Bellevue — šola mladih gostincev Tudi gosta je treba vzgajati! Redko kateri hotel ima tako idcalno, lah-ko bi rekli celo — idilično lego kot jo iraa hotel Bellevue. Ceprav je sam hotel zelo znan, jih malo ve, da spada pod ljubljanski Gostinski šolski center in da je ta hotel pravzaprav šolski obrat, v katerem se prak-tično učijo kuharstva in strežbe naši mladi bodoči gostinci. • Pogovarjali smo se z Jožetom Topla-kom, izredno prizadevnim upravnikom te-ga hotela, ki nam je povedal: »Leta 1953, bolj točno 3. oktobra 1953, je MLO Ljub-Ijana dal na pobudo Gospodarske zbornice LRS Hotel Bellevue v upravljanje gostinski šoli, da tu vzgaja kuharje in natakarje. Ta-ko je nastala v Sloveniji prva šolska delav-nica za izobraževanje kuharjev in natakar-jev. Od tedaj — torej že 21 let — vzgajamo mlade gostinske kadre. • V tem času se je zunanjost, še bolj pa notranjost stavbe, spremenila. Leta 1958 smo prenovili kletne prostore in dogradili kuhinjo z nekaj sobami in potrebnimi skla-diščnimi prostori. Od takrat do danes pa smo slišali že veliko obljub o gradnji ho-tela B kategorije s 160 posteljami, vendar pa sta nam ostala le maketa in velik zaboj načrtov. • Vse to nas pri nadaljnjem delu prav nič ne ovira. Veseli bi bili, če bi pridobili vsaj še 40 ležišč, s čimer bi zagotovili po-polnejše restavracijsko poslovanje, hkrati pa tudi prakso v recepciji, kar nam je da-nes pri 37 posteljah res nemogoče. • V kletnih prostorih je bil nekoč bar, nato kavarna, nato občasni plesi in podob-no. Ugotovili pa smo, da so nam potrebni predvsem manjši prostori za zaključene družbe. V ta namen smo kletne prostore primerno predelili, pripravljamo primer-nejši dohod itd. S smotrnejšo razporeditvi-jo sob, dozidavo tušev in podobno bomo pridobili še nekaj ležišč, toda to je tudi vse. Za kaj več verjetno Gostinski šolski center v kratkem ne bo imel lastnih sred-stev. Prepričani pa smo, da bomo obrat vzdrževali na taki strokovni višini, da bo Jože Toplak primeren za prirejanje strokovnih tečajev za najzahtevnejša delovna mesta v strežbi in kuhinji.« • Že v januarju nameravajo na Belle-vuju pričeti s takšnimi tečaji, ki jih bodo, glede na potrebe, prirejali po vsej Sloveniji kar celo zimo — tja do pomladi. • Takšno delo je opravljal Bellevue že do sedaj, toda bolj v okviru redne gostin-ske šole. Z ustanavljanjem novih oblik šo-lanja, predvsem višjih, zahtevnejših, bo Belevue veliko bolj vključen v šolsko de-javnost. Gotovo bodo to občutili tudi gost-je.« • Problem kadrov v gostinstvu je, kot vemo, zelo pereč. Kakršen je »prispevek« vaše šole pri izpolnjevanju teh vrzeli?« • Okrog sto učencev letno konča našo triletno gostinsko šolo, od tega približno polovica kuharjev in polovica natakarjev. Razen teh smo imeli nekaj sto tečajnikov iz kuharstva in strežbe in nekaj sto prak-tikantov iz drugih republik. Sami tečajniki so 6pravljali izpit za kvalificirane gostinske delavce in so bili že zaposleni. Danes je to obliko šolanja starejših prevzela sama Go-stinska šola v oddelku za odrasle. Danes nudimo prakso že šolanim gostinskim de-lavcem v obliki predavanj o raznih speci-alnih napravah in strojih, ki se vse bolj uveljavljajo Vgostinstvu in je za njih po-treba strokovna podkovanost (na primer — uporaba mikrovalovne pečice in podobno)«. • »Kaj pa zanimanje mladih za gostin-ski poklic?« • »Zal le-to upada, čeprav se z uvaja-njem mehanizacije olajšuje težko fizično delo. Večji problem so dopusti in pa delo ob sobotah in nedeljah, da ne govorirao o osebnih dohodkih, saj smo gostinci zadnji na republiški listi med vsemi poklici. Tudi vsem gostinskim delavcem ne moremo za-gotoviti dopusta v glavni turistični sezoni. Pri nas prevladuje miselnost, da mora biti pravi dopust v juliju ali avgustu, če pa do-damo še junij in september, so to še vedno meseci glavne turistične sezone. Na vsak način bi morali gostinski delavci biti še po-sebej nagrajeni za delo ob sobotah in nede-Ijah, kar bi bil verjetno tudi izhod iz tega težkega položaja.« • »Kaj pa večne pritožbe gostov na ra-čun-gostincev?« • »Vedno se govori o njihovi vzgoji, o kulturi samih gostov pa nikoli nič! Nata-kar mora biti vedno dobre volje, vljuden in ponižen, čeprav ima tudi on svojo dru-žino, svoje skrbi. Tudi gostinci so ljudje, ki so si pač izbrali ta poklic. Verjemite pa, da je zaradi slabega odnosa gostov do nas že veliko naših učencev spremenilo poklic. To-rej — če govorimo o vzgoji nas, gostincev, moramo govoriti tudi o vzgoji gostov!« • »Tovariš Polak, pravite — smo prevze-li, smo zidali, zidamo, preurejanio, vzgaja-mo itd. Koliko časa ste pravzaprav na Bel-levueju, oziroma pri Gostinskem šolskem centru?« • »Prihodnje leto bo kar 25 let, odkar sem postal strokovni učitelj pri Gostinskem šolskem centru v Ljubljani, letos 1. januar-ja pa eno leto, odkar sem upravnik hotela Bellevue. Vsa ta leta sem poučeval pred-vsem strežbo z vsem, kar spada v ta širok poklic (organizacijo strežbe, poznavanje pi-jač in kuharstvo za natakarje).« • »Kaj pa vam je od vsega tega najbolj pri srcu? Pa vaš konjiček — kot danes temu rečemo ... ?« • »Veste, meni je pravzaprav že samo moje delo konjiček, ker ga rad opravljam, lahko rečem — z veseljem. Moram reči, da uživam v njem in ob njem. To trditev po-trjujejo moje zbirke vsega miniaturnega, kar je v zvezi s poklicem, tudi gostinski de-nar, znamke itd.« • »Nedolgo tega ste v kavarni Slon vo-dili tekmovanje barmanov — amaterjev. Tega še niste omenili. Zanima nas tudi, kaj je pravzaprav barman?« • »Tudi to je eden od mojih konjičkov. Začel sem poklicno, kot učitelj za pijače na gostinski šoli, danes pa sem predsednik no-voustanovljene sekcije barmanov za Slove-nijo. To je šlo kar hitro. Na Bellevuju ima-mo tudi svoj sedež, tu bodo v prihodnjem letu začeli s sistematičnim delom. Kaj so barmani, me vprašate? — To so, ali naj bi bili, mojstri poznavanja pijač, tako kot so kuharji mojstri v sestavljanju živil v čudo-vite jedi. Pri nas imamo o barmanih na-pačno mnenje in predstave. Vsaka pijača, pa še tako enostavna ima svoj — kaj, kdaj, kako? Ker pa smo Slovenci na tem področ-ju še precej neuki, nas čaka veliko delo in menim, da bomo tudi mi precej pripomogli k pravilnemu pitju, kulturnemu pitju in s tem tudi k zdravemu pitju. Slučaj je, da tako govorim tu, na Belle-vuju, ki je le sto metrov oddaljen od Pivo-varne Union, od Slovina in Fructal-Alka. Vsi trije so v eni občini in morda bo to ga-rancija, da bodo barmani resnično uspeli v svojih prizadevanjih.«" Mario L. Vilhar