljnjih štirideset odstotkov vlog je v solastništvu moških in žensk. Če oboje seštejemo, bomo videli, da razpolaga naše ženstvo s sedemdesetimi odstotki vseh vlog v naših denarnih zavodih ali s sedmimi milijardami tekočega kapitala, če primerjamo te številke z vlogami, ki so jih imele ženske v bankah pred petdesetimi ali pa tudi še pred desetimi leti, se nam pokaže silen porast. Tudi posest delnic, ki jih imajo ženske pri vseh vpisanih delniških družbah, tekmuje prav tako s posestjo moških delničarjev. Po najnovejših računih bo znašala kakšnih dvajset milijard dolarjev. V več kakor štiridesetih amerikanskih velemestih so investicije sociološko preiskali in so ugotovili, da je med delničarji več kakor triinštirideset odstotkov žensk in da znaša njihova delniška glavnica od pet in dvajset do trideset odstotkov celokupne vrednosti vseh delnic. Pri nekaterih družbah, tako predvsem pri »American Telcphone and Telegraph«pa prekašajo ženske delnice moške. Ženske imajo pa tudi v življenskoza-varovalni panogi važno vlogo. Njihove so najmanj štiri petine onih sto milijard, ki jih ta čas znašajo življenjske police v severnoameriških Združenih državah. L. 1936 so zavarovalnice samo ženskam izplačale približno eno milijardo dolarjev. Ne smemo pa tudi več misliti, da so ameriški milijonarji in milijarderji samo moški. Že napovedi za plačevanje dohod nine nam pravijo, da je okoli tri tisoč mi lijcnark, ki imajo samostojno posest. Leta 1929 jih je bilo komaj ena petina, letos pa je njihov število naraslo za sto odstotkov; rečemo torej lahko, da sta med petimi dolarskimi milijonarji povprečno dve ženski. Zanimivo je, da se ta sprememba izvršila v dobi velike krize. Če se povzpnemo še više, bomo v Združe-nil državah Severne Amerik našli štiri sto žensk od katerih ima vsaka več kakor tri milijone dolarjev. Te bogatašinje pa niso izključno vdove velikih poslovnih mož, kakor bi Človek na prvi mah mislil, pa tudi ostale niso vse omožene s plemenitaši, ki jim je dišala obilna dota. Mnoge izmed teh žen delajo samostojno ali pa so poročene z možmi iz družabno sorodnih krogov. Njihov denar ostaja v Združenih državah; kakor vse kaže, ga hočejo še nadalje uporabljati in investirati po svoji uvidevnosti in v svojo poslovno korist. Ljudsko štetje iz leta 1930 je pokazalo, da je v Združenih državah blizu enajst milijonov žensk, ki izvršujejo kakšen poklic. To je več kakor polovica vseh državljanov, ki živijo od raznih poklicev. Od teh deluje eden in pol milijona žensk gospodarsko individualno: kot zdravnice, odvetnice, učiteljice na nižjih Sotiafati aimmik ■MBiummuHii iniMiMumiaMags Za 40 urni delovni teden In minimalne mezde zasebnih nameščencev Za novo uredbo & odpiranju in zapiranju trg. in obrt. obratovalnic — Popoln nedeljski počitek — Angleška sobota Za reorganizacijo inšpekcij dela ter unifika* cijo delovnega prava Na nedeljskem zasedanju Delavske zbornice je tov. J. Zemljič, predsednik Zveze društev priv. nameščencev predlagal sledečo resolucijo: V pogledu delovnega časa nameščencev zahtevamo, da se načelno uzakoni 40 urni delovni teden, v pisarnah indu stva pri privatno društvenih bolniških blagajnah in da se uvede za te blagajne najširša in popolna samouprava s posebnim nameščenskim odsekom pri SUZOR-ju. Izvesti je reorganizacijo inšpekcij dela, da bo lahko vršila pravilno im strogo sirijskih podjetij, v pisarnah trgovinskih kontrolo o izvajanju socialne zakonodaje. obratovalnic in v bankah ter denarnih zavodih pa 36 urn. delovni teden s 6 urnim nedeljenim. delavnikom. Gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje in ministra za trgovino in industrijo nujno prosimo, da takoj predpišeta v smislu naše zahteve po skrajšanem delovnem času, novo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtniških obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja. V novi uredbi je predvsem upoštevati: a) da se izvede skladnost delovnega časa pomožnega osebja s časom odpiranja in zapiranja trgovinskih in obrtnih obratovalnic; b) da se uvede za vse trgovinske in obrtniške obratovalnice popoln nedeljski počitek. V kolikor to za nekatere obrate izjemoma ne bi bilo mogoče, da se že v naiedbi predpiše, ako se pomožnemu osebju med tednom nadoknadi prost čas za delo, ki je bilo izvršeno tekom nedelje; c) uvesti je angleško soboto za vse industrijske in trgovske pisarne in za banke ter denarne zavode. Gospoda bana za dravsko banovino prosimo, da takoj izda uredbo o minimalnih mezdah nameščencev, ki naj bodo vsaj 50% višje od onih, ki so že določene za nekvalifirane delavce. Gospoda ministra za socialno politiko prosimo, da po prejšnjem zaslišanju na-meščenskih predstavnikov, revidira pravil retk o skrbstvu za delavce in nameščence tako, da se višina podpor za slučaj brezposelnosti ravna po višini zavarovanega razreda in številu zavarovanih let. Davčni predpisi prekomerno in nesorazmerno, obremenjujejo vse one, ki imajo dohodke iz službenega razmerja. Zato je davčna reforma tudi glede nameščen-skih plač neodložljiva. Zahtevamo razširjenje in izpopolnitev zaščite nameščenskih plač pred rubežjo v izvršilnem postopku. Gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje nujno prosimo, da takoj izda že obljubljeno uredbo o razširjenju zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev na vso državo v smislu v smislu zahtev, kot so jih vsi nameščenci v državi solidarno postavili. Takoj po raširjenju zakona o pokoj-nisem zavarovanju nameščencev na vso državo naj se pristopi k rešitvi perečega vprašanja o n o v e 1 i z a c i j i tega zakona v pogledu razširitve obsega zavarovancev, predvsem na trgovske pomožnike in skrajšave 401etne čakalne dobe potrebne za dosego pokojninske rente. Zboljšati je tudi rente za vdove in sirote. Dokler se v osnovah ne reformira zakon o zavarovanju delavcev, upoštevajoč pri tem posebne zahteve nameščencev, zahtevamo, da se takoj izvede teri-torijalna razmejitev in obligatornost član- Za inšpekcije dela se morajo državni kre- diti povečat; in pomnožiti se mora strokovno usposobljeno osebje. Zahtevamo unifikacijo delovnega P1"3" va v enem zakonu. Odločno zavračamo poizkuse, da bi tudi zakoni, ki obravnavajo pravno ureditev raznih panog gospodarskega življenja, spreminjali, al! dopolnjevali že obstoječa določila delovnega prava. Kakšen |e indeks cen v Beogradu da znaša razlika cen v augustu 1. 1936 i*1 1937 za hrano 8.45%, obleko in obutev Dobri dve tretjini beograjskih občanov se prištevata k delavskemu in uradniškemu stanu, ter so z ozirom na življenjski standard, zanimivi službeni podatki gibanju cen v Beogradu. Indeks Narodne banke dokazuje, da so cene predmetov, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju, dosegle v teku zadnjih 4 let svojo višino ravno v poslednjih mesecih, dasi-ravno o kakem znatnem povečanju plač onim, ki žive iz rok v usta, ni govora. Indeks navaja gibanje cen na drobno v prvi polovici let 1935—1937: I. II. III. IV. V. VI. 1935 80.5 80.6 81.9 82.0 81-3 79.4 1936 82.6 82.9 81.1 81.7 82.4 783 1937 80.8 80.0 89.5 82.5 83.9 85.6 Iz teh številk je razvidno, da so cene do-sedaj marasle za 6.2 poenov. Statistika beograjske občine navaja, 0.27%, kurjavo in razsvetljavo 9.44% j? za ostale vsakdanje potrebščine 1J27*’ eCne na drobno so se torej dvignile «a 19.43%. Dodajmo še razliko posameznih na)-važnejših predmetov: mesec august 1936 1937 kruh , ... . 2.25 Din 3.— erm fižol . . mleko . i krompir . , mast . . , meso goveje meso telečje olje . . . riž . . . sladkor 4,— 2.50 1.27 13.— 10.— 14.— 17.— 8.— 13.— 4.18 3.— 1.54 15.— 12.— 19.— 19.50 9.25 15.— Razburljiv dogodek na sodišču. V ponedeljek se je vršila pri tuk. sodišču kaz. razprava proti Martinu Pintariču mesarju od Sv. Jur ja ob Ščavnici. Takoj po svojem prihodu na sodišče je pričel z žalitvami in celo grožnjami proti razpravlja- jočemu sodniku in pričam. Radi tega j® prejel poleg redne kazni 42 dni tudi še disciplinarno kazen 7 dni zapora in 180 DlB denarne globe. Ker pa tudi ta ostra obsodba ni zalegla, je odredil sodnik aretacijo. Orožništvo ga je moralo nasilno ukleniti in odvesti v ljutomerske sodne zapore. m n ........... —...................... —r Angleška grožnja m E® M VI po H© <5 n*’ Japonec: Pa kaj hočeš storiti, če se niti drugokrat ne bom opravičil? ■ Anglež: E, potem se bom umaknil in organiziral odbor za nevmešavanje tvoje zadeve. (Iz »Ošiš. ježa«.) in višjih Šolali; v teh poklicih jih je približno toliko kakor njihovih moških tovarišev. Dohodki, ki jih daje njihovo delovanje, znašajo letno povprečno tisoč dve sto dolarjev na glavo, skupaj torej okroglo dve milijardi dolarjev dohodkov iz samostojnostnih ženskih poklicev v Združenih državah. Ostalih devet in pol milijona nameščenk in delavk, tajnic tovarniških delavk in gospodinjskih pomočnic glede njihovih dohodkov statistično sicer ne moremo povsod enako lahko in natančno označiti; približno bomo pa vendarle zadeli, če rečemo, da zasluži vsaka povprečno petsto dolarjev na leto. Skupne ženske plače dosezajo vsekakor blizu pet milijard; če prištejemo prej navedeni dve milijardi, dobimo celih sedem milijard dolarjev, ki jih na leto dajejo ženskam v Združenih državah samostoj- no prejeti dohodki, plače in mezde. Ti dohodki bi v štirih ali petih letih lahko mirno in gladko poravnali ameriške državne dolgove; seveda pa nihče ne more pričakovati, da bodo ženske svoj denar na ta način v javne listine investirale. Imajo namreč čisto določene nazore o tem, kje, kdaj in kako naj denar uporabijo oziroma naložijo. Saj je znano skrom no dejstvo, da posebno ženske odločujejo o ravnanju z denarjem. Znani veliki finančnik Charles M. Schvvab je nekoč kot izhod iz krize predlagal, naj ženske »s svojimi denarnimi izdatki pomorejo svojim možem (kot proizvodnikom)«; to se je večjidel tudi zgodilo. Ženske namreč ne trošijo denarja samo zase, ampak določujejo v prviv rsti velikanske izdatke za gospodarstvo in gospodinjstvo. — V 'Združenih državah porabijo letno povpre l čno sedemdeset milijard dolarjev za mani še in za vsakdanje potrebščine; o^0'1 osemdeset odstotkov te vsote izdajo zeI1 sko neposredno ali posredno. Že iz tega lahko opazimo do zdaj nečuveno aritme* tično denarno moč in finančno -diktaturo ameriških žen. Mogoče ni samo gola domišljija, da bodo te žene nekoč vpliva ^ celo na jeklarsko industrijo ter na uporabo raznih olj in razstreliv^ seveda žensko miroljubnem smislu. Že zdaj pojavljajo začetki čisto ženske gospoda -ske organizacije; talio poziva na Pnnl pokret Ms. Curtis-ove ženske, naj Jv‘f' jejo »svoje investicije pred nekimi čudn mi posli, ki jih izvršujejo moški, pa pred raznimi mahinacijami tu in tam posameznh zakonodajah.« j^jV Spominska kniiga o br. dr. L Pivku Sokolska prosvetna šola v Mariboru — Župna sokolska razstava — Prvi temelji bo dočega sokolskega muzeja v Mariboru Živimo v dobi, ko se človeštvo vedno °lj pogreza v splošno demoralizacijo in v materializem, ki poraja raznovrstne, Ponekod prav čudne in skoroda. nepojmljive poglede in nazore o prosVetnem . u> katerega končni cilj je izobdikova-n>e pravega, duševno prerojenega člo-v«*a. Klic po duševnem prerojencu ter v. nekdanjo srčno odliko oblikovanem Ploveku, postaja vedno glasnejši in jas-Pejsi ter je končno vseeno, ali smo onie-5-naš pogled samo na maše jugosloven-5jko pokolenje ali pa ga raztegnili na vse °veštvo vobče. Ne bomo na tem mestu razglabljali o vzrokih, ki so nas dovedli “p tega stanja, ugotavljamo pa samo Cn<>, namreč to, da je doba zapostavljenja ln Preganjanja nacionalnega elementa v okviru naše narodne samobitnosti, našlo nase vrste individualno neizoblikovane ‘n nepripravljene. Sokoli, ki ljubimo res-ll1co> si moramo tudi v tem pogledu biti Jla insneni. Sokolstvo mora v svojem kul-nrnem poslanstvu orati trdo ledino in j® Po svojem sokolskem evangeliju podano, da dvigne moralo in zavest posameznika do one višine, ki naj bo pooos vsakega zavednega in poštenega Jugo-slovena. Sokolstvo mora v svojih vrstah vzgajati kristalno čiste značaje, to je Jndi krepkih mišic in plemenitega srca. y ^m svojem visokem poslanstvu se na-?e sokolstvo izživlja v dveh smereh, to j® telesno vzgojno in prosvetno. Medtem, 0 imamo leto za letom priliko opazovati rjrnnifestantne revije telesnovzgojnega **ela, se vrši v sokolskih vrstah spored-■Po s tem delom prosvetno delo, tiho in vztrajno ter požrtvovalno v okviru delovanja savezmh, župnih in okrožnih pro-svetarjev, ki so pionirji naše lepše duhovne jugoslovenske bodočnosti. Župnij prosvetni odbor mariborske sokolske župe je pod predsedstvom svojega Požrtvovalnega in v svoji delavnosti nevernega prosvetnega delavca dr. Mak-Sa Kovačiča stalno na delu, da dvig-Pe in čim bolj poživi tudi prosvetno delt* v sokolskih vrstah. Od časa do časa skliče župni prosvetni odbor okrožne pro Svetarje k skupni seji, kjer se pretresajo razna vprašanja prosvetnega značaja. Br. dr. Kovačič je sestavil vsestran sko izpopolnjeni poslovnik, ki naj odslej Predi delovanje okrožnih prosvetarjev. N-a zadnji seji, ki se je vršila 13. t. m., je ,° sklenjeno, da se mariborska sokolska zut>a oddolži spominu svojega bivšega staroste br. dr. Ljudevita Pivka na ta način, da izda o ujem spominsko brošuro, ki bi izšla vsaj za drugo obletnico njegove smrti in sicer v obliki češke publikacije »Naše vzori«. V sokolskih edini-cah se bodo nadalje otvorili po možnosti tečaji češkega jezika. V dneh 28., 29. in 30. decembra bo v Mariboru sokolska prosvetna šola, za katero se medtem že izdeluje podroben načrt. Posebna pažnja bo posvečena odslej spominskim dnevom 9., 10. in 28. oktober ter 12. november, v katerih dneh se bodo vršila obvezna predavanja. Razstavi, ki jo priredi letos naše matično društvo ob priliki svoje 30-letnice, bo sledila župna sokolska razstava ob priliki 25 letnice obstoja mariborske sokolske župe. Najprimernejši čas za to prireditev bo pač čas prihodnjega Mariborskega tedna. Obe razstavi naj postavita prve temelje bodočega sokok skega muzeja v Mariboru. Za X. vseso-kolski zlet v Pragi leta 1938 so predvidene duhovne predpriprave za vse udeležence. V pogledu predavanj je navezal župni prosvetni odbor že stike z Zvezo kulturnih društev in je pri ZRD prijavljenih že 172 društev, od katerih je 70 sokolskih društev in 52 sokolskih čet iz mariborske in celjske župe. Iz vsega navedenega lahko povzemamo neupogljivo voljo mariborskega župnega prosvetnega odbora, da v tesnem sklopu in s še tesnejšim sodelovanjem z okrožnimi prosvetarji izvede obsežno zamišljen načrt letošnjega prosvetnega dela ter da tudi na tem polju dopolni ono veliko delo, ki si ga je zastavilo sokolstvo v delovnem programu Petrove petletke. Potreba primerne dvorane — »Cerkvena miš" na sokolskem odru na Teznem Naši diletanti so si tekom let vzgojili občinstvo, ki rado poseča vsakokratne predstave, v prvi vrsti one, ki dajo delavstvu po težkem tedenskem delu nedeljsko razvedrilo in užitek. Zlasti rada poseča take predstave mladina. Že leta 1921 so zgradili člani takratnega pevskega društva »Zvon« po načrtu blagajnika g. Martineka Veselka, sedanjega tenorista »Drave« primitiven oder, ki še služi danes v nekoliko prenovljeni in povečani obliki vsem našim kulturnim in slavnostnim prireditvam. Poleg Sokola še goji dramatiko delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«. Vse naše gostilniške »dvorane« pa niso primerne niti dovolj prostorne, kar je glavna ovira našemu kulturnemu delu. Tudi izbira iger je dovolj težavna, da se oder ne natrpa z igralci. Ni računati, da bi nam dal v doglednem času na razpolago veliko dvorano kak gostilničar. Z zavidanjem gledamo naše sosede, ki imajo na razpolago več dvoran nego je društev. Moramo mislitj sami, da zgradimo primerno dvorano. Sokolsko društvo, ki ima v načrtu petletke gradnjo telovadnice, ki bi ob enem služila gledališkim prireditvam, bo le s težavo rešilo to nalogo, kajti sredstva in dohodki društva so prepičla. Samo dobra volja posameznikov pa ne hasne, če ni primernega odziva in pomoči javnosti. Naši delavski sloji, ki se bore za svoj obstanek od danes do jutri, pa ne morejo žrtvovati več, ko le s težavo odrajtajo društvene prispevke. — Dvorana za naše gledališke im druge prireditve ie neobhodno potrebna, če hočemo, da ne bo zastoja v našem kulturnem delu. Pomislimo samo, da šteje Tezno v bivših samostojnih mejah nad 2200 prebivalcev in z novimi naselbinami ob Ptujski cesti gotovo nad 3000 duš. Zidanje take dvorane bi se torej privatniku — gostilničarju izplačalo prav kmalu. Odpasti je morala tudi sokolska akademija, ker ni prostora, ki bi vsaj deloma tehnično zadovoljil. V nedeljo popoldan so uprizorili sokolski diletanti Fodorjevo trodejanko »Cerkvena miš« v režiji marljivega br. Vojka Cotiča, ki je obenem igral sigurno in dobro vlogo bančnika Thomasa pl. Ullricha. Vsi igralci so povsem zadovoljili. Še posebej pa moramo omeniti s. Karlo Pevec v vlogi Su9ie (Cerkvena miš), ki je dokazala izredne sposobnosti in temperament, br. Draga Božičeva v vlogi barona Franca in br. Valterja Bezjaka, ki je v vlogi sluge Schiinzlna z originalnimi kretnjami in domisleki pripravil občinstvu obilo smeha. 011y Frey (s. Gornikova). Ouapil (br. Lampreht), Friderik (br. (Turel) in Feliks (br. Romih) so se povsem potrudili in zaslužijo pohvalo. Občinstva je bilo mnogo in ni šte- dilo s priznanjem, kar je v čast režiserju, ki je v tako kratkem času pripravil občinstvu dovolj užitka in. smeha in še zadovoljil vedno godrnjavega blagajnika. Zdravo! jhsjiotUuske lete*ke Tržne cene na mariborskem trgu. Glasni uradnega poročila mestnega tržnega ^adzorstva v Mariboru so cene na mariborskem trgu naslednje: Zelenjava: buče tkom.) 0.50—3 din, Čebula (kg) 1.50—3, Cesen 3—6, endivija (kom.) 0.50—1.50, ^rah luščen (liter) 19—12.50, hren (kg) Y~~8. karfiola (kom.) 1—10, krompir 0.75 , ° 1 -50, korenje vrtno (kup) 0.50—1, ko-eraba (kom.) 025—1.50. majaron (šopek) ■50—k motovilec (kup) 1, ohrovt (gla-a) 0.50—3, paradižniki (kg) 6—7, peter-0.50—1, por (kom.) 0.25—1, radič (k?) 1"—regrat K—, repa kisla 2-—, špinača (kup) 1.—, zelena , °m.) 0.50—3, zelje kislo (kg) 5.—, ze-glavnato (kom.) 1—4. Sadje: grozdje g S—io, hruške (kg) 4—8, jabolke (kg) T5: kostanj (kg) 3—4, liter 1.50—2, ko-aiii Dečen liter 4—6 din, limone (kom.) l L oranže (kom.) 1—2.50, orehi lu-.eni (kg) 20, slive, suhe (kg) 10—12, ši-t'ter 1.50—2, orehi celi (kg) 5—6. Žito. 4- ajda (liter) 1.50, ajdovo pšeno (liter) fižol (liter) 1.50—2.50, ječmen liter i ,au* vmci/ i.du—jermen uici > koruza (liter) 1.25—1.50, oves (liter) TL 1.25, proso (liter) 1.50—1,75, proseno en0 (]j{er) 350, pšenica 1.75—2, rž (li-r' 1.50—1.75. Ribe: morske ribe od t) ~""32, raki 30—32. Mlečni izdelki; čaj-1° r,iasIo (kg) 26—30, jajca (kom.) 1 do km Jaica konzervirana (kom.) 0.75—1, Jl,a»o maslo (kg) 28, mleko 1.50—2, sir Sij ltla®i (kg) 8—10. smetana (liter) 10 din, h.r&vo maslo (kg) 24. Perutnina vlvT*- v gosi S6 V.) 35- 50. kokoši (kom.) 18—25. pi- race (kom.) 15—20, zajci domači (kom.) 5—30. Krma: seno sladko (za 100 kg) 40 din. Leopoldov sejem, ki je za radgonski obmejni kot pravo merilo dobre in slabe letine, letos vkljub izredno lepemu vremenu in številnemu obisku ni dosegel za-željenega uspeha. Po obisku računajoč je bil letošnji Leopoldov sejem boljši od lanskoletnega, toda kupna moč pa je ječiva dosegla polovico lanskoletne. Največ kramarjev (361) je bilo oblačilne stroke. Živine je bilo prignane 236 glav, prodanih pa jedve 33 glav in to od 95 konjev in kobil 22, od 79 krav 8, od 48 telic 2, od 5 bikov 1. Cene živini so bile skrajno nizke. ušuitc Moderna slovenščina. Pri nas je že od nekdaj običajno, da se vabila za različne prireditve in veselice prilepijo kar na plot in droge električne napeljave. Samoumevno se nad tem tudi nikdo ne spotika, pač pa je mnogokrat pisava prav zanimiva. Pred nedavnim sem opazil na nekem drogu na Radvanjski cesti liste ss sledečim napisom: »šparhert soba je sa otat«. Poznam osebno dotičnega posestnika, rojenega Studenčana, ki je obiskoval nemško šolo, pač pa bi mu gotovo drage volje kdo drugi pravilno to napisal, ako bi ga zaprosil. Palestinsko pobotanje ' ■ ; anc>, par 20—60, purani (kom.) 30—50, F, pa da! Zakaj bi vedno samo on odnašal profit! »Rodoljub iz Amerike" v Studencih V nedeljo je priredila gasilska četa državnih železnic v špurejevi dvorani v Studencih veseloigro »Rodoljub iz Amerike«. Ko sem prejel vabilo k prireditvi, sem na tihem zmajal z glavo, a glasno sem si mislil: zakaj pa ne! Ako prireja neko okoliško »Pogrebno društvo« maškarado in naš domači »Klub brezposelnih« pojedina klobas — zakaj ne bi igrali vrli gasilci za spremembo »Rodoljuba iz Amerike«! In sem šel, da si stvar ogledam. »Rodoljub iz Amerike« od R. Dobovi-ška, s pevskimi vložki C. Preglja, je za diletantske odre kaj primerna in vabljiva veseloigra, šale in smeha je v njej na pretek, takistf) vlog,*tia najde spreten režiser za vsakega člana svoje igralske družine primerno zaposlitev. In to je mnogokrat za prireditelja najvažnejša »n najkočljivejša zadeva. Posamezni liki v igri so zelo različni in pestri, a kar je glavno, ne zahtevajo od igralca preveč truda in poglobitve. Osišče, okrog katere se vrti vsa zgodba, predstavljata župan Martin Korenjak na eni in amerikanski dolar na drugi strani. Kakor je vedno in povsod v življenju, sc klanja tudi tukaj ves svet mamonu — in končno pred njim tudi klone. Pisatelj se je hotel ponorčevat! iz te splošne človeške slabosti in je svojo namero tudi imenitno izvedel. Martin Korenjak (g. Keslcr) jc bil po zunanjosti in igri dober lik vaškega župana. Le taputam, če mu je zmanjkalo štrene, je začel ilkati ter se je zatekel k dobremu srcu šepetalke. Vendar to ni motilo ugodnega vtisa, ter sem prepričan, da bo drugič že odzdravljen od treme, ki je pri novincu pač neizbežna. Njegova hčerka (gdč. Bratuševa) je bila pravo kmečko dekle, kakršno spada v hišo slovenskega župana. S svojim soigralcem učiteljem Bračunom (g. Jurovič) 'nam jc celo zapela prav prisrčno ljubavno pesmico. Manj posrečen je bil ples, ki sta ga izvajala, ter bi istega lahko mimo izpustila. Drugi ljubavni parček, Rožico Mežgo-novo in Johna Flereta ml., sta igrala ga. Cilenškova in g. Kuntner. Prva je bila odlična v igri, petju in plesu — sploh traj-prikupnejša pojava na odru — dočim se je njen soigralec poleg nje precej težko uveljavljal. Sploh se mi zdi, da bi bila zanj primernejša kakšna karakterna vloga, kakor pa vloga ljubimca. Tudi bi kot gledališki igralec ne smel nositi takih slikovitih brkov. Dr. Packa (g. Cilenšek) je bil po maski in igri prav dober, njegova žena Anastazija (ga. Zelanova) pa je imela zelo nehvaležno in od vseh najtežjo vlogo histerične ženske, ki pa jo je prav zadovoljivo rešila. Profesor Blaž Mrak (g. Pečar) qe bil premalo profesorski in je na odru stalno mižal. Celo tedaj, ko je gledal skozi drobnogled, je pa dober pevec in prepričan sem, da bi bil v kaki drugi komični vlogi izboren. Trojica vaških obrtnikov. Krivec, Žemlja in Kodrič (gg. Kirbiš, Hren, Zelan) je bila pristna ter v igri in petju popolnoma na mestu. Najboljši od njih, obenem najboljši moški lik v vsej igri, je bil Kodrič, dočim je pek žemlja malce pretiraval, osobito v maski. Za red v Butalah je skrbel vestno in prav dobro občinski redar Pečka (g. Vistaler), a v gostilni »Pri debeli raci« se je smukala brhka Rezika (ga. Horvat) in okrog nje zaljubljeni Žane (g. Pišec). Dolarje iz Amerike je prinesel pristni črnec Jusuf (g. šapec), ki je zvesto spremljal svojega gospodarja Johna Flereta star. (g. Dolinarja) iz stare v novo domovino. Ta dolarski Krez in mecen je bil v govoru in igri dober, le premalo je povdarjal svoje amerikanstvo. Kakor je bil, bi bil lahko prišel tudi iz vsakega drugega kraja. Končno se je pojavil na odru celo pismonoša (g. Horvat), ki je prinesel — čujte in strmite! — gledališkemu igralcu kup denarja. Vsa igra je potekla prav gladko ter se vidi, da se je rešišer g. Bajt precej potru-del. Na tesnem in omejenem odru stvar ni bila baš lahka. K dobremu razpoloženju je pa pripomogel dosti tudi orkester g. Verglesa, ki je spremljal prikupne pevske točke in pridno igral pred in med igro. Dvorana je bila nabito polna in občinstvo je pridno ploskalo ter se je do dobra nasmejalo. Igro lahko mirne duše še enkrat ponovijo' in prepričan sem, da bo dvorana (Iz »Oš. ježa«), zopet polna. Lir. Okna m smet Windsorski vojvoda ne uživa več ameriških simpatij New York Datiy News« menijo z obzirom na nameravani vojvodov obisk Amerike: »Windsorjev obisk bi bil naj-verčji cirkus, ki je svet kdaj videl.« In drugi njujorški list: »Windsor naj se zahvali sebi, svojih zvezam z zloglasnimi reakcijonarji in fašistom, če je zapravil na naši zemlji spoštovanje.« Vsi ti glasovi tiska da pričajo o ameriškem razpoloženju, se govori v Londonu. Izredno ostro izjavo po radiu proti vojvodi je dal dr. Wiliam Dodd sin aine riškega poslanika v Berlinu in predsednika »Komiteja državljanov Zed. držav Amerike proti fašističnemu nacijonaliz-mu«, kjer je rekel: »Vojvoda bi menda poskušal pridobiti Američane za krasote hitlerizma.« Angleški listi povdarjajo, da je vojvoda sicer zelo zgrešil, vendar pa da je bila njegova odpoved na prestol najboljše, kar je mogel v zavoženi situaciji storiti. *Wew Chronicle« pravi: »Vojvodovo javno pobratimstvo z nemškim diktatorjem je zagrenilo ameriške delavce.« *Daiiy Express« prepiše poročilo o odložitvi potovanja v Ameriko z naslovom: »Druga odpovedna noč v Parizu,« kjer navaja mnenje svojega pariškega poročevalca, da je vojvoda po svoji vzgoji stal strankarskopolitičnemu vrvežu tako daleč, da se ni zavedal, da bi mogel svet njegovo potovanje v fašistično deželo smatrati za političen korak. »Daily Ekspress« poskuša z nekim uvodnim člankom prikazati vojvodov obisk Nemčiji kot »malo moder«, dostavlja pa, da ni trditev o nameravanem voj-vodovem vodstvu fašističnega gibanja dokazana. Vsekakor je zanimivo, kako se je Windsorski pogreznil v to omako: ali je res ovca v volčji obleki in le izigran, oziroma, če nosi veličinsko sanjo, ki dobiva preko njene injekcije iz neposredne in posredne bližine. Dejstvo pa je, da v Ameriko ne pojde... mm?'- Svetovni tisk, zlasti ameriški, se obširno bavi z vprašanjem simpatij vojvode Windsorja napram fašizmu in njegovo izredno naklonjenostjo nemškemu narodnemu socializmu, kar je baje s precejšnjo denarno podporo temu pokretu. »Amerika sumniči gospoda Bedaux-a (vojvodov pobočnik fašizma, s čemer je seveda omadeževan tudi vojvoda.« S temi besedami navaja najuglednejši angleški list »Daily Express« (njegova dnevna naklada 2 mH. 400 tisoč) razpoloženje ameriškega tiska in med drugem dostavlja: »Razblinilo se je spoštovanje in toplota Amerike napram vojvodi.« Med navedenimi ameriškimi časopisi je »New York Wor1d Telegram«, ki pravi: »če namerava gospod Bedaux napraviti iz .vojvode kakega »firerja«, ki se želi posvetiti le blagostanju preprostega ljudstva, mu svetujemo, da se najprej resno razgovori z vojvodinjo in ji pove, da si gospa kot žena delavskega junaka ne sme privoščiti najlepših oblek sveta«. Ostro porodilo o namerah vojvode in njegovih simpatijah do hitlerizma prinašata čikaški list »Chicago Tribune« hi »New York Times«. Poslednji piše, da je neoporečna resnica, da je Hitler vojvodov odpoved na prestol občutil kot težak udarec Nemčiji. »Dognano je,« piše ta list, »da je Hitler rekel pred in po odpovedi, da bi bil on ta odstop preprečil, če bi bil govoril s takratnim Edvardom VIII. le eno uro. Vojvodovo potovanje po Nemčiji je pokazalo, da je izgubila Nemčija z njegovo odpovedjo svojega velikega prijatelja, če ne celo udanega občudovalca na britanskem prestolu. On se je stavil na razpolago nacijonahio-faši-sticni propagandi, čeravno mogoče nezavestno.« Kraljica s <75 franki pokojnine V Parizu živi točas kraljica Teria iz otočja Tahiti, ki nosi naslov »prevzvi-šene princese Tahitija« iz dinastije Po-marena. Ker pripada to otočje Franciji, ima ta kraljica prav za prav samo še naslov kraljice brez katerihkoli drugih pravic. Ta edinstvena kraljica prejema od francoske republike prav skromno mesečno pokojnino v znesku 675 frankov. V Pariz je prispela Teria šele pred nekaj meseci in je to njsno potovanje ter bivanje prvo na evropski celini, ker je svojo mladost preživela v San Franciscu. Kraljico Terk) iz tahitskega otočja je ob njenem prihodu sprejel predsednik francoske republike g. Lebrun v posebni avdijend. Pes, ki je od žalosti za mačko — poginil Če rečemo, gledata se kakor pes in mačka, hočemo s tem povdariti, da vlada med dvema nasprotnikoma ali pa sovražnikoma nepremostljivo sovraštvo. In vendar se dogaja, da se pes in mačka gledata prijazneje nego se »gledajo« ljudje. Dogaja pa se celo, da si pes in mačka, ki bivata pod eno in isto streho, zelo pogostoma postaneta prijatelja in si ostaneta to vse življenje, če že ne dobra, pa vsaj strpljiva prijatelja. Edinstven pri mer takšnega prijateljstva se je pred nedavnim pripetil v Šlaknovu v severni Češki. V neki tamošnji družini so imeli psa jazbečarja in malo črno mačko. Med obema se je tekom let razvilo toliko prijateljstvo, da sta biila vedno skupaj, sku paj sta jedla in tudi skupaj igrala. Ko je mačka nekega dne nenadno poginila, je ta dogodek na »osamelega« psa tako vplival, da je od tega dne naprej pričel hirati in končno izhiral. Kakor se zdi, nesrečni pes kar ni mogel preboleti smrti svoje prijateljice- mačke, na katero je bil tako zelo navezan. UotOuuG rMmt Najmanjše živo bitje Najnovejše živo bitje, kar jih poznamo, je d’Herelk>v »uničevalec bakterij«, kije dobil ime po kanadskem znanstveniku, ki je odkril to bitje. To bitje je tako neznansko majceno, da ga človeško oko ne more zagledati niti z najboljšim drobnogledom in z najboljšim steklom. Spoznati ga moremo le po njegovem udejstvovanju. Pri poskusih so opazili, kako so v re-jališčrh bakterij začele iznenada izginjati bakterije, ko da jih preganja nekakšen nevidni sovražnik. Z bistroumnimi posku si je d’Herell dognal, da ne uničuje bakterij kak strup, ampak pravo žrvo bitje, ki žre bakterije. Briljant za večerjo V vasi blizu Bratislave je kupil nek tam kajšnji brezpos. delavec v trgovini kos potice, ki jo je hotel pojesti namesto večerje. Ko se je doma pripravil k tej skromni večerji in začel jesti kupljeni kruh, je nenadoma opazil v njem nekaj svetlega kakor kak briljant. Kamen je dal preiskati pri prvem zlatarju, ki je res hitro ugotovil, da ne more biti nič drugega kot dragocen briljant. Najditelj je bil toliko pošten, da je dragulj izročil policiji, ker je hotel, da ga dobi spet v roke pravi lastnik. Verjetno je seveda tudi, da se je onemu zlatarju zdelo malo 'udno, da bi imel preprosti delavec tako dragocenost res po tako čudnem naključju in je zato najditelja sam prijavil policiji. Naj že bo tako ali drugače. Res pa je, da do-sadaj še niso mogli zaneslijvo razložiti, po kakšni poti je prišel dragulj v kruh, ki si ga je namenil za večerjo brezposelni delavec, če ne najdejo briljantu pravega lastnika, je bila ta večerja za onega delavca gotovo najboljša od vseh, kar jih je použil. L jubše mu je. »»Veš, Metka, kaj se mi je nocoj sanjalo? Da sva ušla.« »čudovito! A meni se je sanjalo, da sem ušla z nekim drugim.« »Tako? To mi je pa še ljubše?!« Bivša SLS »Slov. beseda« piše v št. 42: »Bivša Slovenska ljudska stranka je združevala v sebi vse one Slovence, ki so priznali nauke katoliške cerkve kot osnovo za vse svoje javno delovanje. Za časa Avstrije se je v tej stranki pod vodstvom duhovščine politično izživljala večina slo venskega naroda. Takratni ideolog bivše SLS, pokojni dr. Krek, je bil v vsem svojem dejanju in nehanju prepričan demokrat. Demokracija je bivšo SLS v zgodovinski dobi razpotja Avstrija — Ju££ slavija leta 1917. peljala po pravi poti, ki je odgovarjala volji naroda za narodno svobodo Slovencev v državnem sožitju s Hrvati in Srbi. Ta boj v letih 1917. in 1918. je pretresel temelje bivše SLS, ven dar je ni uničil. Z razpadom Avstrije je bil v glavnem končan. Toda strankin ide olog dr. Krek zmage svojega demokratičnega krila v stranki ni doživel. Njegove izgube bivša SLS ni mogla preboj leti. Njena politika v naši novi državi je začela kolebati: vodila je od skrajne opozicije do sodelovanja v vladi, čeprav je imela v svojem programu avto; nomijo Slovenije in zahtevo po popoln1 demokratizaciji javnega življenja, j6 vendar za ceno dnevnih strankarski*1 koristi sodelovala v centralističnih režimih pred letom 1929. in pomagala demo!1 tirati demokratične svoboščine, s čimer je pripravljala pot šestojanuarskemu režimu. Šestojanuarski režim je sicer raž-pustil bivšo SLS, kakor tudi vse druge politične stranke v državi, toda njen' predstavniki so kljub temu dve leti v njem sodelovali. Pozabili so na veliko d« mokratično tradicijo svoje stranke in Pre vzeli na sete odgovornost, ki so jo glavni voditelji srbskih in hrvaških strank kot prepričani demokrati odklonili. slej je začel demokratizem bivše SLS še bolj bledeti. Stranka je izgubila vero v svojo lastno moč in vero v zmago demokratičnih idej. Vstopila je leta 1935. v novo ustanovljeno JRZ in prevzela odgovornost za politiko v zadnjih dveh te' tih. Poudarjala je, da ustreza njena poli' tika volji slovenskega ljudstva, ki hoče sporazum s Hrvati in novo sporazumno ureditev države ter uvedbo demokratičnih svoboščin. Dogodki zadnjega časa P3 so pokazali , da slovenski del JRZ odklanja sporazum s Hrvati in novo sporazumno ureditev države in da je zadovoljen z ono državno ureditvijo in politično svobodo, kakor jo daje ustava iz 1. 1931' S tem je nastala za strankarsko opredelitev onih Slovencev, ki so bili pristaši SLS, nova situacija. Tudi pri njih bo pl-*' šlo do ločitve: na eni strani bodo oni,k1 so ostali zvesti načelom bivše SLS, °a drugi strani pa pristaši politike, ki tem&' lji na ustavi iz leta 1931.« Posebna politika. »Ti Štefek, zakaj pa grade in popraj Ijajo v Mariboru ceste največ v jesert*> ko že pade dež?« »To je pa posebna politika mestne®8 gradbenega urada!« »■Kakšna politika?« »Veš to je zato, ker se ceste od dez#1 zmehčajo in se laže kopljejo!« PuMjsfti ukiniti Tam v pratru, ki jeseni odmira, sedi na klopi moški srednjih let in 9pi. Ves je pokrpan in se mu skozi odprtine Mač in jopiča utihotaplja jesenski hlad. Klop je še vsa mokra od nočnega deževja. Pravkar se je predramil, »Tule spite?« »Kje pa naj?« »Stanovanja nimate nobenega?« »Še pomnim ne, kedaj sem ga imel. Oh, še veliko je takšnih na Dunaju. Nikar ne mislite, da sem sam. Ponoči sem taval po mestu. Potem sem zašel semkaj in na tej klopi zaspal. Se čudite, če sem mogel spati na tej mokroti? Izmučenost ne vpraša, kje sedij in če je mokro, kam se vsedeš. O, gospod, veliko revščine je na Dunaju še veliko več je je in hujše, kakor morebiti mislite.« V. im mjslljo danajski IcoJporterS o S*o- voneth. Tkvui pBctl opero sva povprašata s ftri- jateJjem Slavkom prodajalca časopisov, če ima morebiti »Jutro«. »Oh, poznam „Jutro”. Svojčas sem ga imel. Mnogi so po njem povpraševali. O da, Ljubljana! Tam ste Slovenci doma. Sedaj pa bolj poredkoma prihajate na Dima j, pa se mi ne izplača imeti vašega lista. Le ob sezoni povprašujejo po njem. Ali pa je morebiti drug vzrok, da nnna->mo na Dtmaju vaših listov?« »Kakšen vzrok menite, da bi bil to?« »E, čisto enostavno. Jugoslovenski listi Politika, Obzor, Novosti, Jutarnji list gredo in po njih sprašujejo. Jugosloveni so znatiželjni ljudje in radi bero. Meni se pa zdi, da Slovenci nič kaj radi ne bero ali pa nimajo toliko denarja, da bi toliko potovali po svetu in povpraševali po svojih časopisih. Večkrat razmišljam o teh Slovencih, kadarkoli me kdo vpraša po slovenskem časopisu, pa si mislim, kakšen narod neki 9o ti Slovenci, o katerih tako malo čujemo.« Ko sva mu pojasnila, da so tudi Slovenci Jugosloveni ter Srbi in Hrvati, jv bil prav zadovoljen. Njegove živahne oči so razodevale prožno inteligenco. Takoj je vse razumel in nama obljubil, da bo takoj naročil »Jutro*, da nama lahko postreže. Podobne pojme o Slovencih sva ugotovila kmalu nato pri drugem prodajalcu vsakovrstnih časopisov v tamošnji bližini. Videti je, da ne prodajajo ti ljudje časopisov zgolj avtomatično, šablonsko, ampak da pridajajo temu svojemu poslu še nekaj, kar je več kakor gola avtomatičnost. VI. N<>vi donavski most. _ Rdete-belo-rdeče. — ]« vendar... Po ulicah vidiš zaskrbljene obraze. V gumbnici rdeče-bek>-rdečo značko. Teti je v zadnjem času na Dunaju precej več kakor lani aK predlanskim. Stvar je čisto jasna: Ravno te dni so pričeli s 9trogo kontrolo članstva. Takšna kontrola prinaša čiščenje. Posledica čiščenja je rušenje eksistence. Iz bojazni radi ekststen- ce nosijo ljudje tisto značko; iz stral»u pred »katoliško« prizanesljivostjo (?)••' Kako pa v resnici je, o tem se lahko Pr®' pričaš na vsak korak. Navzlic pritisK^ pa se vendarle ti značkarji kakor potapljajo v valujočem morju neznačkarjev. Sedim v gostilni v središču mesta. Ta^ nasproti sedi moški preko -40 let. I11 ta ima v gumbnici rdeoe-bek>-rdečo z>' čko. Navežem pogovor. Državni uradni je. Točno ne navajam. Ko sva takole > praznila par vrčkov piva, se mu razV^’. jezik. Tedaj se pokaže, kaj in kako m sli, kakšno je njegovo prepričanje. »Oh, veste«, pravi. »Najbolj nas biti Avstrijce sram radi tega sovras ’ ki nam ga vcepljajo proti lastnim . tom v rajhu. Fej, sramota. Vesje, d v gospod, to ne bi smelo biti. Takšne s ri se ne bi smele dogajati. To so Kaj zadeve, ki jih ta »katoliška« Avs uganja...« (Sledi konec^_ cmd! Soomnlte *e - V M a r i b o r u dne 17. X? 1937. Pesem s ceste (Ob prvi reprizi.) loplo, prijetno zveni muzika treh cest-ijih muzikantov. Tako je v predsliki. Toda že ob koncu prvega dejanja zahrešči te muzika do čudnih disonanc, ob koncu tretjega dejanja pa je zopet prijetna, vesela, doživljena. Takšna je ta zgodba treh cestnih muzikantov, kakršna se odraža v znanj Schurekovi igri s petjem in godbo v treh dejanjih, Is. ji je dal slovenski prevajalec naslov »Pesem s ceste« za iz.vir-n’ naslov »Strassenmusik«. V sreči in zadovoljstvu se ti cestni muzikantje prebijajo skozi življenje, dokler so siromašni in revni. Ko pa se po na-Klučju bogate najdbe vselijo v njihovo skromno bivališče sanje o novem življe-Diu> tedaj se vse poruši. Plastično udari- tedaj pri Mišku saksofonistu, na dan oni nizki goni, ki jih navadno označujemo kot egoizem, veternjaštvo, nezvestoba. Drugi muzikant harmonikovec Krištof je verna podoba dobrote, ljubezni {n po-štenja, k čemur poziva, — kakor v jedrnatem resumeju! — stražnik ob za-ključku tretjega dejanja. Tretji muzikant gosiač Karol pa jc na sredini med obe-lna, v prvi polovici slab in pijančkarski, v drugi pa primikajoč se dobrim stranem ki jih utelešuje Krištof. Težke preizkušnje, ki jih doživljajo ti trije cestni muzikantje, pa gredo mimo. Begotne sence, ^i legajo nad njihovo domačijo, ki ji daje toploto gospodinja Ana, dobra kakor maslen kruh in sončna kakor pomlad, se končno vendarle odmaknejo. V njihova srca se vračajo sreča in zadovoljstvo, sl°ga in edinost, zvestoba in poštenost. »Pesem s ceste« v posrečeni P. Malce v i režiji, ki stilno enotno prikazuje življenjsko okolje teh treh cestnih muzikantov, je tudi v Mariboru vžgala. Tega ni pokazala samo nedeljska premiera, am Pak tudi snočnla repriza, ko je naše občinstvo toplo in prisrčno dajalo priznanja sodelujočim igralcem. Ta predstava v svojski zasedbi pa je pokazala, da lahko razpolaga naše gledališče pri manjših, pa vendarle prvovrstnih predstavah z neke vrste drugo garnituro igralstva, ki lahko na ta način razbremenjuje prezaposleno prvo garnituro. Vsi sodelujoči so skrbno in vestno naštudirali svoje vloge ter sc vanje odlično uživeli. N a k r s to v Miško se je na široko razmahnil v vseh svojih dobrih in slabih lastnostih ter je krepko v tej mu-zikantarski sredini uveljavljal svojo voljo, kar mu pritiče kot osrednji podobi v tem čudovitem zboru muzikantov, cunjarjev, poštenih gospodinj in zapeljivih Madih vdov. Košič je izgradil v tem svojem Krištofu enega svojih najmočnejših likov na .mariborskem odru in je zares razveseljivo, da kaže v zadnjem času tako lepe uspehe izpopolnjevanja in Umetniške rasti. Tudi je prav, da je prišel do besede Franjo Blaž, ki je svojega Karola izdelal z vnemo, globokim doživetjem in tako posrečeno, da plasiramo to njegovo stvaritev lahko na isto umetniško ravan, s katere se utrinjata podobi slabega, omahljevega in sebičnega Miška r*a eni strani ter plemenito dobrega Krištofa na drugi strani. Vladoša Simiče-v a, ki jo poznamo že z nekaterih drugih uprizoritev, kjer je izpričala svoj odrski talent, je v vlogi gospodinje Ane uspešno Podčrtala vse one poteze dobrotljivosti, ljubezni do doma in družine, ter je s tem Postavila na oder pravilno izdelano podobo vzorne gospodinje. Ob težjih preizkušnjah (ob ponudbah Krištofa in Ka-'°la v drugem dejanju, ob ponovnem svidenju z Miškom itd.) situacije seveda ni Zrnogla do'potrebi.e umetniške višine, saj p:i :e tud; Ana oni lik v tej igri, ki zahteva najzrelejše in najmočnejše umetnosti. F:iia Starčeva kot mlada vdova Kati tudi topot natrosila pred nas celo vrsto in spretnosti, ki so potrebne pri tovrstnem žanru odrskega snovanja, kjer Sc vse razne slabosti kakor v slikovitem {^Kistru menjavajo od zapeljivosti in pri-^uP!jivosti do maščevalnosti in hreščeče ?dvratnosti. Ves barabski in. v mas'ki sipino podčrtan je bil cunjar Konrad J. ^°šute, dočim je vlogo stražnika oprali Ljudevit C r n o b o r i. •a svojevrstna, prijetna igra. katere Dot-k poživljajo pevske in glasbene točke ^ mojstrski zamisli voj. dirigenta J. .1 i- M ?. r i b o r s k ? Večernih« T ti t r a Stran t&aeMmke amce nikoli vsega m ve. Mesto Potrčeve »Kreftove kmetije" dr. &nuder?ove ^ ,.Lopovščine" Od žirije Umetniškega kluba izbranega dela radi nepremagljivih ovir ni mogoče 1 vprizoriti. Ker od ostalih del, predloženih Umetniškemu klubu, nobeno ne ustreza zahtevam, se je gledališka uprava odlo- j čila, da v okviru Umetnostnega tedna j vprizori kot svojo predstavo in iz-1 svojega soseda Alojzija Videnška, kar mu ven konkurenc® za nagrado Umetniškega je pa siednji zabranil. Beseda je dala bc- Mnogi ljudje si sicer zjutraj čistijo zobe, toda predno gredo spat pozabijo na to za zdravje važno delo. In vendar je temeljito čiščenje zob zvečer važnejše kot zjutraj. Sicer se začno ostanki hrane med zobmi kisati in povzročijo zobno gnilobo (karies), ki se je vsak boji. Zato zjutraj kot prvo in zvečer kot zadnje Chlorodont. Domači proizvod. kluba Dr. M. Žnuderlov ciklus treh enodejank pod naslovom »Lopovščine«. Iz obupa pod vlak V ponedeljek zjutraj so našli ljudje, ki so šli v Gornjo Radgono na Leopoldov sejem, v bližini križišča železniške proge sedo in je v besednem dvoboju prekoračil Kovačič mejo svoje obrambe. Vrgel je Videnška na tla ter pokleknil na prsa in mu zlomil nekaj reber. Videnška so morali odpremiti v bolnišnico, kjer je pa že naslednjega dne podlegel poškodbam. Vi- denšek je bil bolehen in je ta dogodek ne- pri Potrni (Laafeld) mrtvo truplo moške-; dvomno pospešil njegovo smrt. ga brez glave, ki je ležala odrezana na železniškem nasipu daleč stran od trupla. Orožništvo iz obmejne avstrijske Radgone je ugotovilo, da gre za 351etnega čevljarja Romana Vogrolija iz Radgone. Istemu je nedavno umrla žena. Domnevajo. da je izvršil samomor radi nevzdržnih razmer in siromašnosti. »PUTNIK« Maribor sporoča: Radi poplav in porušenih mostov so začasno neprehodne sledeče ceste v Savski banovini: Novska - Okučani. Dolnji Lapac - Šuvaja. Obrovac - Gračac. Pisarovina - « ' ’ aawht3x» , Unioti1 kino,. »Avgust močni«, . velelihn ' razkošja. - Lil Dagover in \ komorni pevec Mihael 'Bohneri.. —IIHIlWIBIIIIIII« I I III I I I Sreda, 17.' novembra, ob 20. uri: »Marija Stuatt«. Red D,. Četrtek; 18. novembra ob 20. uri: »Pe-,sem s:ceste% Red-A. Petek, .19. • novembri: Zaprto. ' »Pod (o goro zeleno« je druga Bene- Iz sodne službe. V četrto skupino I. stopnje sta napredovala med drugim Fr. Sever, državni tožilec v Mariboru, in Pr. Verlič, sodnik sreskega sodišča v Celju. V V. skupino so napredovali med drugim Dušan Pipenbacher, sodnik sreskega so- Gradac. Radi visokega snega pa so ne- ševa^pereta, ki jo pripravlja Mariborsko prehodne ceste: Delnice - Mrzla vodica - gledališče. Že prva, »Sv. Anton, vseli za-Gornje Jelenje. Delnice - Fužine - Plase.1 ljubljenih-patfon«, je nadvse sijajno uspe- V Avstriji pa so radi zapadlega snega' la/pa: je'-upati, da bo tudi »Pod to goro neprehodne: GroBglockner, Prabichl, zeleno«t »ližgalfi«, kor je-še boljša ih za- Stubalpe. V ostalem območju Alp pa so bavnejša... - ceste vozne le s snežnimi verigami na : avtomobilih. ! pomorski ali-,prometnivs!užbi. Dovoljenja Kam?... Železničar Lorger Anton sta za ostaje iz a , ,^ala,a nujoe v Plinarniški ulici 13 je prijavil tuk. 1 se bodo izdajala „ „ , ., . .. , v ....... . it i * • • w , osebam, ki poleg splošnih pogojev iz čl. 61 disča v Ormožu, dr Alojzu Finžgar, sod- policiji, da je njegov 13 letni sin Herman od x in 2. obrtnega zakona dokažejo nik pri sreskem sod.scu v Celju dr. 1 e-; učenec L razreda mescanske sole, odšel ]o§no trgovinsko usposobIjenost po odor Tominšek sodnik sres. sodišča v. ze v soboto od doma m-se m vec vrnil. ^ isih zakona. 3. Lastniki Slov. Bistrici, Alojzu bmid, sodnik v Slo- j \z policijske malhe. Pekovskemu moj- obrtovomenienih v čl 1 ki so za te obrte venjgradcu in dr. Odon Planinšek sodnik stru Auerjll Martinu iz Taborske ulice 16 ^^"SS^uvdŽS^S v Kozjem. je izginilo preko noči iz dvorišča več Odprta noč in dan so groba vrata...' desk in jat v skupni vrednosti 400 Din. Umrli so: V splošni bolnišnici 80 letni Jo- j __ Zasebnici Ritter Mariji je doslej še žef Gašperič, bivši posestnik, ter 35 letni neizsedeni storilec odnesel 15 rjuh ter delavec Jurij Godec. V Tkalski 5 je^pre-' raznega perila v vrednosti 2000'dinarjev. minila 42 letna zasebnica Matilda Šter-!_ Avtomehaničnemu vajencu Jerebu nova. Pokojnim časten spomin, žalujočim grihu \z Studencev, Obrežna 51 je ne-naše toplo sočutje! I znani storilec odpeljal iz . dvorišča tuk. Iz šolske službe. Za sreskega šolskega deške šole na Gosposvetski cesti moško nadzornika za drugi šolski okraj je bil dvokolo št. 2-97415, vredno 600 Din. imenovan učitelj Anton Senica, zadrugi; Nagrobne hijene... Brezvesten skru- za SpediL stroko> trgovska zastopstva in celjski okraj pa Ambrozij Rusjan, doslej nilec grobov je razbil žaro te nagrob- agenture. is{o usposobljenost kot za tr- u™ Y 1 tuJu- . r . ,, A . 1 nem spomeniku Kraliha Leopolda ter raz- Msske nhrtp Tn nnmpni ‘ h„ mnral Sodobna domača fotografija. Zadnje tresel prah. Ko je grobar to dejanje opa-listje odpada, gozdovi so že mrtvi, njive zil. ie zbral prah zopet v žaro, postav' dolgočasne, zablatene ledine, narava jc (Vse na prejšnje mesto, ter prijavil zade-stooila v tis-ti začasni stadij med lepo je-( v0 tuk. policiji, ki sedaj poizveduje za senjo in še lepšo zimo, ko je pusta in dolgočasna. Nestalno vreme, zdaj dež, zdaj be so dolžni v roku, katere odred', ban, predložiti izdano pooblastilo pristojne oblasti v to svrho, da nanjo da pripombo, da velja- kot dovoljenje po tej uredbi. Z novo uredbo min. za trg. in industrijo bo ustreženo želji gospodarskih krogov, da se zajezi dotok strokovno neusposobljenih agentov in posrednikov v vrste trg. stanu,. kar je tudi del ukrepov proti razširjenju krošnjarštva. Nova uredba zahteva sneg, zdaj brozda, zdaj vlažno toplo in zdaj ledeno mrzlo prisili človeka, da ostane lepo doma in se zopet oklene tople pečice. Za fotoamaterja je bilo to razdobje dosedaj takozvana mrtva sezona, go.vske obrte, To pomeni, da bo moral .vsak kompetent za te panoge imeti dveletno učno dobo kot učenec in 2 letno zaposlitev kot pomočnik v trgovinskem . . obrtu. Obrtni zakon'nadalje tudi odreja, storuceni. • da nadomeščajo dovršeni 4 razredi me- Nacrt novega stanovanjskega bloka ob 5Canskei srednje ali njej enakovredne tr- Dravi med Glavnim trgom: in. Usnjarsko govske g0]e dobo pouka in eno leto zapo- ulico je posebna komisija banske uprave odobrila. O načrtu smo svojčas že poročali. Kaj pa to? Iz vrst stanovalcev Danj slitve. .Za že obstoječe obrte seveda to določilo te velja, ampak samo za bodoče prosilce. Aparat je bil pospravljen, mogoče je v , kovih barak smo prejeli: »Ves. dan pre- njem še kak negativ z lepim jesenskim motivom. Fotoamater obupno čaka na prvi sneg, da prisije zopet prvo sonce in da mu sprosti veselje: slikati. Toda med družino fotoamaterjev je do danes še pre mato zteno, da je ravno ta čas eden najbolj pripravnih, slikati doma, v topli sobi, slikati družino, slikati svoje prijatelje, slikati samega sebe, slikati mrtve predmete in iz njih pričarati lepo sliko. Danes ni več problem slikanje doma. Odlični filmski material omogoča slikanje s prav cenenim aparatom celo pri najenostavnejši svetlobi, ki jo daje vžigalica. Toda od tega vira svetlobe do najmodernejših specialnih fotografskih žarnic leži ogromno polje možnosti fotografiranja. V petek, dne 19. novembra bo predaval v okviru ljudske univerze ob 20. uri o domači fotografiji naš amater g. Franjo Pivka. V zadnjem času je zbujal s svojimi slikami upravičeno pozornost vseh fotoamaterjev, znan je razen tega kot odličen predavatelj, in predavanje obeta vsem obilo užitka. Učiteljski ablturijenti! Reflektanti za Kovačev stenografski in strojepisni večerni tečaj, naj pridejo v četrtek ob pol šestih v Pedagoško centralo. Važno. Perekoračil je mejo dopustne obrambe... Pred tukajšnjim malim'kazenskim senatom je bil obsojen 38 letni viničar Kovačič Anton iz Murščaka na 6 mes-e- važajo tod blizu greznico in jo odvažajo v bližnji kanal. Parfum to ni, kar se javlja kot.posledica, marveč neznosen smrad ki nič kaj ne prija nikomur, tudi stanovalcem Danjkovili barak. Napravite konec! Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi za danes: bolj oblačno južni vetrovi, poslabšanje vremena. Nova uredba o špedicijah, agenturah ;n trg. zastopstvih. Minister trgovine in industrije je predpisal naslednjo uredbo, s katero se za odpremnilre (spediterske) obrte, za obrte za posredovanje v trgovskih poslih (agenture) in trgovska zastop stva predpisuje dovoljenje. Čl. 1. Odprem niški (špediterski) obrti in obrti, ki se ba-vijo s posredovanjem v trgovskih poslih) ali - trgovskimi zastopstvi brez skladišča, se morejo opravljati samo na podlagi dovoljenja, ki ga izdaja ban, odn. za področje mesta Beograda za področje Zemuna in Pančeva minister trgovine in industrije. Čl. 2. Dovoljenje za opravljanje obr-tov, omenjenih v čl. 1, se bodo izdajala po svobodni oceni z ozirorn na splošne interese narodnega, gospodarstva kakor tudi ekonomske in socialne prilike kraja, katerem se prosi za otvoritev obrta, toda ob prehodnem zaslišanju pristojne trgovinske zbornice. Dovoljenja za mednarodno špedicijo se bodo izdajala samo priznano dobra rezila za britje se dobijo povsod Hame vesU NARODNA SKUPŠČINA ie sklicana za torek 23. t. m. in bo zasedanje trajalo par dni. NOVI DIREKTOR AVALE je postal g. Milan Stoimirovič-Jovanovič, direktor »Samouprave«. Mum cev strogega zapora. Kovačič je namreč osebam, ki poleg splošnih pogojev iz čl. hotel dne 1. avgusta t. 1. preko vinograda 161 odst. 1 in 2 obrtnega zakona dokažejo, »■mi— !■■■■ ii i»r»' i .MtiJimii««- n t n ’ da so z uspehom dovršile srednjo šolo in r a n k a, bo nedvomno izdatno polnila da so najmanj skozi 4 leta bile na praldi Sneg povzročil mnogo škode. Dočim v Marenbergu ni zapadel sneg, se ga je pri Sv. Treh kraljih in sploh po Kozjaku nasulo okrog 45 cm. Ker je bil sneg moker, je napravil na sadnem drevju in po gozdovih občutno škodo. Vrhovi najlepših sadnih dreves so polomljeni, v gozdovih pa So pokale veje dreves. Bil je res pravi čudež, da v Marenbergu ni bilo snega. V Vuhredu bodo volili. Kakor smo izvedeli, bodo v Vuhredu in Vuzenici radi prekomasacije občin sredi prihodnjega mesca občinske volitve, na katere se vneto pripravljata oba tabora. Posebno v v Vuhredu se obeta vroč volilni boj. Lepo uspela prireditev naših »Kolašic«. V soboto je imelo tukajšnje Kolo jugoslovanskih sester lepo uspel družabni večer v Brudermanovi dvorani, čisti dobiček te prireditve gre za božično obdaritev revežev. Vuhreško cesto popravljajo. Nasipali so jo z gramozom ter zamašili luknje, ki so naše gledališče. V. i čnem delu v špediterskih obrtih odn. vi jih napravili avtomobili. ’ vmm imienuM vesti ^asvkovske bombe na britanski parnik! BARCELONA, 17. novembra. Po semkaj dospelih vesteh, so letalci Francovih zračnih sil obmetavali angleški parnik »Cardium« med otokoma Ibiza iti Alicante z bombami. Parnik je pričel kmalu za tem SOVJETSKA RUSIJA SE JE ODPOVEDALA VSEM PRVOTNIM PRIDRŽKOM. LONDON, 17. novembra. Po daljšem odmoru se je včeraj ponovno sestal pododbor nevmeševalne komisije. Ob največjem presenečenju komisije se je dvignil sovjetski poslanik Majski in izjavil v imenu svoje vlade, da so sovjeti pristali na angleški predlog glede odpoklica do-brovoljcev in likvidacije španske vojne. Z dajati znake SOS in je bil po tem sodeč najbrže po frankovskih bombah zadet. Več angleških vojnih ladij je odplulo na mesto incidenta, da nudijo parniku prvo pomoč. vratnim pridržkom in soglaša z britansko formulacijo. Sovjetska vlada se je že pred tedni postavila na stališče, da odreka britanskemu načrtu svoj pristanek ter da ne bo preje priznala generalu Francu pravice vojskujoče se sile, dokler bo še kateri tuji prostovoljec na španskem ozemlju. Anglija pa je postavila zahtevo, da se prizna značaj vojskujočih se sil obema španskima strankama v trenutku, ko se bo videlo, da Razno STRIŽENJE 3 britje Din 2 v Mlinski 8. 6310 Prodam 0517 LEPA SPALNICA in tudi KMEČKA SOBA ceneno na prodaj. Iz prijaznosti na vpogled v tovarni pohištva POTOČNIK. Vinarska ulica. OTROŠKI VOZIČKI novi modeli, najcenejše pri tvrdki »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva ni. 6. 6469 drugimi besedami: sovjetska vlada se od-j umik prostovoljcev iz Španije ugodno napove vsem svojim prvotnim tako trdo-1 preduje. f$sf0dikjq Rezanci z zdrobom. Naredi testo iz pol litra fine moke, četrt litra zdroba, enega jajca, malo soli in vode. Zamesi kolikor moreš trdo testo. Dobro ga ugne-ti, razdeli v dva hlebčka in razvaljaj'za nožev hrbet na debelo. Ko se testo osuši, Mia razreči na navadne široke rezance. Daj jih kuhati v slan krop kakih deset minut. nakar jih očedi ir.' zabeli z drobtinami, ik si jih zarumenila na masti. Daš s solato na mizo. Dušena govedina na laški način. Pol tole govedine, prsni koš, ki si mu odstranila loj in kosti, malo potolci s kladivom, pretakni s prekajeno slanino, posoli in popopraj. V dobro z mastjo pomazano kozo položi meso, dodaj en la-vorjev list, eno celo čebulo, par žbic, košček zelene, tri razrezane paradižnike in čašo rdečega vina, nato kozo dobro zaveži s pergamentnim papirjem. Tako jo postavi na štedilnik ali v pečico in pri slabem ognju duši štiri ure. Nato posodo odveži, zalij meso z malo juhe in Mina in ko prevre, vzemi meso na lesen krožnik in ga razreži. Kose mesa položi v skledo, sok pa pretlači skozi sito na meso in daj z makaroni, rižem ali polento na mizo. Orn&ka iz zelenjave. V kozo deni malo narezane slanine in eno žlico masti, zarumeni na njej eno drobno zrezano čebulo, en korenček, malo zelene, peteršilja (korenine) m malo pora, vse drobno zrezano, in duši, da postane mehko. Nato potresi žlico sladkorja in dve žlici moke. Ko se vse lepo zarumeni, popopraj, daj malo dišave, ingverja, limonine lupinice, timjana, lavorjev list, žlico kisa. in če imaš še žlico vina, dobro premešaj in zalij z vodo ali juho, da dobiš prilijemo gosto omako. Ko vse skupaj vre eno uro, pretlači skozi sito v skodelico in daj 'h kuhanemu govejemu mesti na mizo, obenem s praženim 'krompirjem. Goveji zrezki s paradižniki. Pol kile govedine od stegna razreži na zrezke, jih potolci in osoli. Na malo masti in zrezani slanini prepraži eno celo čebulo in ko se zarumeni, jo vzemi ven, na mast pa položi zrezke, drug zraven drugega. jih dobro opeci po obeh plateh, na- Foplo spodnje perilo vas varuje prehlada Službo dobi PERFEKTNO KUHARICO sprejmem tako.i. Naslov v upravi. ___________6614 IZOBRAŽENEGA UČENCA sprejmem v trgovino radio-aparatov in koles. Valvazorjeva ul. 36. 6633 Radio - Starke! Maribor Tel. 26-85 ;TROKOVN A POPRAVI LA Namizne garniture najlepše darilo Gosposka ulica 14 Kupujte svoie po« trebseine pri naših msereneih; , to pa zreži naje dva paradižnika. Potem duši pokrito, a večkrat premešaj, da se ne prismodi. Ko se je sok pokuhal, prilij malo vode ali juhe in duši tako •dolgo, da bo meso mehko, kar traja približno dve uri. Tako pripravljeni zrezki so zelo okusni, zlasti sok. Zraven daš pražen krompir in solato. Okisan krompir. Skuhaj krompir v oblicah. Posebej pa deni kuhati v slan krop malo korenčka, peteršilja, zelerie, en paradižnik, dva stroka česna, eno čebulo, lovorjev list in malo popra. Vse to naj vre poldrugo uro. Nato pripravi v drugi kozi prežganje, vrt ko je gotovo, ga zalij z vodo, v kateri se je kuhala zelenjava. Zelenjavo pa pretlači skozi sito in pretlačeno deni v prežganje. Zraven prideni še kuhan krompir, ki si ga zrezala na tanke plošče. Slednjič dodaj še malo drobno sesekljanega -zelenega peteršilja, kocko sladkorja, žlico kisa in primerno osoli. Tako pripravljen krompir naj bo srednje gost in ga lahko daš kot prikuho h go-vejemu mesu ali pa kot samostojno jed na mizo. Kuhana govedina v omaki. Goveje meso od stegna skuhaj v juhi kakor po navadi. Sesekljaj eno debelo čebulo, jo daj v kozo, nalij osmioko litra jesiha in zavri za tiskaj minut. Ko je prevrelo, deni noter žlico mast. če imaš mast od pečenke, je še boljše. Ko se ;e mast raztopila, primešaj eno žlicp moke in jo praži, da postane rumena. Potem prilij pol litra juhe. To vse skupaj naj vre pol ure. Med tem vzemi iz juhe kuhano goveje meso, ga razreži na lepe kose in ga položi v omako. Prideni tudi eno zrezano kislo kumarico, žlico kaper in drobno sesekljanega zelenega peteršilja. Vse skupaj naj vre še četrt ure. Nato daj vroče na mtzo, zraven pa lahko daš krompir, makarone, riž in slično. Uporaba kmečkega platna. Jz kmečkega platna lahko naredimo prav lepe in trpežne zastore za vsako sobo. Te zastore okrasimo z barvastimi trakovi, našitki, gubami itd. Tudi kleklane vzorce iz bolj debelih niti lahko vstavimo ali prišijemo. Križni ubod v eni ali več barvah na platnu je tudi jako učinkovit..Isfotako lahko porabimo kmečko platno za pogrinjala na postelje, za prte na mizi in druge okrase po sobah. Maribor, Gosposka ul. 14 Prvovrsten CVETLIČNI MED a Din 16.—, pri odjemu 10 kg Din 15.— dobite pri Kmetijski družbi, Meljska, c 12. 6626 laftfc sftedkje Nogavice in rokavice prinaša v raznih cenah C. Budefeldt, Gosposka yiica MIZARSKO ORODJE je na prodaj po ugodni ceni. Delavska ul. 5, Pobrežje pri Mariboru. 6632 Lepa večja PTIČJA GA.IBA z oddelki za paren.ic ugodno na prodaj. Gradišnik, Rotovški trg 6635 Poceni se proda skoro nov ŠIVALNI STROJ tudi na obroke, Valvazorjeva lil. 36- 66316 Za društva, kiube in družbe priporočamo Kino kamero MOVEX 30 in univerzalni projektor fio vecfcor Supper 16.1 Prvovrstna kino aparaturah Filmi za snimanje ter (ilmi za predvajanje stalno na zalogi. Ivan Pečar, odd. Kino-Foto-Gosposka 11 Prodam poceni nov pogrez-Ijiv ŠIVALNI STROJ Vide. Nova vas. Lorbekova 3. 6641 Sobo odda PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddam. Gregorčičeva ul. 8-11, levo. _________15634 _________ SOBO s posebnim vhodom in vso oskrbo qddam. Vrbanova28, pritličje, desno <5637 Stanovanje LEPO SONČNO 4 SOBNO STANOVANJI: se odda s 1. ali 15. decembrom. Krekova 14. pritličje. 6638 Stanovanje aste JEVICA SEVERh 1 5 v® ZALOGA IŠČEM STANOVANJE v Krčevini, sobo, kuhinjo in vrt. Oglasiti se v gostilni »Tri glav«. Glavni trg 13. Maribor. 6640 ^ V E VkR 1 fP C in drugi mrčes, ki vas nadlcgujf v vaših li 1 E I'S K stanovanjih uničuje 3esinsekci|ski odd. M?» Orosneva ut. 2/1« Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1128 Kupuj svoje potrebščine pri naših inserentih Skrivnosti 71 * S temi besedami sc je Leon napotil k vratom, Blanka pa mu je zastavila pot. >K'am greste?« je vpraša odločno. Kaj vas pa briga?« je osorno odgovoril Leon, ki je izgubil vso hladnokrvnost, odkar je /'.vedel, da je morda Ar-irianda* v nevarnosti. »Tukaj nimam nič več opraviti. Toda bodite prepričani, da bom kmalu vedel, kje naj poiščem Eve-rarda-« »Ali hočete govoriti z mojim očetom?« »K policiji pojdem, če bo treba in ta ga bo kmalu iztaknila.« Blanka je prijela mladeniča za roke. Gospod Leon,« je dejala nežno, »prosim vas, zaupajte mi! To je zadnja pro- šnja s katero vas nadlegujem! — Vem, kje je moj oče in vas odvedem tja, ako hočete.« »Ali ni to morda samo poskus-, da me spravite na napačno sled?« Blanka si je zakrila ustnice, da zaduši stokanje, ki ji je sililo iz prsi. »Oproščam vam, gospod,« je odgovo-rilarila s solznimi očmi, »ker ne veste, kako ste sedaj kruti in trdosrčni.« >Kaj naj mislim drugega po vseh nesrečah, ki so me zadele?« »Prisegam vam, da sem nedplžna pri vsem tem ...« »Prav,« je dejal odločno Leon, »in naj bom še enkrat prevaran, vaše ponudbe ne bom odklonil.« »Torej pojdiva,« je rekla Blanka. »Pojdiva!« je ponovil Leon. h Blanka si je ogrnila ramena s plaščem in si zavila glavo; potem sta naglo odšla pod vodstvom postreščka, kj sta ga poklicala iz gostilne. XVII. Noč. Postrešček, ki ju je vodil, se je malo predolgo mudil v krčmi, in ko je prišel na cesto, je obstal in nekaj trenutkov premišljeval. »Ali dobro poznate kraj, kamor nas morate odvesti?« je vprašal Leon. »Prav dobro. Noč je sicer malo temna pa nič ne de. Zanesite se name.« Blanka in Leon sta šla za njim. Najprej sta stopala molče, nestrpno pričakoval, kdaj prideta do cilja. Noč je bila zelo mračna in pot, ki se je vila pred njima, sta le slabo razločevala. Blanka je trdo stopala po poti in mislila le na srečo, da se kmalu snide z očetom in da ga pri Leonu opraviči. Leon je bil prepričan, da se je Arnuui' da ujela v past in dasi ni prav nič vedel, zakaj so jo ugrabili, je bil vendar le trdno prepričan, da mora tu biti F.verardo-va roka vmes. Čez pol ure so se ustavili. Mesto i*1 utrdbe so pustili daleč zadej. K sreči