L2štno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številkg 25 stotink. Izhaia: vsako sreilo popoldne in soboto ziutraj. wane za cclo hno 15 L. «¦ nol leta 8 L. « četrt Ivta 4 L. Za inozemstvo celo leto 35 L. ^« naročila brez (h- P°slane naročnine sc "c monrno ozirnt,. Odgovfiri urednik: PoUU Kcrnperlc. mf/amta St. 51 V Gorici, v soboto 27. junija 1925. Leto VIII. Sefrankirana pisma se ne sprcjcmajo. Oglasi sc računajo po dogi>- voru in so plačajo v na~ prcj. List izdaia kon- sorcij »GORIŠKI: STRAZE* Tisk Zadružne tiskarne v Gorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in nrcdništvo: ulica Mamcli štev. 5, (prej Scuolc). — Nepotrebnl strahovi . ItGlijanski iasnikar Mario Nordio ¦'s'Priobvil v tržaškem »Pkcolu« z dne ~j>« t. m- članek pod skrivnostn'.m na- yovoni: »Plemenito poslanstvo iiali- la'iske Ooricc ogroženo? Stalno in v^dno večje doseljevanje tujerodnih clcmentov v mesto.« Clankcir nravi v Uv<> male industrije, strokovnega de- wvstva in poscbej množenie slow Wyetnikow To naraščanje bi ne bilo '?/č ncvarnega, če bi se enako godito [Mi na italijanski strani- Toda de- Mtiski se to ne vrši. italiiani steer ^hajajo, ampak samo mimogrede. Wesini anagrafični urad zadnje me- *ece ni v pisal ruzun en eg a orožniške- *°_ častnika, encgu podčastnika ter Wrili all pet sem poslanih urudnikov, nobenega doseljenega Italijami, med- ^ ko se je naselUo vee slovenskih ilruzin. Prej se slovansko doseljevanje 111 opazilo, ker se je radi obnovitve- }yh del nastanilo y Gorici mnogo firm ll[podjetij, ki so se zda'u ko so obno- w/ve//tf dela vtcinoimv dk/koncanu, vr- nti(i v domaee kraje. Zato pa postaja ^Vrašanje zduj ncreče. zlasti še radi te%a, ker je Gorica po novi politieni 111 upravni razdeUtvi osamllena in za- Duščena. FurHinska nizava ie zdruze- nu skoro v celoti z Vidmom in Tr- st(>m. Medtem ko je slovcnsko zalcdje l)0, zemJjepisni legi in gospodarskih yikifi navezuno na Gorico, jo pose- c;aio iUdijanske podezelske mnozice lz Furlanije in ostale države zelo re ! Delokrog trgovske in obrtne z0or- ' nice naj se razširi; ravnotako delo- I krog goriške podprefekture. \ Navedli smo v glavnih potezah čla- '' nek italiianskega casnikaria. ne da Mv se z njim hoteli prerekati. tern vee radi njegove kurioznosli- Zdi se. da so ne- katcre Ijudi začeli plašiti strahovi, ki jih nikjer ni. Italijanstvo goriškega nwsta ni prav nič ogroženo. Ogrožena in izpodjedena je pač njegova gospo- darska in politična moč. Toda tega niso zakrivili Slovenes, temveč oni, ki hočejo biti najboljši in najgoreč- nejsi Italijani. Kako in koliko bi se dido v tern pogledu pomagati. to je v red no razmisljanja. Brez mirnega in sporazumnega sožitja z muni Slo- venes, katerim mom biti omogočen svoboden razmah mi vseh poprisčih, pa se bn'zdvomno ne bo dalo veliko doseči. To si zapomnite, gospodje! SBrez pripomb. W. in 50. številka nasega lista od wbote 20. t. m. in srede 21. t. m. sta YfM od javnega oblastva zaplenjeni. * soboto smo talzoj izdali drugo iz- va/o iste številke brez zaplenjenih yftnkow V sredo smo pa k tej zaplem- 01 zavzeli v uvodniku svoje stališče; (t ie bila ta številka zopet zaplenjenu- Ker pišemo brez pripomb, objavlja- n}° oba dekreta o zaplembi omenjem'h aveh številk. Prvi je: Podprefekt goriškega okro- žja doloca z ozirom na današnjo 49. stevilko »Gortske Stride«, po- sebej radi člankov naslovljenih »Sožitje« in »Smo uli bomo bar- bari?, da se označena stevilka »Goriškc Straže« zapleni in naro- C'a varnostnim organom. da ta u- krep nemudoma izvedeio. Ome- njena članka vsebujeta trditve, ki bi lahko kalile iskreno razmerje med italijanskimi drzavljani raz- Hčnih narodnosti ter tvorita radi tega nevarnost za javni red. Pod- Pisani je še včeraj povabil k sebi Slavnega urednika »Goriske Straze« in ga je osebno pozval, nui preneha s svojlm docela neo- pravičenim zadrzaniem. V zad- njem casii objavlja list neresnič- ne vesti in zavzema tendencijo- zno stališče, ki vzbuja nevaren odpor v javnosti, katera ie razža- Ijena v svojem narodnem čustvo- vanju. Na podlagi kr. odloka z dne 15. julija 1923. St. 3268 in z dne 10. julija 1924. St. 1081 in po naroeiln g. prefekta furlanske po- krajine, je zaph'mba vtemeljena in opravicena. Gorica, 19. junija 1925. Podprcfckt di Suni. * * ¦ Dmgi se pa glasi: ' Podprefekt goriškega okrožja naroča na podlagi kr. dekretov z dne 15. julija 1923., st. 3268 in z dne 10. julija 1923., št. 1081 in po narocilu prefekta furlanske pro- vince, naj se zapleni 50. stevilka »Goriške Straže«. Prcgledal je današnio stevilko lista »Goriska Straža« posebei še uvodnik pod nasloyom »Zaplenjc- ni«, kjer je objavljen dekret o za- plembi 49. stcvilke ist eg a lista in je obenem podana vsebina zaple- njenih člankov tako. da ie oblika popaeena, ter deloma tudi clanek pod naslovom »Kai se godi po svetu?« Sinatra, da zopet na objava za- plenjenih elankov ne more biti pod nobenim pogojem zopet do- yoljena, ker In morali biti radi istih razlogov kot prvič zaple- njeni; ce se pa objuvi Ie niih vse- bina ali pa se objavijo v skrajša- ni obliki, je jasna. namera posta- viti v slabo luc oblastva. ker se niih odlok kaže kot sitnarski in nepravičen. V čUinku »kaj se godi po sve- tu« v odstavku s podnaslovom »Nova moralna poskiva« pa je deloma objavljen govor N- /;. ministerskega predscdnika na fa- šistovskem kongresu in ie name- noma tako prikrojen odstavek, ki komentira in razlaga samovolj- no; s tern se vzbuja nezaupanje do narodne vlude in diskrediiira Nj. E. ministerskega predsedniku. Varnostno oblastvo naj ta ukaz takoi izpelje. Gorica, dne 24. junija 1925. Podlp-refekt. di Surd. Kaj se godi po sveto? V noči od sobote na ncdeljo je riniS'ka zbornica zaključila svoje za- sedo'iije. Poslkinci bodo, vsaj tak s'klep je zazdaj siprcjet, pismeim povablj'L'iii k priliodtiji seji parlainenta, ki se bo pa otvorila šele v decembru. Zaklju- čck zborničniih sej ni sam na sebi nič pomeniben, ker je parlament postal že nckaka tovarna1 za fa1>rieiranje za- komov. lüden sledi drußen™ s tako na- glico, da poislaiiei niso v stami niti na- tančno proučiti vs'^h zakonskili pred- logov in zr.to se oglašnjo k besedii !e čliani komisij, ki so zakonski načrt sestavljale, ostalj posianci dvitfnejo rako in dlrž;(vljani insaino eno posta- vo več. i Ti' lirtrica je i>ai v Mussolinijevein načrtu. Njejrovo geslo je: državo po- polnoma pofašistiti, vse državljane pa obleči v črne srajce. In reči moramo, da ja žclezna enertfija fašistovskega vodje to že skoraj doseisr1a. Sprcjüti so znani fašistovski zakoni. o katerih je pisal že poslamcc dr. Besednjak. Sedaj je zbomica na» na^lomia adobri- 1a šc zakon o tisku- To ponieni višek fasistoviske zakonodajc in s spreje- niom fc-sa zakona jc fašistovska zboir- niea vredno zaključila svoje delo. Da pai bode tudi fašistovske mno- zice prežel dull popolnega pofašiste- nja vsega kair lcze in Rre, je Musso- lini dal sklicati v Rim baš isti -dlan, ko so se poslanci dviffnili raz zborni- čnih klopi, V. fašistovsiki kongrfes. V tihi noCi. V soboto popo'ldne, ko je zbornica odobrila predict o faSistovski zaiko- nodlaji, je prod zakljnčkom nenado- ma vstal predsednik vlade in predla- R'al, naj se skliče še isti večer ob 10. uri druga seia, kjer naj se nazpravlja o tiskovnem zakonu. Nibče ni kaij ta- ke.e:a pričnkoval, ker ni bilo še niti ti- ski'iio poročilo o novem pnddlloKii niti razdleljeno med poslance- Dvi^nil sc je libcralni i)osliamec Solcri. Oiolitti- jev pristaš, in prosil v resnili besedab ministrskega predscdnika, naj se tak važen zakon z večjo resno&tio in pri- pravo sprejema in naj se zato odmese. Komunistični ix)slanec Maffi je tudi hotel ffovoriti proti taki nasrlici, a je moral n,a< srodii končati vsled vika in krika od vseli strani. Vse- prošnje in zaliteve parlainentarne ouozicije niso premaknilc Mussolinija od niegove^ai m davno storjene^a sklepa, dla mora 1">riti zakon o ti&ku pod strebo sc pred pctrlani'entarniimi počitnicami. Vztra- jaJ je pri tern in dejal, da se v tihi noči tudi lahko v zbornici dela, da, §© veli- ko lepše, ker1 je nočna tišina takoi ve- ličanstvena. Vcčina jc usodila ten mi rorciianti- čncmu nagnjenju, ki je pa inielo v sebi vse druse naanene. Zakoni, prešinjeni z duhom idealizma. Nočna scja se je pričela ob 10. uri in je trajala do ix>lnoči. V zbornici so lili zbrani Ie fašisti; celo konniiii'sti- čna patrulja ]>etih inoz, ki ix) nava'di zdeha v zbornici, je bila odlsotna. Manjkali so tudi parlanf:intanii opozi- eional.ci (Oiolittianci) tako, da je bil zakon o tisku spibjet Ie od poslanccv vladne večine- Ko je seia končala hi je bil zakon sprejet, je vzkliknil ix>- slanec Alficri, »naj siprejnic MussoLi- ni izraze naše topb hvaležuoisti, ker bomo lahko doima pokazali na najbolj fai&istovske zakonic, ki jih prcveva dih ^orečoga idealizma in ki so iamstvo za dobroibit držaive.« Najbolj fasistieen je \x> hva'litsanju fasi-stov samih zaiko'ii o tisku. S term zakonom je vsra časopisjc v popolno- ina drugih razincrah kot dosedaj. QdKovorni urednik bo moral biti prijavljen državncmu pravidmiku, ki bo lahko urednika tudi odklonil; ob- cnem bo treba naznaniti generalnemu državnemn pravdniku vse solastnike lista z natančniiM bivailiščem. In to bo treba ponavljati vsako leto posebej. Žkodo, ki jo povzroči kak časopis s svojim i>isanjem krijejo s svojiin pre- moženjem vsi 'lastniki Lista in lastnik tiskarnc z viseini stroji, ki tiskajo do- tični list. (Menda si ne bo vieč iiobena tiskarna ui>a1a prevzeti tiskanie kake- ga list a, če ne bo vladcn.) Kdor bi vedoma razširjal ali pisal clanke, ki bi škodovali ugledlu dlržave v notran- josti ali v zunanjem svjitu. zapade kaziii od 6 inesecev do 3 let ali globi 2000 do 10-000 lir; razen tcsa bo pa urednik lahko kaznovatn še po kakem drugem paragrafu kazenskega zako- nika. In zadnji odstavek novega za- konikcti določa, da mora jo biti vsi cais- nikarji vpisani v orga^nizaciji, ki bo monila vedno prediloziti seznam svo- jih ttidbv sodišču. To so najvažnejše dodoebe novega zakona. Bravci naj si pa satni ustvari- jo sicxlbo, kako se to stritija v dejan- skern življenju z 28. člienotm albertin- ske ustaive, ki pravi: »Tisk ie svo- Iwdcn.« Ne demokratični. ampak fašistovski kongres. Uvodoma smo žb omenili. da je hotel Mussolini kronati svoie uspehe na zakonodlajnein ix>lju s V. fašistov- skim kongrcsom. V nedeljo zjutraj sc je zlx>rovanje pod predsedstvoiin Devecchia sloves- no otvorilo. Olavno besedo pri vsern zboroivanju sta imela vrhovni glavar vseh črnih srajc in vedno zvesiti ge- nerailni taiinik Farinacci. Slednji je prvi govoril in omenil, da niso intelektualci (izobraženci) za nič. Nov rod zrastel iz bojev. rod »skva- Stran 2. »OORISKA STRA2A. dritv-toiv« vlaicTa Italijo hi \-ladti jo do- bro. Izrdkel se je tudfi za politiko ne- popustljivosti napram vsem nasprot- ntkom, dokler nc bodo na kolenih pro- sili mrvice usmiljenja. In nonovilo se je po končancin govom, kar se je mo- railo nanireč, da je Mussolini govorni- ka prisrčno objeJ. Nato so se vrstili govori drug za drirgr-m. Poslušalci so mimo poslušali in z živannim ploskanjcm sprejemali vse predloge. Cclo sumegai Muissolini- ja je zadivila tafca strumna »discipli- na«, da vz vzkliknil: »Občudu.iem Vas! | (nainreč zborovalce). To je v nesniei fašistovski kongres in nc kaiko demo- kratično ziborovanje, kjer se brezplod- no razpravJja po cele dolge nre.« „Vso moč fašizmu!" V poiideljek je bil kongres zakJjn- čen z vellkim Mussolinijeviiin govo- ro.m. Nje^ove beseidie pomcnijo, kakor pisejo vsi listi, d!a je fasizein trdno odlloöen nadaljcva/ti pohod revolucije- Qlavar fašistov je v svojcm nepopust- Ijivem govoru zaklicaJ, »da mora na- iRxl! postati fašistovski taiko, da bo ju- tri poineiiilo biti Italijan isto kakor biti fašist. V načelu in v resnici inora: biti vsa nioč dami fašizmu!« Velikanski vibar navdusenja se je odbijal od sten velike dvorane, ko je Mussolini konea.1: »Ziiivpijte, tovaniši, ko se boste vrnil.i domov. da je pra- por fasistovskie rcvolucij'C" izročeu mojim roikam in d!a ga boni bra nil proti vsakoinur z lastno krvjo.« 1 Tako se je zaključil V. fašistovski kongres in tretja. stopnja fašizina v znamcnjn niočue energije vrhovnega, zaipovednika vsch črnih srajc. Orzaivna poÜtika bo sia še naprej v dosedianjem tini. Vendar je zan.imi- va pripomba vatikanskega glasila »(>sis|ervato!'2: Romano-«, ki pravi: »Dogodki in zgodovima se ne puste obvladati,, ee se sami ne moremo.« DNEVNE VESTI. Naročnikom! Opozarjamo one naroč- nike, ki so plačali naroč- nino za ,Goriško Stražo' samo za pol leta, da ob- nove naročnino za drugo polletje, kajti drugač® bi bili prisiljeni jim list ustaviti. Upravništvo. Da ustrežemo raznim povprašcvanjem in ziijum snio sestavili 'za danasnjo stevilko x-ozni red vlakov preko obmeinih no- siaj v Podbrdu in Postojni. Upamo, da s tern ustrežemo zlasü našim tr govcem, ki večkrat potujejo čez me jo. Uredništvo. Naročnikom in bravcem. Ker nismo v sredo po za-pleinbi nwgli prirediti druge izdiaje, smo da- ltj's priložili listu prilo^o. Uredništvo. Cerkvena vest. Na praznik sv. Petra in Pavla ob 8. uri zjutraj bošta prejela v se- meuiški kapsili zakraancnt sv. mašni- škej^a posvečenja č.*k. Viktor Stanio iz sv. Križa (vipavske^a) in č. k. Na- talij Kjačič iz DolenjeKa Mensa v slo- ven&ki I^en^čiji- Obilo božje^ai blago- slova na novi življenjski poti! • • ¦ V neddjo 28. t, m. pa 1)O v Trstu posvečen dijakon Karl Cssich, pristo- jen v župnijo sv- Jakioba. Novo mašo bodo peli vsi dne 5. julija, vsak v svo- ji rojstni župniji. — Mladim. ideal- nim delavceni v vino^radu (josi>odo- viem želimo obiJo blaKoslova božjega! Žalostno stanje verskega pouka na goriških Ijudskih šolah. Pisali stno že večkrat o tern, a kru- te razmere se niso spremenile- Ko smo hoteli luni ustanoviti v Gorici za slo- venske otroke zasebno Ijudsko šolo, nam je vlada odgovorila. da je go- riški magistral vse poskrbel tudi za slovenske otroke. Preskrbljeno pa je tako, da naši otroci prav nič ne na- predujejo. Naj omenimo danes podu- čvvanje krščanskega nauka v tch šo- lah. ?a> v prvcm razredu, kier se po- lagajo H'melji sv. verc. jc ves poduk v itaiijanskcm jeziku- Otroci ne znajo prav nič, ker ne razwnejo niti bese- dice. Ti naši otroci nimah niti naj- manjšega pojma o sv. veri. Kam pri- demo po tei poti?! Zakaj bi sc sloven- ski otroci ne poduccvali v krščan- skem nauku vsaj y prvih letih v do- mačem jeziku? Če imajo otroci za slovenščino posebne lire, zakuj bi jili ne imeli za verouk? Naj bi se gg. ka- iehetje zganili in radi dobre stvari uvedli za krščanski nauk za slovenske otroke posebne ure. V nasprotncm slučaju bodo morali gg. župniki uvesti za slovenske otroke v cerkvi krsčan- ski nauk, kajti to, kar je sedaj, iw sme trajati. Prosimo vse merodajnc kroge, naj ukrenejo vse potrebno, da sc te razmere premene. Pri tern vpra- šanju ne grc za narodnost. ampak za visje krščanske cilje, za suit ere smo vsi odgovorni in za katere homo mo- rali dati račun. Ko se spomnimo, kuko lepa je bila vzgoja, kako temcljit poduk v nekda- njih šolah Solskega Doma, se mora- mo mid tend razvalinami v resnici jokuti. Toda kaj je man vsa etična izo- brazba državijanov na vvrski podlagi, da je le paganskemu nacionalizmu ustreženo! Ne vedo pa oblastniki, da je ta pot pot v pogubo narodov in držav? Zato se enkrat prosimo in za- htevamo od solskih oblustev. naj se vrši v ijudskih šolah v Gorici in kjer so še take razmere, temdjni verski pouk v maternem jeziku- To prosimo ne v imenu nurodnosti, ampak to za- htevamo, ker hočemo, da se naši otro- ci vzgoje v moraine osebnosti, v ocl- ločne krščanske može! Koncert. Pevsko in .u'lasbieno dlnuštvo inia danes točno ob 8. uri in pol vo- kailno-orkestralni koncert v -dvora- ni Trg. domai Spored! je jako zani- ni'iv. Gene običajne; predprodaja vstopnic v Narodni knji^ami, zvečer pa pri bJagajni. — V nedeljo (jutri) pa bo ob 5. uri popolidlne n a stop jro- jencev glasbene sole istega dr'ustva. Brez vstopnine; pobirajo se proisto- voljni darovi. Nadarjena skladateljica. Dne 10. t. in. se je vršil v dvorani Massirna del Circolo Artistico glasb. večer, na katerem so izyadli med dru- krwn tudi dve skladbi naše rojakinjc iz Oorice krdč. Fride Ščekove. Tržaški glasb. kritiki so pohvalili ohe skladbi s pripomibo, da. veje iz njiju slovamska sentlmenta.lnost. Prav je tako! Zaroka v kraljevi nisi. Druga hči kraljeve d(vojice Mafalda se je zaročila pretečeni teden z 20 let- nim princem Filipom Hescnskim, ne- čakom nckdanjesja neniškeffa cesarja Viljema. Porokai se bo vrsila koncem avijusta. Prej pa bo moral princ še prestopiti v rimsko-katoliško cerkev, k;ea- je luteran. Romanje v Rim 27. sept. - 5. okt. V svrho romanja v Rim v letošnjeni svetem letu se je sestavil poseben ro- marski odbor pod vodstvom naSesa prevzvišenega naldljwstirjct. Tajiiik tega odbora nani pošilja sle- dece obvostilo: V letošnjem sv. letu, ki jo XXI11. sv. leto, je cilj vseh ro- marjev večno mesto, v katerem nam je omogočeno prcjeti odpustke jubi- lejnega sv. leta, ki jih k naklonil sv. O6d svojim zvestim otroko-m katoli- camom- Tudi mi bomo pod vodstvom naše- ga preljiibljenega in nad vse preisku- šcnega knezonadškofa pohiteli v več- ni Rim, kjer nas pričakuje sv. Oče, da nits blagoslovi kot svoje otroke, kjer nas čakajo slavixe katakombe, J4rolx)vi apostolov in najveličastnejše bazilikci krščanstva, y katerili bomo z gorečnostjo. kakršno zamorejo obudi- ' ti edinole ti sveti kraji, rnolili za ver- sko prerojenje dxiis in za povntitek clo- ve štva. k mini Oospodoveinu- Odzovimo se v obi In cm številu po- vabi.lu sv Očeta. Ra-zion od'pustkov sv. leta :se naiin bo nudila tudi prilika, o- gledati si čudovitt) misijonsko razsta- vo, v kateri na/m bo niogoöei zasledo- vati razvoj misijons'kega delovanja od njegovega. ix>stanka do dianes (v vsej njegovi velikosti in ljubezni). Sicer je bil rok za prijave določen do 15. VI. rloda ker se je dosl'si oglasilo premajbno število romarjev, je ta rok podaljšan. Kdor zamore privoščiti svo- ji dluši ueizbrisne vtise večnega mesta in si želi nabrati verskega ognja zase in za dhige, naj sc zglasi pri cnem iz- liied odbomikov, ali pa pri svojem doniačeni župniku. Naj bi ne bilo niti najnianjše va^sice, ki bi bila brez za- slopnika. Naša duhovna korist. pa tu- di slovenska cast zahtevata, da. sc u- deležimo tega romanja v obilnem šte- vilii- Ali nad pride ediiii in morda znd- nji slovenski škof Italije v Rim brez SLovenccv? To bi bMo za naSega nad- pastirja si a bo priporočilo od nase strani. Odbor iuiznanja, diai pr.eskrbi roma- rjenn prenočišče. Za brano naj se pre- vidi vsaki sarn. I^omarjem, ki si lx>do znali poma^ati sami iz svojega na~ lirbtnika bo za potovanje zadostovalo L 400. Cc bodo tudi pri nakupovanju spominčkov va.reni, — utegnejo še od tc svotc kai prinesti nitzaj. V kraitkicm pošljemo romarjem lomanske izkaz- nice in vozne listke. Ronnarji odidejo v nedeljo 27. sept- popoldne z južnega kolodvora. Za prenočišče je preskrbljeua v zavetišču sv. Marte (Ospizio c!i S. Mart:i), ki je blizu bazilike sv. Petra, kar nam lx> olajšalo obiskovanje Vatikana in n.ie- govih umetnin. Romarji bodo sprcjcui oc' sv. Očcta. Vodstvo Ix) skrbelo Ja bodo romarji unk rat navzoči tudi pri .;>v- niiiši pogkivarja kat. Cerkve in da bodo prejeli iz njegovih rok sv. obha- jilo in spominsko svetinjo. Za častito dlubcwscino so naročene v istem zavetišču soibe drugega raz- rcda. Za dan povratka je določen 5. okto- beir, 6. bomo si>et v Oorici. Kdor iz- med romarjev bi hotel oibiskati Assisi in Loreto, mora to posebei naznaniti. Ta oibisk bi podJaJjsal romanje za 1 dan in povišal stroške za priblizno 100 ilr* lahko pa tudi manj, kator je paC romar varcen ali zapravljiv- pošljemo romanenn romarske izkaz- nico in voznim lisitkom bomo poročali o priliki natančneje. Sprejem v kr. trgovsko solo v Gorici. Vpisovanje za bodlooe šolsko leto (1925-26), za one, kateii bi se hoteli že sedaj prijaviti v dotične razrede brez izpitov, ali ki bi lioteli ix>lagati sprejeinni ali dopolniln.i izpit že v po- letni dobi, se bo vršiio do sobote 27. t. in- do 11. ure. Sprejmejo se v prvi razred Trgov- ske sole (dvoletne) dečki in deklice: a) brez izpitov: z odpustnieo do- polnilne sole (Scuola compleinentai^) novcigai ali starega vzorca, z odpust- nico obrtne sole (Scuola di avvia- incnto industriale), z odpustnico tch- niene sole in gimnazije, pridobljeno prod! So'lskiirn letoni 1924-25, z od- pustnico kake mešcanske sole, s spri- čcvalom usposoblj":nosti za prestop iz 111. v IV. raizred kake nižie trgfw- ske sole'prcjsnjega tipa, kakor tudi z iis]X)sobljeiijem za prestop iz 111. v IV. razred' kak;e druge nižjc sitednje sole, kraljeve ali s to izenačene. b) s sprejemnim izpitom (po pro- gramu, ki je na raapolago pri taj- štvu šoel) inliadieniči, ki so vsaj pred tremi leti napravili tsprejemni izpit za kako nižjo srodnjo solo kralievo ali s to izenačeno, ali ki iso vsaj pred trerni leti napravili zrelostni izpit os- novne sole (Scuola elementare); c) z dopolnilmm izpitom iz italijan- ščine (po program«, ki se dobi pri tajništvu sole) mladcniči s kakiin spričevalom pod a), iz kake javne ali enakoveljavne sole z neitalijanskim učniin jezikom. Sprejeniali se bodo v pripravljalni razred, potomi sprcjemnega izpita» dečki in deklice, ki so visaj pred dve- ma letoma ix>ložili sprejeinni izpit fd kako nižjo sredtnjo solo, all če so si vsaj pred dveina letoma. pridobili od- pustno izpiičevalo osno\iie sole. Pristojbine so sled'ece: a) za trgovsko šolo z dvema letni- koma: za sprojemni izpit L 60.-—t za dopolniln.i izpit L 50.—, za vpisni- no L 60.— (vcljavno za obe leti), &1 solsko oibiskovanje L 150.—, za vsak letnik plačljive v štirih enakih obrö- kill, za odpustni izpit (ob koncu dru- gega Ictnika) L 150.— , za odpustao dip!otmo L 50.—. b) za pripravljalni razred: za sprc- jemni izpit L 50.—, za: vpiisnino L 25. za obiskovanje sole L 150.— (plačlji- ve v sti.i'ib enakih obuikih). Prošnje za vpis. imajo predložiti solskem Ravnateljs'tvn (Piazza Rota. št, 3), stariši ali njih nainestniki na kolkovanem pupirju za 2 L, oprainlje- nc s sledečimi listinami: 1. SpričevaJo o rojstvu le-galiziraiiOt ako je uce-nec rojen v d'rugi deželi; 2. spričevalo o cepljonju koz ali o piebolcnju koz na kolka, prostcm p:i- pirju; 3. spričevalo o pnodpisanih študijh; 4. zdravniško spričevalo o zdravi tehsni konstitueiji na kolkovanem pa- pirju za L 2.—, legalizirano od zuptW" stva pristojnc občine; 5. pobotnica o vplačanih pristojbi* nah. (Dotični vzorci za vplačevani8 se dobe pri tajnistvii sole). Pojasnila glede pro.^ramov, izpitov. list in in pristojbin daje tain išt vo sole ob dblavnikiili od 10. do 12. ure. Izpiti na kr. učiteljišču v Tolmifl»1 v poletnem roku 1925. a) Vsposobljenostni izpiti za pou- čevanje na Ijudskih šolah (pismeni. nokdauja matura) sli pričneio v eetr- tck 2. julija. b) Ost ali izpiti: 1. Sprejeinni izpiti v prvi razred nizjega in prvi razred visjega tecaja (esatrni d'amniisiskwie); 2. vsposobljeno-stni izpiti v posa- mezne razrede (esami d'idoncita) in 3. dodatni izpiti (esami d'intc.u'i'a' zionc) za one kandidate. ki im*1" jo zrelostna sprievaJa, zadobljc- na v inozemstvu do konca %o}' skega. leta 1921—22, se pricnejo v sredo 1. julija. Opombu: Dodatni izpiti (točka 3) sc bodo vi šiLi le pogojno. ker mini' strstvo lx) še le odločilo, čc se ti ij- piti sploh imajo vrSiti kakor tudii ^e bodo lanski kandidati, ki so padli v kakein ¦prcdmetu, morali ponoviti i'^' l)it v celoti ali pa samo v predanetih, v katerili niso uspeli. Ravnatelistvo. Poškodovancem po zadnji povodnji. Vsi, ki ste vtrpeli znatiio škodo na svaiih zcmljiščih ixj zadnji povrodnj'» vložite takoj potom županstva prosnjo na pristojno davkarijo za odpis zern- ljiško-dohodninskega davka. Skupine Kmetsko-delavsike zveze v Idriji, Spodnji Idriji, Sv. Luciii in na Grahovcm naj sestavijo čimprej se- znani vseh posiestnikov, ki so bili pri' zad,eti po povodnji, in naj ocenÜ0 vsaj priblizno äkoidio. Tajništvo K. D- Z. bo naiprosilo P0' slaneai Besednjaka, da bo posredoval pri vladi, da se nakaže prizadetim pri* merna podpora. Tajništvo. Državnim cestarjem. Cestarj-am cest Trst - Pulj, Trst - Postojna, Trst - Roka", Trst - Furlani- ja, ki so naprosili tajništvo Kmetsko- delavske zveze v Gorici, da bi posr~e* dovaila radii njihovih plač in dolkladr sporočanio odgovor, ki ga je prejp' poslanec Besednjak v njihovi zadevi'- »Polo-žaj cestarjev v novih pokrajinnj1 urcjuje kr. odilok zakon o državsli'1 naimešcencih in. pravilnik k teniii za' _Priloga „Goriške Straže" štev. 51 .'UOkiŠKA STKA2A« Striiii Vode naraščajo... V noči od 18. db 19- t. m. se je utrjfad olblak nad razvddjem medi Idri- jo in Žinmii. Vsi kra-ji od Save do Soče so bili težko prizadeti. Voda \č 1'ipoma narastla. Iz vseh goirskih ix>- hočji so drveli v doline hudourniki in Po-diraJi vse, kar se jim je mstavljalo. Üudje jx) vseli teh krajih ne pomnijo teskih po ¦niestnih ulicah. Mesto je bilo v krat- kern spremenjeno v vod.no striugo. Voda je drla ter prinašala s seboj Kramoz, udirala v kleti, v pritlične Prostore ter povsod! napravLla nepo- Pisno škodo- Zlasti ogTömno škodo je Prizadela trgovcu g. Jos. Orilcu. U- drla imi je voda v trgovino ter v skladišče. Uničila je veliko množino sladkorja, moke, soli, cementa itd. Skoidla je ogromna. Dalje je udrla v trgovino g. Iv. (iantarja ter tudli tani nničila za okoli pet tisoč lir bla^ca. Voda je prišla celo v trgovine g. Goli- ia in g. Tnevna, kar je nelkaj popolno- •nia novega1. V vdiki nevarnosti je bila trgovina g. V. Vidmarja, katera je ^il.Lt celo noč oibdana z visoko vodb °koli hise ter v spodnjh pros tori h. ^reča za Zadrugo, da je preselila svoje prostore. Tam hna voda naj- hujši pritisik. (In rud. ravn. bo tn na± Piuvilo stanovanje rudarjem. Vode ne bo manjkalo!) Voda je uničila vse Pndblke rudarjem pod novo oe&to. Nastopila: je tam par nietrov visoko ter vse zasnla z ^ramozo'in- Skroinni Pridelki rudtirjerv so popolnonia uni- ^ni. Iz vseb liriibov je voda dona- ^ula cde plasti zennJje, ter zamaišila vodne struge. Ljudisitvo je s strahom zrlo na grozoto vode, zlasti pa še za- to, ker so bi>li rudarji v jami. (Bili pa so predčasno vzdignjeni ven) Kaj pc>- dobnega šc niso doživcli niti najsta- rejši Ijudje. Posestniki zemljišc so liudo prizadfeti, ker iniajo nökateri za- sute vse njivc in travnike. — Člove- škiih žrtcv, livala Boru, ni bilo. Oid^- nesla pa je vodn 2 prašička. Vodni pritisik je poclrl pri gozd. oskrbništvu grablj.^ in ogroninoi drv ie šlo naprej. Škode je na stotisoče- Kalko bonio plačevali davke? Naš prijatelj, ki se je baš ob riievihti inudlM v Idriji in njeni okolici naim še poročii: Pretekli četrtek so imeli v Idriji nesrečen dan, kakoršttega niti starčki ne poinnijo. Ob dveh popolcl'tvc je pričel liti z neba tako močan in kroist dež, dia si nihče ni npal na ulico. To je trajalo do> šestih zvečer, nakar so se vsule cele plasti šodra in zein- lje z gora, napolniJe vise ulice. hlevc, skiadišča in neko Nikovo, ki teče po sredi ldrije. Ta se je dvitfiiila kake 3 metre nad svojkn nornialniin tokoan in namaih udrla z vso silo v hiše in trgovine. V trgovinah so hneli še do eiiajste lire vode do kolen, v gostilnah, bolj nizkoi ležečih pa celo čez en me- ter visocine. Iz krostiilne pok. Šepe- tavca je Nikova pobrala s seboj vse stole. Z vrtno uto, 3 metr po Id'rijci vreče moke, na vagone lesa in kak prešiček vines. Sploh je bilo vse v vödi ali pod! vodo. üb enajsti urti je bilo možno priti šele s sesalko do trgovin, da so pričeli prazniti lokal-a umiazame voide. Prej to ni bilo mogoče, ker je bi>lo nevarno, kajti ves spodnji del Idrije je stal v dcir'oci vodii, ki je valila s sidboj šoder in nakopiceno blatoi. Cesta proti Ma- inškovcu je bila n.ai stirili krajih za- isuta, tako da ni mogla niti korijerä na po&tajo Sv. Lucija. Da je bilo občinstvo preplašeno in obu'pano, o tern ni treba dai govorhn, ker marsikatereinu trgovcu so sililc solze v oči, dlasiravno so se v prvih trenutkih šaJali. Škoda znaša brez dvoma nad 1 milijon lir, ker so vni- čeni tudi razni poljski pridtelki vzdlolž Idrijce do> S- Lucije. ZDRAVSTVO. Varujmo se alkohola! »Alkohol napravi dandaiies več iic- sreč kot v;s|e nadtoge« je diejal pred bti sloveč angleški drzavnik — Glad- stone. Mnogo se go vor i in piše o našem naiiodn, le alkohol se redko omenja, kateri razjeda našie nekoč diobrc vrste ljndi, jih tira v gospodarsko in narod- no pogubo. Alkoholizern je čestoi povzročitelj neozdravljiviih bote^ni n. pr. želodčne- ga katairä, žeilo-dčne otekHne. otolste- iija srea, temu slledi vnetica in končno nastopi inrtvouidl. Dalie povzroča n- more in propast poisameznih družiii in nanoldbv. Zigodovinai nam priča, da so bili Indijanci sever ne Amerike in drugi afriški rodovi vničeni z »ognje- no vodo« t. j. z žganjem, ki so ga jim Evropevci1 donašali. Koliko umobolnih ljudi leži v blaznicah; tja jih je spra- vil ravno alkohol. Clovek prevzet odl pijače, postane nevaren človeški družibi po svoji su- rovosti. Kralj Aleksander Veliki je v pijanosti ubil svojega najljubšega pri- jatclja, za katcrim je veliko žaloval; pozneje je pa sam postal žrtev alko^ hola v najlepših letih. Alboin. kralj Longobardbv, je v pijanosti prisilH svojo ženo, dia je pilai vodo iz črepinje svojega nniir'lega očeta. Alkohol za- rnbiri v človeku čut srainežljivosti in vničuje družinsko življenje. Koliko družin je že vničil alkohol PO' vojni in še mnogim iziwdueda korenine. Mate- re in očetje, fantje in dckleta boditc zuicrni ali pa se odpovcjte alkoholu in pO'Stanite absitinemti. Poinislite, da se mora propad vsake naše družine srnatrati za nenadomestljivo izgubo. Veliko ljudi iniiaimo diandancs, ki tr- dijo, da alko'hol daje človeku inoč. Res, alkohol spravi človeka za kratek čas v dobro razpoloženje, da nc ob- čuti toliko truda, obratno' pa ne pomi- sli, da inu veliko več škoduie iiego koristi. Alkohol ne daje človeku rediil- nih snovi, pač pa innogo äkoduje živ- ccm- Alkoholne pijače moramo srmai- tr'ati za najhujši isitriip. ki človeka po- časi razjöda in ga slednjič spravi v prerani grolb. Profesor (iruber pravi, da o alkoholu ne nibreimo nikdar do- volj slabo niisliti. Zalost navdaja člo- veka, če opazuje naše ljudstvo, po- sebno na kmetih, v koliki meri zavži- va alkoholne pijače. Potein se ne smomo čudliti, če naše kmetiiie razpa- dajo. Kmetje gospodarji, postanite trezni, ne grenite življenja dobrim niiaiteram in gexspodinjam! Grof Moiltke je označil naravnost za zločinstvo, če se otrokom ponuja ulkoliol'^kar se ccsto opazi po naSih vaseli. Če hi matere vedfele. koliko s teni škodujete nežniin, občutljivini o- troškim živceim, bi se vam zasolzile oči; poimnite saimoV» da je vino in žga- nje pogubonosno za otroke. Mnogo staršcv je, ki tega ne vejo in poinija- jo otrakom vino pri vsaki priliki, češ, da na meisnie jiedi se nc sine piti voda. Starši, to je vnebovpijoči greh, bodite previidlni in skrbite za zdravo. krepko de-Co, dra bo nekočniočan steber naše- ga narodla. P. Lapanja. Dihanje. (Ta članek \e povzet iz krasnega lista »Zdravje«, ki izhaja v Ljubljani in ki priobčule lcpe, poljndno pisane članke o Ijudskem zdravju.) Diihanje je tako tesno združeno z življenjcm, da je prišlo že knr v pri- mer za življenja Vsaj govorimO' o prvem in poslednjem dihu, d)a človek izdihne, če nmrje itd. Dihanje je za življenje bistveno iiotrebno — brez dihanja ni življenja1. Potrelbno je za- to, da človek ve oi tej življenski fun- ciji kaj več. Namen dihanja je, da dobiva kri iz zraka kisik in oddlaja ogljikovo kisli- no ter vodne hlaipe, kar je oboje de- len ostanek presnavljanja v nasem telesu. Razlikujeino. notranje in zunanje dihanje. Notranje dihanje se vrši v posameznih oclicah tdlesai in o tem ne niislimo tu razpra/vljati. Zunanje diha- nje pa vrše pljuča in koža. Dihanje, ki ga vrši koža, je le neznatno v pri- meri z dinanjem pljuč, zato ga lahko preidom. Dihauje s pljuči inienuiemo delo, da se pljuča večajo in manjšajo, na ta način menjajoi zrak, ki je v njih. Pri vdihavanJLi se pljnča širijo, nov svež zrak prihaja v zraene cevke in ZGUBLJENO. Neka oseba ic zgu- bila dne 22. t. m, denarnico z nekoli- ko de/narjem na Ribjem trgu v Qo- rici. Posten najditclj nai odda pri upravi lista proti nagradi. . 1ŠČE SE PR1DNO, POŠTENO DEKLE, vajeno vsem hišnim deiLoni. Valjčni nilin W. Jochman, AjdovščJna. Svlma Lagerlöf: Katarina iz Sijene. . Nikolaj Tungo je bi.1 m'lad plemič J2 Perudžije, ki je öesto prihajal v Sijeno radi tekein- Kmalu je zapazil, ^'iko slabo upravo ima isijcnsko nie- sto in večkrat je dejal, ko je sedel pri I^jedinah vdikašev ali to je pil v L(}stilnah, da bi se morala Sijena ^vigniti proti diržavni vladi in si iz- "rravi stvari nagel konec, ga je da- !'a zapir'eti in poi kratkem zaslišanju !e bil na smrt obisbjen. Vrgli so ga v |etnisko celico viadne palace, med- *eni ]Da so se vršile priprave za us- lllr^enje, ki naj bi se izvrsilo drugo Jut)"o na Markovem trgu. y začetku se rmi je vse čudno ^d'elo. Jutri naj bi torej ne nosil več L'yšča iz zelensig,a žaineta in ne lepe P^Jne opreine, jutri naj bi ne mogel j ' preko Cieste s čepico, na kateri Weste nojeva peresa in ne bi mogel v^ izvabljati hrepenečih poglcdov 'nladim deklicam. Pred njim se je zi- "ala v bolostni praznini miscl. da ne w) VC)n nlOgre| jaharti konja, ki ga je včeraj kupil in enkrat samkrat po- izkusil. Nenadoma je poklical jetniškeiga čuvaja in mu je nairočil, nai gre h vladi in'' naj pove oblastnikoin, da se ne more pustiti uinoriti. da nima ča- sa. Še mnogo dela ga čaku. Življe- nja ne more pogreišati. Pove naj, da mu je oče bolan in on da je njegov ¦ edini sin in da je on ed'ini določem, da ohrani rod- On je še dolžan po- mo-žiti sestre, sezidati nov grad! in zasaditi mlad vinograd1. Bil1 je čvrst, mlad mož, nič ni ve- del, kaj je bolezen, v svojih žilah je irnel isamo življenje. Lasje so mu bili temini, lica rožnata. Ni mogel razu- meti, da mora umneti. Ce je mislil na to, da so ga odltr- gali ad iger, plesa in pustnih veselic, od tiekme, ki se bo vršila prihodnjo nede'ljo, od večerne podbknice, ki jo je hotel zaigrati lepi .luljji, je zbcs- nel od jeze naidi oblastniki. Podlcži, ix)dleži, življenje mu hočejo vzeti! Toda čimbolj je potekal čas, tain- bolj je rastla njegova žalost. Žailoval je cpo luči in vodi, po nebn in zemlji. Mislil je, da bi rad1 bil berač ob potn, bolan, lačen in premrl od niraza, da bi le smdi živeti. 7j3\c\ je, da bi vsie z njim umrlo, da. ne bi nie ostalo. To bi mu bilo v i veliko toJažbo. Tu so prisli k njemu dluhovniki in irienihi- Skoro razveselil se je, zakaj zdaj je imel vsaj koga, proti kateremu je mogel namieriti svojo jezo. Najpnej je malo pustil, naj govorijo, koprnel je slišati, kaj bodo dejali možu. ki je bil tako po1 krivici obsojen. Ko pa so mu | rekli, naj se veseli, d'a mu bo daru> v evetoci mladosti zapuistiti svet in si pridoibiiti neibeäko blazcnstvo, je vzpla- nil in izlil svojo jezo nad niimi. Ro- gal se je Bogu in npbeški sreči, on d'a jih ne potrebuje. Življenja hoče in zeinlje, slasti in plesa. Žal mu je za vsaki dan, ko se ni valjal v zemeljskih nasladah. Kesa ise za vsako skušnja- vo, ki jo je kedaj preimagal. Kaj je pa Bogu niari, kaj se z njim godi. Nie ne hrepeni po nebesih. In kb so duhovniki govorili dialje, je zgrabil enega izmed njih za prsa in bi ga bil uinoril, če se ne bi bil jetni- čair vrgel nied nju. Zvezali so ga, mu zamašiH usta in duhovniki so nadalje- vali svoje govore, todia čim iö prišel do besede, je besneil kot preje- Dolge ure so sedeli pri njem, toda videli so, da sadu ni bilo. Ko pa si niso več vcdeli sveta, je, odien izmed duhovnikov predlaga'l, naj pošljejo ik> mJado Katau iiu> Beninca- va, ki ima veliko moč upogniti upor- na srea. Ko je pl/emič z-ačul to ime, ie usta- vil tok svojih srditih besedL Zares, to mil je doipadlo. To je bilo vse kaj dru- gega, imeti opravila z miladb, prelepo deklico. »Pripeljite mi to dievojko!« ie re- kel, Vcdcl je, da je to mlada hei bar- varja, ki je ho/dila. sama po cestah in uličicah hi je oznanja'la 'božii nauk. Mnogi iso mislili, da je zmotiena, dirugi so pravili, da ima prikazni. Tako so incnihi odišli in ostal je sam. Kmalu na to so se znova odprle duri; toda ča je deklica zdrjj prišla, je morala hod it i s prav lahkimi kora- ki, zakaj on ni slišal nie. Ležal je na tlich, preveč truden, da bi se mogel dvigniti ali zganiti rdke in celo1 oči. Roke je imel povezane z vrvmi, ki so sc zajedale globoko v niesoi- Začutil je, kako je nekdb' zaöel ra- hljati vozle; topla roka je šla ob nje- govi in dvignil je oči. Zraven njega je klečaio majhno bitje v beli domini- kanski obleki, glavo in vrat so mu ovijale bele tenčice.. Izglcdala ni posebno poibožno, je bila pač malcw razburjena. Zdiolo se je, da je samo za to prišla sem, da razveže vozle. Vsa je bila polna želje, razrešiti jih, ne da bi ga bolelo. Sled- njie se je morala spiraviti z zobmi nanje in šlo je. Z lahninii gibi je raz- vozljala vrvi, vzela potem stekleniiči- co izza pasu in j-s vlila iz nie par kap- ljic na razrezano kožoi. (Dalje prih.) Stran 4. »OÜR1SKA STRATA« od tain v üilialne votünice pljuč, ka- mor oddaja utrujena kri o^ljikovo kislino skoz-i steno dihailnih votlinic ter se osveži s kisikoni iz svežcga zraka. Taiko se svejž z-rak v tell vo- tlinicali skoro porabi in prcnaisiti z o^ljikovo kislino; z izdihom se telo iziiefoi porabljenega zraka in obeneni z iijim tudi strupcnih snovi. Pri vdi- li 11 ¦d.cluj.ajO' mišice, izdili pa je paisi- ven, izvrši se brez sodclovanja mišic, ki-jti col dihalni a parat je niehanično uiejen taiko, da izdihnemo brez naj- manjlšega dela inišic. I°ri vdliliu iriazsi- rijo rmisi'ce votlino v ursnom košii, pljiiča siede vsledl nc^ativnc^a pri- tiska stenam koša in se na ta način širijo, izdili povzroči kot omenjaio melianizcm prsnega kcxsa in ix« prož- nost pljuč. Ta dogodck sc ponovi 16—20 v ini- nuti. Če človok dela, zgori v telesu v^c snovi, is tern se poveea množina ogljikove kisline v krvi in to povzroči hitrejše dihanje, obratno pa je, če lnirujemo in je torcj presnavljanje inanjše. S pljnči laihko diliamo na dva na- čina. Prsna votlina se lahko poiveča s tenl, da se pomakne prsna priopo- ria nižje v trebušno dupMno ali pa, da sc rebra mado zasučejo okrog svo- je osi, se dvignejo1 in se tako razdalja niedi prsnico in hibtenico poveča. Pr- vi način iniennjemo trebušni tip di- hanjav drugi pa rebnni tip. Navadno tre'busno dihaijo inoški, nebrni tip pa vidimo pri ženskah. Vendar nieia ni tako ostra, di!hamo več ali nianj na oba načina naenkrait. Ha ima žena rebrni način dihanja, so preje sku- šalii r'azlagati na ta naiein. da jim steznik oncnioffučujc dihanje, sedaj pa miislijo, da je to nrejeno sinotreno vsledi tega, dfci se ščiti plod v mater- nici. Ootovo je sedaij to, da pri ženi vedno bojj izgineva čisti rebrni tip dihanja. Ce je to v zvezi z odpravo steznika aili s tern, da se sedaj žena bolj udeležujc tclesncga dela, športa itd., ni ^otovo. — V splošneivi 'lahko rečeni, da pri navadnem die lit dihanio troluisno; pri večji potrebi, pri na- liornem deln, pri hoii navzgor pa pri- tcgncnio k temu še dihan.ie rcbrnega. tipa., Rebrni tip dihanja je koristnejsi za pljnča, ker se na ta način popoil- nejse zračijo, medtein ko pri trebuš- nom tipu delnje saano spodnji del pljuč. In če ]}oinisiliino, da jetika. naj- raie napade najsla'bse prczračeni del pljuč, to je pljučne vršičke, potem jc jasno, da je treba vaditi dihanje na ta naoin, da se širi prsni koš, Ker ediiiG na ta način sodolujejo pri dihanjn tudi pljučni vršički. So na ra«.polago tudi štatistikc, ki do^kazujojo iz pi«cj- šnjih časov, ko so ženske dihale bolj z rebrnim tipom, da so ženske red- kejc obolele na jetik.i pljučnili vršič- kov kot moški, ki irnajo dru«: tip di- hanja. Pog'lejnio še koliko zraka jcre skozi pljučai. Sag ni vseeno, č€ d'ihamo rnir- n.o alii naporno, torej tudli množina zraka pri vdihu in izdihu ni vodno enaka. Pri niirnein dclu dihaino z nuiožino 500 coin, ta innozina se imc- nuje dihalni zrak. P'ljuca» vsebujejo pri zdravem možu 3000 — 5000 com zraka. Vidimo, da pri navadnern di- hanju delujemo le z V« zraka ali pa še ma.nj. Po navadhem vd!ihu more- mo pri potrebi vdihati še 1500 ccm, to je komiplementartii ali dopolnilni zrak. Po navadnem izdihu i>a more- mo še izdihniti 1500 ecm-fözervni ali pornožni zrak. Nikdar pa ne moremo spraviti iz pljuč vsega zraka; pri skrajncm izdihu ga ostane v pljucih še vcdno okrog 1500 cm, zove se re- sidualni ali teimeljni zrak. Pomen do- pcjliiiln,cga ali 'pomožnega zraka- je ta, da ima jo pljuča pri napoin več ki- sika na razpolago in da moreio oddia- jati več ogljikove kisline. Naloga t€- m.djnega zraka pa obstoji v tern, da more ogljikova kislina. tudi po izdihu pronicati iz krvi v pljučne votlinice, tako da je dihanje v pljucih nepretr- gano dejanje in se nie vrši samo v času vdiha. Ta opis dielovanj^ pljuč je podlaga priliodnjim nasvctom, kako naj šči- timo ta življenski dihallni aparat pred škodlljivosfcmi vsakdanjeffa življenja in kako naj ga utrjujerno ter vadi- dhiio tudi na večje zaliteve. Vozni red vlakov preko Podbrda od 5. junijaL 1Q2S. Br. v. 1 Os. v. I Br. v. Os. v. j Br. v. P O S T A J E Os. v. Os. v. Br., v. Br. v. 17.15 8.33 13.35 .17.15 19.54 odh. y Gorica | prih. 13.20 18.53 9.36 21.26 8.47 10.40 15.30 19.18 21.25 prih. odh. 11.25 16.46 8.25 20.15 1 1 Podbrdo 9.07 11.40 16.45 — 1 21.50 odh. prih. 11.00 16.00 7.56 19.50 9.17 11.51 16.56 — 22.00 prih. odh. 11.50 15.50 7.47 19.41 Boh. Bistrica '! 9.32 13.05 17.40 — 22.24 odh. prih. 10.25 14.54 7.25 19.25 10.10 14.00 18.35 - 23.00 prih. odh. 9.34 14.07 jj 6.50 18.50 \ y y Jcsenice I | \ x K \ • 14.36 19.03 J odh. j prih. 9.09 ; 13.47 J J T 1 T i || '. o o < ; L L S: % ¦ s a o o 03 W , k k 1 16.30 21.05 I — 1 prih. t Ljubljana A odh. 6.43 11.40 | | Vabilo k izvanrednemu občnemu zboru ,Gosp. konsumnega društva' v Steverjanu ki se bo vršil, due 29-6-1925. ob 3. uri popoldne v gostilni na Dvoru. DNEVN1 RED: 1. Čitanje zapisnika 2. Stanje društva 3. Slučajnosti IZURJEN PEKOVSKI POMOC- N1K, vojaščine prost, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov: Franc Trojer, Kopitarjeva nlica št. 13, Sol- kan. 16 LETNI MLADENlC REVN1H STARŠEV želi vstopiti kot mizarski vajenec. Naslov pove Franc Trojer, I Kopitarjeva ulica 13, Solkan. Vozni red vlakov preko Postojne od 5. junija 1Q25. Br. v. Os. v. Br. v. Br. v. Os. v. Br. v. P O S T A j E Br. v.*) Br. v.*) Br. v. Br. v. Os. v. Os. v. Br. v. 1.00 5.15 6.50 11.10 16.30 20.45 odh. y Trst kprih. prih. odh. Postojna ! odh. ¦ prih. 7.25 8.30 9.20 16.40 20.05 12.05 4.00 3.35 4.35 7.45 8.30 9.15 10.00 13.30 14.20 19.30 20.30 20.40 23.20 5.45 5.16 6.40 6.06 7.35 6.46 15.00 14.24 18.00 17.10 9.55 8.47 2.00 1.07 5.06 6.13 8.46 9.26 10.15 10.58 14.35 15.20 20.46 21.30 23.35 0.00 prih. 1 Rakek odh. j 1 odh. prih. 5.00 4.38 5.50 5.26 6.30 5.59 14.08 13.32 16.53 16.13 8.30 7.50 0.50 0.23 7.25 10.39 11.50 16.16 22 40 0.53 prih. T Ljubljana ™ odh. 3.28 4.17 4.50 12.15 14.25 6.02 | 22.45 *) Le ob ncdeljah in praznikih do 30/,'septembra. „Mundlos" šivalni stroji „Göricke" duoliolEso, motorini „FiaiT belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mctiflniciiu delavnica, Piazza Cavour šfeu. S. Teod. Hribar (nasi.) « Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj.) Vellha zaloga češhega platna iz znane tovarne Reyenchart S Rapann, vsqKo- vpstna blago za poročence kahor tudi veliha izbira mošhega in žEnshega suhna. Blago solidno! Cene zmerne! PODRU^NICA Ljuhljanshe hreditne hanhe v Borici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje.------- Izvršuje denarna nakazila na tu in-inozcmstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. »GORIŠKA STRA2A« St ran 5. konu. Posebni pravilnik za državne cestarje se ne bo mnogo razlikoval od zgorajšnjega splošnega pravidnika- Med ministrstvom nairodnega gospo- darstva in finančnim ministrstvom se vršijo tozadevni razgovori in pogaja- i'ja. Ministrstvo javnih del pripravlja in izgotavlja spise zai izplačilo zastan- kov od 1. julija 1924.« Podtpisano tajništvo bo proiiciilo oddclke zgoirajšnjcga; zakona in pra- vilnika, ki se Vas tičejo, na kair Vam l>o nadal.ie poročalo. Tajništvo K. I). Z. v Gorki. Iz leda in smrti. Vcs svet je že bil prepričan, da .i,e junaiškega raz-iskovalca isevernih ledj- nih pustiiij Amiindscna in njogiove to- varise premagala skrivnostna narava. Skoro mesec dni ni bik> poročila o Iju- deh, ki so sp re jell bo.i z liadoin in snirtjo. Oče AmundSienoveiga sprean- 'jevalca Ellswortha; je od žalosti radi dhnmevane sinove smrti umrl. Velikansko veselje pa je objelo ves kiilturni svet, posebno še Amundseno- vo domovino Norvesko, ko je prispela s Spitzber.šk.ih otokov IS. iunija zju- traj Amimd&eiiova brzojavka. da se ie vrnil živ z vsemii svojimi sprem- 'kivalci. Amimdsenovai expedicija ni dosegla severnega tcčaja- Toda bila je le še -50 ik'ilometrov od njega oddaljena ko so letala izj^uibila smer in so moral a riai ledu pristati, Tu so pa primrznila, hfcncina j,e zmanjkalo, živež ie že :siko- ro jK)6ci in na snirt izmuČLvni junaki so niorali pnstiti vse dragocene apa- rte in eno letalo, ter se z eniin leta- tattL vsi vniiti skozi meglo neznano kam. Po 8 uriietn poletm so pa le srcč- iiG ugled.ali najsevicrnejši rob Spitz- bergov. Tukaj se je usmtlila tali 6 ju- nakov ncka norveška Ladja in jih je Pripeljalai v 'Kingbay (kralievi zaliv) !1a južnih Spitzbergih. Vendar expedicija se ni vrnla brez uspeha. Amundsen je na Severn mar- si kaj dognal, kar še ni znanstveni svet doslej vedd. lzjaivil je tudi, dti se bo koj zacel: pripravljati za dniigi na- skoik na Severni tečaj. — Res velieast- 'ia borba med eloveskim duhom in skrivnostno naravo! Z drobižem rožljamo. Ministerski predsednik. je dal na Klas razglasiti, da je Itailija pripravlje- 11 a poravnati vse dolgove napram A- ITieriki. Samo naj se cloloči kraj, kjer Se bodo tozadevnai pogajanja pričela. .'^opolo 4\ Trieste« pa objavlja, da je 'fcUija dolzna Ameriki 2.097.347.121 doJarjev! V lirah bo i>a to par miljard več. Moško in odkrito. Ker se nista strinjala s tašistov- ^i'm zakonom o uradniištvu sta polo- ^'e zaprla. V ledenici pa je bila tako ni- zka temi>eratura, dla jia u'bogi kuhar sredi najbolj vroccga jnnijevega po- poldneva zaeel zmrzovati. Po dolg.om iskanju so ga vsega premrzlega našli in poljali v bolnišnico. Kuhar si bo pač to polet je dobro zaponin.il. Ne želi tujega blaga. Spancem in Francozom v Maroku se vedno slabše godli. Hoteli so popol- noina zagospcxloivati nad svobodo- liubniini berberskimi rodovi v Severni Afriki, pa jih vstaši potiskajo zmeraj bolj proti morju. Francozom so pa pudli &'j!*ttomači komimiisti v hrbet, ki so začeli vneto a^itirati proti brezpo- trebnemu prelivanju krvi na afriških tleh. Zaito pa: za pi rajo v Parizu cele trume komunistov radi veleizdaje. Najbrže je pa ljudstvo samo tudli sito velikih bogatinov, ki je podijo v boj za tuje nefrancoske zemlje. Angležki ministri ob postranski zaslužek. Znano je, da so imeli ministri na Angleškem navado silno dosti pisati v velike svetovne liste- Svoje članke so si kajpak tudi pustiili mastno pla- čati. Laistniki listov so to tudi r-adi storiH, ne zaradi vsebine člatikov, ko- likor radi podpisa člankarjev. Poklic- ni anglieški časnikarji so se pa tej raz- vadi odločno uprli in zahtevali, naj jim ministri z niastnhni svojimi pla- čami in le s svojimi podipisi pod limo- nadarskimi člamki nikar ne odjedajo kruha. Ministerski predsednik je ugo- dil tern zahtevam in ministri ne bodo več pisali. Anglcški listi pristavljaio, da so časnikarji s tern mnogü pridobili, bravci pa nič ne izgubili. Dunaj brez gledaliŠČ. . Veseli Dunajčanje so v nevarnosti, da ne bodo imjli prihodnic leto več svojih znainenitih gleuališc dvorne ¦draine in opere. Oba zavoda sta iniela letos preko 20 milijonov lir zgubc. BoljŠeviki na Dunaju. Jugoslovaniska vlada >e poslaJa na Dunaj diplomatsko noto, naj Avstrii- ci malo bolj popazijo, da ne bodo boljševiški agitatorji iz Dunaja dot rovarili proti Jugoslaviji. V Beogradu pravijo, da je na Dunaju središče v.se boLisevlske propagandle za Balkan. Amerika v dimu cigaret. Dognali so, dla pokade naiveč ciga- ret v Ameriki. Na posameznika jih pridie vsako leto 628; v Nemčiji 599; v BcLgiji 513; v Italij 284; v Franciji 249; na Švedskein jih pa pokadijo najmanj. Na cnega pr^bivalca jih pri- de le 184- Bogat berač. Pred ])ar d^i,cvi je umrl v občini l^adaluceo blizu Vidmu nek berač, ki je znal prav spretno i^ogoditi loterij- ske številkc. Ko so ]x> pogrebu prc- met.aival.i njegove cape, so našJi 17.000 lir v zlatu. Ker nima dedičev. bo vse to bogastvo pri'padlö občini. Takih občinskili revežev se ne bi mendia ni- koder branili. Mestne novice. * Po jwsvetitvi presv. Srcu. Kakor je bilo naznanjeno v »Strati« sc je vršHa pobožnost v cast pnesv. Srcu v cerkvi sv. Ivana od 18-—21. junija. Cerkev je bila vedno natlačeno polna, v ncdeljo i>opo.ldne pa se je vcrnikov kar trio. -- Posbbno navdušenje s<~> pokazali moški, ki so se v obilnem ¦stevilu udeležili govora v isoboto zve- čcp. Zastopaui so bili vsi sloji. Z vid- nini zanimanjem so sledili govomiku. Naši prizna.no vrli pevci 'so s svojiim krasnim petjem nudili ndcležencem res pravi užitek. Bodl jim na tem meisjtii izražena najsrčnejša zahvaia; plačnik pa jim bod^ presv. Srce. Upa- mo, da jih bomo zoixit imeü v svo.H siedi pri sestankn dne 3. julija t)b 8. uri zvečer v isti cerkvi sv- Ivana, ka- mor vabimo vse naše fa-ntc in niiože. Pridite, ne bo vam zai! Pismo naših ljudi iz Nemške Avstrije. Wt'yer (Gor. Avstrikt). Iz okoltce Brcginja je dosti nasal ljudi zaposlenih v Nein. Avstriji koi delavei pri regulaciji hiidburnilk.ov. Mnogi fantje so pa zjiIo Iahkomisel- ni. Začeli sonastavljatiokoli Weyerja zanjke za divjačino, kar, .ie strojpso prepovedano. V eno tako zaniko bli- zu nekcj koče se je vlovil 9letni ckčefc. Prwgi otroci so še pravrjčasno ix>klt- cali »stairse, dia so rešili dečka, ki h bil že v nezavesti- Oblastiva so -sevft- da začela koj preizikovati. a nLso nw>- gli priti »zanjkarju« na sled. V nede- I jo 14. t. m. pa so se nahaiali naši de- lavci v neki gostilni. Ko jim je vino nekoiliko zliezlo v glavo, so se za.čidi prepirati o politiki in ali je pmv, <.la so Hindenbiirg izvoljen ali ne. Prepir |e bil vedno hujši, dokler ni nokdo za- vpil iz jeze, kdo je nastavlial piasti. OnrŽniki pa hop, in so odipeljali v za- por dotičnega Breginjea- Dvojna, lahkomiselnost, da ne n-^če- mo hujšega: navstayljanje paisti in otročje izdajanje, se bo žalostno kon- aila. -- Hrugič pa kaikšne veseiliejše no\ice. Sirite ,(ioriski» Stražoi Kaj je novega na deželi? Podgora. Občinske volitve so pren.csli za me- sec dui! Za gotove ljudi ie nanireč položaj nejasen, zato bomoi voliii sele ineseca. avguistai Mi pa že sedaj go- tovo vemo. da ne pridejo v starcšin- stvo možje, k'i se zbira.io okrog bivše- gi\ komisarja, ker jih ne maramo. Iz- volilii si bodlemo to ix>t može značai- ne in dobriL1 Slovence, ne pa fa&istov- skih i>riganjctčev, ki se nam vsiljujejo. Naše kmetsko in delavsiko ljudstvo bo javno in neodvisno postavilo svoje kandidate. in te bo volilo. Komunisti, ki dobe manjšino, so pripravl.ieni. Mi gremo tudi lahko vsak čas v boj m k zmagi! Obcinar. Miren. Mirensko županstvo naznanja. da je tamkajšnja uprava ob priliki 25. ob- letnice Nj. V- Kralja Vikt. Erruinuela III. skl/enila j)odeliti za Slovemsko si- rotišče v Qorici znesek 200 L. (Obrtno-nadaljevalna sola.) Obrt- no-nadailjevalna sola v Mirnu zaključi sol'sko leto z običajno razstavo dne 29. t. m. ob 10. uri. Vsi domaeini, oko- ličani in mesoami so vaibljeni, da si ta dan ogledajo izdelke vajencev miren- skc obrtne sole, .ker bo raizstava o- tvorjena od 10. do 19. ure- S to šol- sko lazstavo bo združena tudi izlož- ba vseh ženskih in rokotvornih dal ljudske sole v Mirnu. ki se zaključi ob 7. uri zvečer s izsrečkanjem nad 100 iiajl'cpsih izdelkov. Za 1 liro dobi lah- ko vsak obiskovalec te poiučnc raizsta- ve najlepse žensko roc.no delo in naj- krasnejši rokotvonii izdlekik od umet- ne okenske zavese do prtnega obroč- ka. Vse mogočc izdelke pridne de- kliške ročice z liiajlepšimi vezenina- rni po lastnih izbranih vzorcih do naj- bolj praiktičnega otroškegci pcrila naj- d'j na tej n-azstavi žensko kritično o'ko in ukaželjen gledalec toplo ljubezen naSe šob do ročnega dela. Velcvažen je ta lXHik za naše ženstvo. Vse nase materc, dokleta in dcklico iz Mima, inesta in okolice o^lejte si to lepoto in prepričate se koliiko dobroto pri- iiuša smotreno zensk'o ročno ddo v naše dmžine. To je najsijajnejša ples- n.a zabava prid*nih rok naših dleklic, katero blagoslavlja vsaka zavedna niati po naiših vaseh in .urotovi smo, da prmeljejo ta dan vse iwircnske in okoiičanske ma:miee ves svoi ženskt narascaj v Minen. Rokockilski mojstrt in poinocniki bodo s svojim vesčitn strokovnim izJkustvom gledali delo svojih vajencev in bodo gotovo odo- braivali delo mirenske obrtno-naidia- IjevaJrK" in ljudske sole. Zato bodi pr'a- znik sv- Petra, in Pavla posvečen de- lu za prosveto naše obrtniske la liudlskošolske mladine. S šolo k pro- s\eti! Sovodnje. Dolbrodelno udružcnje pr'iredi v mo- deljo 28. t. m. cvetlični dan'. Donon prireditve je namenjon revežiemi eete občine. Pričakujemo zato z gotovost- jo. da bodo vixi premozneisi radodar- no seglii v žep in pridlno kinx>vraÜ cvetlicc, d:a na ta način pomagajo uaj- bcdnejšim med nami. Kanalski Lom. Tuka.jšnji šol. otroci \mw<$e v ne- deljo 28. t. m. ob 3M> pop. sol. veselico z zelo zanimivim sporedoim. Vabljciif so vsi ljubitelji otrok. Vipava. V nedeljo 28. t. m, priredi »Kat. slov. izobraževalno društvo« v Vipa- vi JaJenovo dramo v štirih dejamjih »Dom«, lgra se bo vršila v dvorani gospe vdove Hrovatin- Začetek točnplav mnogo zem^lje b&f zasula njihova polja z gruščem, ka- menjorn in peskom. Oozdnennu erarju v ldriji je pretfgalo grahlje, kjer s» ustavljajo drvai, tukajšnji poscstnici Neži Podobnik je odneslo most- Zem- lja v bregovih se je na mnogth mesitih vtrgala. I^osestniku Francctu Carlu l>i bilo kmalu izpodkopalo in odnesk) hi so. Okrog hise je scdaj samo grob- Ije, s-tniga in peseik, orej je bia. je bil za našo planoto pre- fed\li četrtek IS. t. m.; celo popoldne je t>Toni naznanjal nevilito, okoM štirih äni žc itak slabim eestain- — Danza- ¦lo je kot, dia bi sc bil ablate utiRal tj-a do 9- une zvcčer. — Naša pol ja in iijl- ve so grazno prizadeta vsled te po- vüdnji. Seveda ni prizaneslo tndi na- šwn že itak slabim ccsta.ni. — Danda- dkumi se kopieijo novi davki nad nase- $fa kamjta, vrhutega se pa še narava kni to znaša nad nami, v pogibclj - da se res vprašauno, kdo bo obstal? Naši ljudje so tako prizadeti vsled teli nalivov, da bi morala tndi vlada nc- kxdiko odjenjati z vijakoni neznosnili dbvkoiv. Apcliramo na merodajne fcroge, da se zavza.mjjo i>ri merodaj- nifi mostHi za odpomoč teni neznos- nim ražmeram. Ker ravno pišem o teli ncurjih naj ixsnenmi šc sletlboc: V naših krajih je na-vada, du ob lnidi nri zvonijo z enini zvonom. Nekateri pripisujejo tsuiiu 7A'onenju čndežno nioč, da zvonenjc odSvnic hudo uno oidi nas. — Kair je verska resnica, to isc ma'lo verjame, vra:ževenstiva to pa ja, brez poinisle- ka- — Vscim nevednezem to-le iui sr- ce: Zvoni sc ob hndi nri ne zato, da bi zvon Imdb nro prepodil, ker zvom ninia te čarovne nioči, pač pa zato, da vernikom naiznanja zvon liudo im>, in jih kliee k molitvi. da bi Bog oidv-rnil1 od nas šibo svoje jeze! Zvona glas ne pomnga1, pač pa inolitev! Šturje pri Ajdovščini. »Slovcnsko izobražiavalno društvo« sc nnjvfljiidnejše zahva'ljuje vsem, ki go ßv\]x)>mog\\, da stai se naša koiicer- ta za binkostne praznike tako dobro a)d)e. Za danes opozarjam samo dotične poscstnike, naj imajo svojc pse-čuvaje lepo priklenjene. Ce se to oe lx> zgodilo in bi m še pripetili talki dtr^aji, bi bil primoran javiti zadevo an -pristojno mesto. Za varstvo hiše ai potrebno, da se pode i>si brez na- ffobčnikov po javni'li cestali in ogpo- Äajo miirne ix>tnike. — Ovomba ured- mštva: So strinjamo z döpismkom in apozarjaimo prizad'ete, naj pazijo na svoje pse. Lokovec. Prosvotno 'dlrmštvo »Kovaški odjme- vi« v Lokovcu sc iskreno zabvailjuje pevsikjeiinu zboru bratskega društva *Sk)ga« Lz IxMiiti za prijazno sodelo- vaaije pri veselici. Enako g. kupletni- kti Fr- Bratužu iz Oorice za podane kuplcte. Naznanja, da se na piraznik sv. Pe- tra in Pavla dine 29. jnnija o priliki tukaijšnega cerkvenega slioda ponovi igra »Tri sestre«. Zaoetok bo ob 4. nri puqx>lidnc. Vabi se na obilno udcležbo. Odbor. Banjšice. Prosvetno drnštvo »Slavoc« na ¦Banjsicah priredi »Javno veselico« «a pnostem prvo nedbljo v juliju t. j. 5- 7. 1925. Na sporedtn bode igra in tnarsikiij drugega. Ker je tu lep ra'z- i»ted hi zdrav zrak, vabi društvo tudi druga l>;ia,tska društva. Sporcd bode naznanjen ix)zneje- Iz Marijinega Celja. V ncdeljo 21- jnnija smo doživcli pri nas zelo vesel dan. V naši božje- potni oerkvi se je vršil sprsijem deklet v Marijino družbo in sprcjem doklic v Mairijin vrtec. Cela duhovniia je bi- la zbrana v lepi cerkvi pri slovesneini sprejeniu. (iospod govornik je v kras- nih besedaih govoril mladini in star- soin besede, ki jih zlepa na pozabimo. Po sprejomu se je razvila procesija z Marijinim kipom, katerega je blago- S'lovil č. g. kurat A. Makuc. Mcd slo- vesnim zvonenjein, krasnim petjeni in cvetočimi travniki so nosiilc dekle- ta Marijin kip, ves okrašcTi z venci in evetjem- lz vse slovesnosti ie dihala globoka pobožnoist in prisrčna doniač- nost, ki krasita v izdatni men naše Ijudi. S posebnim veseljem javljauno, da so ta dan ustanovili Pi1osvetno dni- štvo naši vrli fantje. Z živim zanima- njeni so sledili izvajanjein g. tajnika Prosvehie žviczc in odločno sklenili začuiti takoj s prosvctnini delom. Pre- tekla, nedelja jc pokazala, da ima naša nilatdlina in njeni zaskizni voditelji ve- liko smisla in veselja zai resno in po- šteno delo. In to nas v resnici veseli! Vabilo k XIX. pednemiiobcnemuzbopu „ Zadružne zveze " v Gorici ki se bo vršil dne 9. julija 1925 ob 9. in 1/, pop. v zvezini hisi, Corso Verdi 37 v pri- tličju na desni. ÜNEVNI RED: 1. Poročilo iiačelstvo o poslovanjn v letu 1924. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Skk'panje o računskem zaiključkn za leto 1924. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slucajnosti- V slučaju nezadosrne udeležbc se bo vršil v smisln § 22., pravil na istem mestu in z istimi dnevnim retk)m pol ure pozneje dnig občni zbor, ki bo sklepal veljavno, ne oziraje se na šte- vilo zastopanih članic. Računi bodo v smislu § 16. pravil od1 1. julija t. 1. dalje v zvezinem ura- du ob uavadnih tiradnih urali člani- caiin. na vpogled. Zadružni pozdrav!, NACELSTVO ZADRUŽNE ZVEZE v Gorici. Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko primorijaOR. 9. QEFIORI II GORICI, CORSO V1TT. EM. III. St. II SFRE1EMA OD 9 - IZ IN Z - 4 Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Verde« 16. juliia 1925. »Conte Rosso« 6. avg- 1925. Iz Qenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 4. avx. 1925. »Tamaso di Savoia« 18. avg. 1925. Iz üenove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'ltcUia« 20. julija 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosiest, Goriea, Via Contavalle St. 4. Dr. Rosato — Idrija zdravnik -kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent g 1 a v n e bo In ice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehničnem atcljeju, -- od 2-3 v svo- jem zasebnem stanovanju vsako sredo od 9 - 11 ure v Spodnji ---------------------Idriji. - — ---------- Vabilo na redni Mm zbor Ljudske posojilnice v Vipavi ki se bo wsil v nedetjo dne 5. julija 1925 ob 3. uri pop- v lastnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računa za leto 1924. 3. Volitev načelstfva in nadzorstva1. 4. Poročilo o izvršeni neviziji. 5. Raznoterosti. Ako hi bil ta občni zbor nesklepčen, vnšil se Ix) ix>l ure pozneje drugi, ki bo sklepal] brez ozira na števila na- vzočih članov- Načelstvo. Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri Gorici se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajamčen. Darovi. Za »Mladiko« (prcplacila pri kouccrtu): (1. kurat Ciril Scdaj, 8 L; K. Podborsič, 2 L; Kde. P. Makuc, 2 L; a. Rudi Bratuž, 8 L; N. N., 1 L; Hitc/.nik p. n., 4 L; g. župnik Bu- din, 6 L; K. Zamar in Švara, 3 L; Mssr. Ku- mar, 2 L; N. N., 1 L. Za Slovensko sirotišče: Ljudska posojil- nica v Bovcu 50 L; Ajdovka, ki sc zanimu za Sirotiščc 40 L; Kmcčka posojilnica v Štc- \cijaiiii 50 L. — Srčna hvalä! Za Alojzijevišče: SI. Centralna posojilnica v Ciorici 200 L. Prisrčna hvala! Za sklad »Goriške St raze? L. N. N. 5 1.. Srčna hvala! Vabilo na redni občni zbor Kmetijska društva v Vipavi kateri se bo vršil v NROELjO dne 5. julija! t. 1. ob 4. uri popoldne v prostorih LJUDSKK POSOJILNICE s sliedečini dnevnini redoan: 1. Poročiilo načelstva in nadzorstva. 2. OdJobrcnje računa za leto 1924. 3. Nadoinestnc volitvc načelstva in iiaid'zonstva. 4. Revizijsko ix)ročilo. 5. RaziiO'tero'sfti. Ako bi bil tajobciii zbor nesklepčcn. se bo vršil pol1 ure pozneje drugi. ki bo sklepal brez ozira na število na- vzočih članov. Načelstvo. 2AOO NA PARO V NAJEM, odd a takoj Mlekarska zadnigai v St. Vidu pri Vipavi. Reflektant naj se zglasi osebno. BIK ŠV1CARSK1: I3ASME 16 me- secev star, težak okrog 4 q, potr'jen od komisije, je na prodaj. Naslov po- ve uprava list a. POMOČNIKA IN VAJENCA za kro.iaško obrt sprejme Curk FeUks. krojač, Vipava. HIŠA NA PRODAJ v Oorici, blizi» državnc železnice, via Officine St. 28, obstoječa iz 6 prostorov in velifegtt dvorišča, se proda za Lir 18.000.-- Pojasnila se dobijo v Trstu, via Qiit' lia št. 36—38 II. nadstropje, Martin Boltar. LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z n. z. v LJUBLJANI - Telefon štev. 9 ----- IVTestni trg štev. 6 obrestuje vloge zelo ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8% vloge z eno mesečno odpovedjo, po 10% / vloge s tri mesečno odpovedjo, po 12% vloge s šest mesečno odpovedjo, po 14% Jamstvena glavnica znaŽa že nad 11 miljonov dinarjev. Posojila daje Ie proti popolni varnosti na vknjižbo in na poroštvo. ~ Inkaso faktur in menie * Trgovski krediti ^ Iiežlšca za krogle (cuscinefti & sfere) _,***• iz deleivrtlc v Villar Perosa. Edino z^^ stopslvo z zalogo za goriško ozemljc' Paoel llolpi, ööRICfl, Corso Uittorio Emannele III. St. 5* garage „FIAT". Dobro znana (rgcuina pri pekritem sadnctn trgo Struchel a Paludetto Goriea ~ Corso O. Verdi 7 ~ Goriea Naznanja svojim odjemalcem, da ima vzalogi mrtogo novodošlega blaga za pomladanske In po* letne obleke, lcaltor ludi srajce, kravale, nogavlce, naramnlce, I.t.d. - na izbero vsem. Lastna krojaCnica. Priporoča se Structiel A. Paludetto