Celje - skladišče glasilo rudarsko elektroenergetske« kombinata zasavje D-Per 539/1978 1119782146,6 s junij 1978 l leto XIV COBISS o srečno OB PRAZNIKU SLOVENSKIH RUDARJEV — 3. JULIJU, ČESTITAMO VSEM RUDARJEM IN OSTALIM DELAVCEM VSEH TOZD IN DELOVNIH SKUPNOSTI RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA ZASAVJE! ČESTITKE VELJAJO TUDI VSEM DELAVCEM — UDELEŽENCEM NOB, OB DNEVU BORCA — 4. JULIJU! Samoupravni in poslovodni organi ter družbenopolitične organizacije REK Zasavje Partizani v jami Ojstro v Hrastniku, Ivo Špitaler, akvarel, 1944. Ob dnevu rudarjev 78! Tudi letos bomo člani kolektiva REK Zasavje svečano proslavili 3. julij — Dan rudarjev. To je dan, ko se slavnostno in ponosno spominjamo naše zgodovine, v kateri je zmagal pravični boj delavskega razreda, boj v katerem imamo tudi rudarji levji delež. Prav zato ga proslavljamo z vso tradicionalno zvestobo in ponosom, saj ta praznik simbolizira tisoče in tisoče trpljenj in zmag naših rudarjev. Ob njem se spominjamo, da smo si družno priborili vse to, kar je bistvo in potreba našega vsakdanjega življenja, vse tisto o čemer je bilo v preteklosti le sen. Toda danes sami upravljamo, danes odločamo o svojih rezultatih dela, skratka vplivamo s svojim delegatskim sistemom na vseh področjih samoupravljanja. Resda še ne povsod. učinkovito, toda zavedamo se, da je cilj naših prizadevanj doseči nekaj boljšega, ker bomo kot tradicionalno revolucionarno jedro delavskega razreda, preko našega sindikata in ZK z vso skrbnostjo mladega rodu dosegli to, kar še danes nismo. Naš cilj pa je, da si s tem ali onim načinom izborimo svoj boljši, jutrišnji dan. Bistveni preobrat v našem sistemu smo naredili z našo reorganizacijo v letošnjem letu, od katere veliko pričakujemo, predvsem to, da bo vsak delil tisto, kar je ustvaril. Tako smo ustanovili štiri delovne organizacije, ki tvorijo SOZD REK Zasavje. Kot največja je delovna organizacija ZPT, ki jo tvori 12 TOZD in tri delovne skupnosti pomožnih dejavnosti, razdeljene po področjih Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, kar pa še ni končna reorganizacija in jo bo potrebno dograjevati. Potrebno bo doseči, da se dejavnosti, ki imajo svoj vir dohodka s prodajo izdelkov ali pa opravljajo dela za druge TOZD, organizirane pa so v pomožnih službah, povežejo skupaj na vseh področjih in naj ustanovijo svoje TOZD ali celo delovno organizacijo, kar je po zakonu o združenem delu možno in potrebno za razvoj posameznih dejavnosti in služb in ne bodo procentualno vezani na TOZD proizvodnjo premoga. Reorganizirale pa so se tudi d ružbenopoli tične organizacij e. Tako imamo vsaka TOZD svoje osnovne organizacije, ki so preko svojih delegatov povezane v koordinacijo v DO in v SOZD, predvsem sindikalna organizacija, katere delovanje in vloga je opredeljena v ZZD in naših samoupravnih aktih. Komunisti delujejo v osnovnih organizacijah ZK, ki so direktno povezane z občinskim komitejem ZK. Delovanje članov ZK poteka predvsem znotraj TOZD v DPO in samoupravnih organih. Zelo veliko pa bo še potrebno narediti za povezavo družbenopolitičnih organizacij v TOZD in krajevnih skupnostih, kajti vse potrebe občana in delovnega človeka se ne kažejo le v TOZD, pač pa bo potrebno določene družbene potrebe urediti v krajevni skupnosti in občini. Tu imam v mislih komunalno urejanje, stanovanjska vprašanja, socialno skrbstvo, itd. Za nadaljnji obstoj rudnikov in rudarjev pa bo potrebno nujno modernizirati v taki meri, da bo zagotovljeno rudarjem varno in lažje delo z moderno mehanizacijo, katerega bodo lahko opravljali do upokojitve. Rudarskemu poklicu je treba ustvariti take dohodke, da bodo v zadostni meri vplivali na priliv rudarjev. Predvsem pa bo potrebno doseči, da bodo šli rudarji v zasluženi pokoj s primerno pokojnino ustrezno rudarskemu poklicu, da bodo brezskrbno uživali zasluženo pokojnino, in da po upokojitvi ne bo potrebno iskati dodatnega zaslužka. Vse družbenopolitične organizacije podpirajo tako akcijo, s katero si bomo ustvarili svoj boljši jutrišnji dan. Vsem rudarjem REK Zasavje čestitamo k rudarskemu prazniku 3. juliju! Vsem želimo še veliko uspeha v njihovem nadaljnjem rudarskem poklicu! Alojz Božič, predsednik OOS TOZD P Trbovlje Motalo nad vpadnikom zvezno — III. obzorje — Jama Ojstro. (Foto A. Bergant) Tovarišice in tovariši, delegati XI. kongresa ZKJ! Komunisti, delavci, rudarji Rudarsko elektroenergetskega kombinata Zasavje Trbovlje, smo se zbrali na zborih delavcev, od koder pošiljamo kongresu iskrene pozdrave in najboljše želje za plodno delo. Uspehi, ki smo jih dosegli v letih, ko smo uresničevali sklepe X. kongresa ZKJ potrjujejo avantgardno vlogo zveze komunistov v naši družbi in tudi spoznanje, kako jo delavci potrebujemo. Prepričani smo, da se bodo delegati na XI. kongresu ZKJ dogovorili in ugotovili kaj vse moramo še storiti, da bodo delavci svobodno, samostojno in samoupravno odločali o pogojih in rezultatih dela, o ysem tistem, kar mora vsebovati naša samouprava. O pripravah na XI. kongres smo še enkrat pregledali naše delo, da bi preverili vse kar smo v teh letih storili, da bi izbojevali resnično delavsko oblast ob uresničevanju določil ustave in zakona o združenem delu. Prizadevali si bomo, da bomo tudi po XI. kongresu ZKJ zastavili vse svoje moči za uresničitev ciljev, tistih ciljev, ki jih je začrtala in izbojevala revolucionarnost z ZKJ in tovarišem Titom na čelu. Trbovlje, dne 20. 6. 1978 Rudarji — delavci združeni v delovni organizaciji REK Zasavje Trbovlje Pogovor z delegatom za XI. kongres ZKJ Stroji prepočasi prodirajo v rudnike Stabilnejši, skladnejši in hitrejši gospodarski razvoj v prihodnje je misel iz kongresnih dokumentov, ki je posebej pritegnila Ivana Grobina, rudarja-tesarja v jami Kotredež rudnika Zagorje. Za seboj ima 20 let delovnih in političnih izkušenj v rudniku. Za delegata na 11. kongresu ZKJ je bil izvoljen v zagorski občini. »Rudarski poklic še zmeraj ni privlačen. Delo je težko in nevarno. Vemo, kakšne so razmere v naših jamah. Tudi nagrajevanje ni primerno. Od 30, 40 fantov, ki se šolajo za rudar- ski poklic, ostaneta Dri nas dva, morda trije, ostali gredo drugam.« Ivan Grobin govori po domače in z besedo seže v bistvo problema. Pravi, da so pred kakim letom in pol v jami Kotredež dobili odkopni stroj, ki se je dobro obnesel, rudarji, so bili zadovoljni in poznali so se učinki. Zdaj je pokvarjen in rudarjevo delo je spet klasično in terja več telesnih naporov. »Mehanizacija prepočasi prodira v jame. Ali ni denarja ali se vleče pri dobavah; tisto, kar imamo, pa je že iztrošeno. Če bi bili bolj mehanizirani, pa če bi tekla pripravljalna dela tako, kot je treba, bi bilo več premoga. Vsaka tona na separaciji je za nas dohodek in več ali manj nakopanega premoga se pozna tudi v plačilni kuverti.« Ivan Grobin je kritičen. Ne išče v vsaki stvari senčnih strani, toda želi, da bi se povsod spreminjalo na bolje, v jami, v politični aktivnosti. »Pred dvajsetimi leti, ko sem začel delati v rudniku, je bilo v dva tisoč članskem kolektivu 300 članov ZK. Mnogo jih je šlo v pokoj, priliv mladih rudarjev pa je premajhen. Naša osnovna organizacija ZK v jami Kotredež šteje komaj 17 komunistov in glas naše organizacije se premalo sliši. Premalo je med komunisti strokovnih delavcev. V zadnjem času pa smo se končno boli povezali s sindikalno organizacijo.« Grobin je k temu dejal, da se slabost v delu njihove OO ZK in tudi nasploh v partijskem delu kaže v neizpolnjevanju oz. prepočasnem uresničevanju sklepov: »Komunisti se sestajamo, dogovarjamo, oblikujemo in pišemo sklepe. Premnogi ostanejo na papirju ali jih ponavljamo. Ljudje to vidijo in po tem ocenjujejo naše celotno delo, pa čeprav marsikje dosti naredimo. Prepogosto tudi dovoljujemo, da za neuresničen sklep ni nihče odgovoren. Tu bomo morali narediti red.« Ivan Grobin je na vprašanje, kaj najpogosteje razburi delavce tudi do te mere, da prekinejo delo, odgovoril: nagrajevanje in slabo obveščanje. Prvo in drugo je pred meseci vplivalo, da so rudarji nočne izmene v jami Kotredež za krajši čas prekinili delo. Takim prekinitvam bi se dalo izogniti, pravi Grobin. Morali bi sistem nagrajevanja izpopolnjevati, da bi vsak rudar ob koncu šihta vedel, koliko je zaslužil ta in ta dan: »Tako bi vsak delal z večjo voljo, ne gre pa vkup, če več delaš in manj zaslužiš.« In če gre pri tem še za slabo ali zapoznelo informiranje, je nezadovoljstvo tu. Hudo kri povzročajo tudi razlike, ko drugje za manj dela in ob boljših delovnih razmerah dobivajo višje osebne dohodke. P. B. Program proslave dneva rudarjev Delavski svet SOZD REK Zasavje je na svojem 2. zasedanju dne 13. junija 1978 sklenil, da bo na ravni SOZD REKZ potekala letošnja proslava dneva rudarjev v Trbovljah. Potekala bo v soboto, 1. juilja 1978 pred domom Svobode Dobrna v Hohkrautovi koloniji. Okvirni program osrednje proslave obsega naslednje točke: — ob 8,30 bo odprta v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu, samostojna likovna razstava treh članov RE-LIK.-a — Jerneja Krežeta, Ernesta Špilerja in Ivana Žga-lina; ob tej priliki bo izveden krajši kulturni program: — od 9,30 do 10. ure krajši promenadni koncert delavske godbe Trbovlje, pred domom Svoboda Dobrna; — ob 10. uri bo pričetek osrednje proslave pred domom Svobode Dobrna v Hohkrautovi koloniji. Proslava obsega naslednje točke: — Internacionala — godba in pevski zbori; — uvodni — pozdravni nagovor predsednika koordinacije osnovnih organizacij sindikata REKZ Tanita Semeta; — položitev venca pred spomenikom padlim članom kolektiva v NOB; — slavnostni govor podpredsednika skupščine SR Slovenije Jožeta Globočnika. — Rado Simoniti: Slavnostna pesem — godba in pevski zbori; — objava prejemnikov letošnjih jubilejnih nagrad; — objava in podelitev za osvojene tehnične izboljšave; — objava in podelitev priznanj članom jamskih reševalnih moštev; — Rado Simoniti — Mile Klopčič: Delu čast in oblast — godba in pevski zbori; — objava rezultatov in podelitev pokalov športnim eki- Jasna stališča Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, Stane Dolanc, je pred 11. kongresom ZKJ v intervjuju za »Medju-narodno politiko« govoril o temah, o katerih so nato razpravljali na kongresu. Jugoslavija je zaradi svoje notranje enotnosti, družbenega napredka in svoje neodvisne ter neuvrščene politike med najbolj stabilnimi državami na svetu. Socialistično samoupravljanje je postalo življenjska potreba, politična opredelitev in naj večja pridobitev delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov naše države. Zato je povsem razumljiva in opravičljiva izredna občutljivost in pripravljenost naših ljudi, da se odločno uprejo vsem, ki bi na katerikoli način poskušali ogrožati naš socialistični samoupravni razvoj. Pridobili smo si veliko izkušenj in zdaj imamo možnost, da na 11. kongresu ZKJ natanko opredelimo naloge in smeri akcije. Njih vsebina in smisel je v izgradnji takšnih odnosov, ki bodo lastno delo svobodnega delovnega človeka, ki na temeljih družbene lastnine proizvajalnih sredstev, združen z drugimi delovnimi ljudmi, svobodno dela in ustvarja. ZK bo poglavitno pozornost namenila razvoju in funkcioniranju družbenoekonomskega in političnega sistema v celoti, še posebej pa doslednemu uresničevanju pravic človeka kot svobodnega proizvajalca, ustvarjalca in samouprav-Ijalca. Jasno je, da v sedanji fazi razvoja ostreje kot poprej zastavljamo vprašanje — kako mora delati in kako se mora obnašati ZK kot politična organizacija, kako naj se obnašajo in delajo njeni člani, komunisti. 28. maja 1978 se je tradicionalnega partizanskega pohoda na Vrhe udeležilo veliko število občanov iz Trbovelj. Udeležence je pozdravil Ado Naglav, predsednik ZZB NOV in Lojze Ribič, predsednik okrožnega odbora bivših aktivistov OF za Zasavje. (Foto M. C.) Jugoslavija se z razvojem socialističnega samoupravnega sistema, kot univerzalnega sistema naše družbe — to lahko poudarimo z zadovoljstvom in ponosom — bliža takšni stopnji razvoja družbene zavesti in družbenih odnosov v celoti, da imajo naši ljudje vse bolj oblast in svobodo v svojih rokah. Predsedstvo ZKJ je spoznalo, da množica interesov izhaja iz strukture družbe, iz njene demokratičnosti, iz dejstva, da različni subjekti družbe izražajo različne interese, ki pa so vsi samoupravni in socialistični, kar je za nas najpomembneje. Nenehno moramo iskati tisti interes, ki je v danem trenutku najbolj upravičen, njega uresničitev pa najnujnejša in najpotrebnejša oziroma najbližja splošnemu družbenemu interesu. Kongres bo kljub znanim stališčem jasno opredelil odnos do vseh temeljnih dogajanj v mednarodnih procesih. Opredelil bo stališče o razmerah v mednarodnem delavskem gibanju, izhajajoč iz izhodišča, da odnosi med partijami in gibanji vsebolj temelje na načelih samostojnosti, nevmešavanja in odgovornosti pred svojim delavskim razredom in narodom. ZKJ se bo še naprej zavzemala za krepitev neodvisnosti in samostojnosti partij ter za demokratična načela v odnosih med partijami. ZKJ bo tudi v prihodnje proti vsaki ekskluzivnosti, etiketiranju in arbitražnim odločitvam, proti temu, da bi izkušnje pri izgradnji socializma doma kdorkoli razlagal za vsesplošno veljavne. ZKJ se bo zavzemala za to, da bi se uveljavila enakopravnost poti in oblik boja za socializem, kar prispeva k hitrejšemu in bolj popolnemu razvoju marksizma in socializma v svetu. Skraperist pri deponiji premoga v Termoelektrarno. (Foto S. Weiss) pam za dosežene uspehe v posameznih disciplinah; — Radovan Gobec — Jože Skrinar: Dvigni se prapor — godba in pevski zbori; — objava rezultata natečaja za najboljše mladinske prispevke na rudarsko tematiko — prebere Janez Ober-žan; — Jože Skrinar: Rudarska zastava — godba in pevski zbori; — zaključna beseda in pozdravna brzojavka maršalu Titu — Jani Seme; — delavska godba bo zaigrala koračnico. Po končanem delu proslave bodo pooblaščeni predstavniki vseh TOZD in DS skupnih služb, podelili članom kolektiva jubilejne nagrade in druga priznanja na posebej označenih mestih v okolici doma Svobode Dobrna, nato pa bo sledilo tovariško srečanje vseh članov kolektiva in gostov. Na tem srečanju bo sodeloval zabavni ansambel Jantar, sekcije Svoboda. Dobrna. Pri izvajanju kulturnega dela programa bodo sodelovali: Delavska godba Trbovlje, moški pevski, zbor Zarja in mešani zbor Slavček Svobode Center ter mešani pevski zbor Svobode II Trbovlje. Godbo in zbore so pripravili za to proslavo dirigenti: Miha Gunzek, Rihard Beuerman, Jože Skrinar in Stane Ponikvar. Scenarij in režijo kulturnega programa ima na skrbi Jože Skrinar, organizacijo pa posebni odbor za pripravo in izvedbo proslave ob dnevu rudarjev, s sodelovanjem predstavnikov TOZD in družbenopolitičnih organizacij; tehnično pripravo celotne priprave pa ima na skrbi splošni sektor DS SS REKZ in rudnik Trbovlje ter RŠC. Udeležence iz Hrastnika in Zagorja bodo vozili v Trbovlje in nazaj posebej naročeni avtobusi. Proslave se bodo tudi letos udeležili številni gostje iz Zasavja, Ljubljane in drugod. Za tovariško srečanje prejme vsak udeleženec proslave ustrezno nakazilo za malico. Vabimo vse člane kolektivov vseh TOZD in delovnih skupno- PROIZVODNJA PREMOGA (ton) TOZD plan P. Hrastnik 130.640 P. Ojstro 117.260 P. Trbovlje 291.252 P. Kisovec 50.356 P. Kotredež 88.768 RŠC 20.464 REK Zasavje 698.740 sti REKZ ter njihove svojce in druge občane, da se v čimveč-jem številu udeleže letošnje proslave dneva rudarjev pri REKZ. doseženo doseženo + % 139.997 + 9.357 107,2 147.366 + 30.106 125,7 246.683 — 44.569 84,7 53.965 + 3.609 107,2 80.525 — 8.243 90,7 22.824 + 2.360 111,5 691.360 — 7.380 98,9 PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE HRASTNIK Občina in občani Hrastnika praznujejo vsako leto 3. julija svoj občinski praznik, v spomin na gladovno stavko zasavskih rudarjev v letu 1934. Letošnji program prireditev obsega naslednje: — 24. junija je bilo pred osnovno šolo NHR v Hrastniku tekmovanje učencev na temo: Kaj veš o prometu?, na rokometnem igrišču na Logu so izvajali kulturni program učenci te šole; popoldan so na strelišču ekipno tekmovali člani sindikatov in ekipe JLA iz Celja; — 25. junija dopoldan je bilo tradicionalno medobčinsko tekmovanje strelcev z MK puško za prehodni pokal; —• 26. junija popoldan je bilo na novi stolpnici, ki je v izgradnji, prikazano gašenje in reševanje iz višjih nadstropij; —■ 27. junija popoldan je potekal turnir v malem nogometu na Dolu, Dovcah, Nasipih in Za Savo; — 28. junij a popoldan je bilo na istih igriščih tekmovanje krajevnih skupnosti v malem nogometu, hkrati pa je potekal dvoboj mladinskih reprezentanc Slovenije in NTK Kemičar v osnovni šoli NHR; — 30. junija bo popoldan na igrišču Za Savo polfinalno srečanje v malem nogometu, istočasno, to je ob 15. uri pa bo v kegljišču na Logu tekmovanje v kegljanju, ob 17. uri na Logu košarkarska tekma Hrastnik : JLA. iz Celja, ob 18. uri pa otvoritev likovne razstave RELIK-a iz Trbovelj v poslovno-stano-vanjskem. objektu na Trgu Franca Kozarja; — 1. julija bo ob 8. uri v kegljišču na Logu tekmovanje v kegljanju, istočasno bo na rudniških Nasipih na strelišču tekmovanje v streljanju, ob 9. PROIZVODNJA EL. ENERGIJE (MWh) TOZD plan doseženo »/o TET I 34.500 25.160 72,9 TET II 295.000 239.515 81,2 Skupaj TET 329.500 264.675 80,3 KE 16.500 351 2,1 PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA TOZD letni plan doseženo «/o RPH — betonara (kos) 103.000 43.917 42,6 — kamnolom (m3) 16.000 5.858 36,6 — toplarna (Gcal) 15.000 8.205 54,7 GRAMAT — opekarna (kos) 9,000.000 3,455.728 38,4 — kamnolom (m3) 34.000 21.290 62,6 RPZ — kamnolom (m3) 160.000 51.043 31,9 STORITVE, OSTALA PROIZVODNJA TOZD RGD (din) 148,627.520 55,000.000 37,0 TOZD Avtoprevoz (Kkm) 6,600.000 3,334.418 50,5 TOZD BSD (ure) 281.024 143.074 50,9 TOZD Toplarna (Gcal) 21.500 10.760 50,0 Erika Kavčič Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15. VI. 1978 uri bo v kopališču na Logu občinsko plavalno prvenstvo, ob 16. uri pa na Logu finalno srečanje v malem nogometu; — 2. julija bo ob 8. uri krožna kolesarska dirka na Logu, istočasno bo na igrišču Za Savo tekmovanje gasilskih enot, ob 9,30 pa bo na Marnem osrednja proslava v počastitev občinskega praznika, dneva borca, odkritje spominskega obeležja padlim v NOB ter tovariško srečanje; — 3. julija bo ob 20. uri na Savi pod mostom baklada na Savi; —■ 4. julija bo ob 9. uri na strelišču na Dolu tekmovanje v streljanju z vojaško puško in istočasno bo na Savi potekalo tekmovanje v kajak-kanu v slalomu. Vabimo člane našega kolektiva, svojce in druge bralce, da se udeleže vseh programiranih prireditev, ki potekajo v počastitev občinskega praznika občine Hrastnik. Rekonstrukcija opekarne v zaključni fazi Rekonstrukcija opekarne, ki so jo spremljale mnoge težave, se bliža koncu. Tisti, ki smo bili neposredno navzoči pri izvajanju del, smo imeli odgovorne in težke naloge, saj je bilo treba zagotoviti funkcionalnost vgrajene opreme in objektov. Primarni cilj rekonstrukcije je bil zboljšanje delovnih pogojev in doseči kar najboljšo kvaliteto izdelkov. Pred rekonstrukcijo opekarne so bila delovna mesta v sami krožni peči, tako da so bili delavci izpostavljeni visoki temperaturi. Sedaj opeko iz peči vozijo viličarji, strojnik pa je izpostavljen visoki temperaturi le zelo kratek čas. Poleg delovnih pogojev in kvalitete izdelkov, se bo precej Dejali so... STANE DOLANC — sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ »Naša mlada generacija je vrstnik socialističnega samoupravljanja. Razvija se z njim in sodeluje v njegovem razvoju. Sodelovanja pa skoraj ni, vsaj pravega ne, zlasti če se ne potrjuje s konkretnimi rezultati. Toda ne smemo se slepiti. Prispevek mladih je lahko in mora biti večji, saj še ni v sorazmerju z resničnimi možnostmi, ki jih ima mlada generacija. To se mora posebej izraziti v vseh oblikah družbenega dela in ne samo v tistih, ki so povezana z neposredno proizvodnjo. Torej tudi v izobraževanju, kulturi, znanosti in v celotni politični dejavnosti. Nujno je izrazitejše delovanje v delegatskem sistemu, v samoupravnih interesnih skupnostih, socialistični zvezi ... Upoštevati je treba še nekaj. Zelo pomembno je, vsekakor pa ni dovolj, da bi o prispevku sodili na primer samo na podlagi udeležbe mladih v delovnih akcijah, po šolskem uspehu ali neuspehu, po doseženi normi v delovnem procesu, po športni ali amaterski dejavnosti. To so prve, vsebinske oblike delovanja izrednega družbenega, idejnega, političnega in gospodarskega pomena. Toda ostati samo pri tem, obravnavati in predstavljati kot dokaz angažiranja samo to, pa nikakor ni dobro. Posledica takšnega pristopa je tudi ta, da mladost pomeni enako možnost potrjevanja pri delu v delovni organizaciji ali v drugem okolju, toda prav tako tudi v zvezi komunistov, v socialistični zvezi, delegatskem sistemu, v samoupravnih telesih. To niso dejavnosti, ki bi jih bilo mogoče ločevati od drugega. Skupna družbena akcija, predvsem zveze komunistov, zveze socialistične mladine, socialistične zveze, mora ustvarjati pogoje za odpravljanje takšnega stanja. To je posebno pomembno. Kardelj je na primer dal utemeljeno analizo za področje izobraževanja, kjer ima nekaj sto tisoč mladih omejene, v glavnem formalne možnosti za uresničevanje samoupravnih pravic. V takšnih razmerah mladi niso nosilci družbene dejavnosti, kar terja več akcijske navzočnosti mladega rodu. Seveda ne samo v izobraževalnem sistemu«. FADIL HODŽA — podpredsednik predsedstva SFRJ Naš delavski razred, iz katerega si vzniknil, tudi vsi naši narodi in narodnosti, so pod tvojim vodstvom, tovariš Tito, in pod vodstvom naše slavne Partije, izbojevali svobodo in uspešno izpeljali revolucijo. Zdaj pa že nad tri desetletja neomajno in uspešno stopajo po poti socialističnega samoupravljanja. V tem svojem svobodoljubnem hotenju smo vzdržali vse težave, pa tudi izsiljevanja in ostre napade, ostali smo in takšni bomo vselej. Ko so mnogi podvomili v človeka, zlasti delovnega, je Jugoslavija sklenila, da položi vso svojo sedanjost in prihodnost prav delovnim ljudem v roke. Jugoslavija nikoli ni bila bolj monolitna in stabilna, kakor je danes. Dosegli smo najhitrejši in najbolj dinamični razvoj. Povsod gradimo, povsod postaja življenje boljše. Bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti nista bila nikoli trdnejša. Prav tako tudi vera v socializem. Težimo k resničnemu humanizmu družbe in človeka. Naša perspektiva je zelo jasna. Vemo kaj hočemo in kam nas pelje naša pot. Nobena sila nas ne more odvrniti s te naše poti. Vselej si, tovariš Tito, videl daleč naprej, bil si in ostal velik vizionar, vselej si našel prave odgovore na vprašanja, ki jih je zastavljala zgodovina. Vse, kar si, tovariš Tito, za našo partijo spodbudil, je izviralo iz src naših delovnih ljudi, naših narodov in narodnosti, ker je temeljilo na resničnih družbenih potrebah in hotenjih. Zato so na pot tega velikega revolucionarnega ustvarjanja stopili milijoni. TODO KURTOVIČ — predsednik zvezne konference SZDL Povsod moramo biti pozorni na težnjo po paralelni partiji ali pa težnje, da socialistična zveza zgolj prenaša stališča vodstva ZKJ, pojave praznega govoričenja, verbalizma, golega opredeljevanja in ponavljanja. Z organizacijo, metodo in programom dela in še zlasti z zavestnim hotenjem je treba vse to uspešno premagovati. Na nekatera od teh vprašanj bomo nedvomno kot člani ZK še nadalje opozarjali tudi v zvezi komunistov in aktivno vplivali na program dela in akcijo, zlasti idejno akcijo pred 11. kongresom in po kongresu. Tako bomo pripomogli tudi k delu socialistične zveze, vse to pa je povezano še z delom komunistov, vodstva ZKJ, zlasti komunistov, izvoljenih v vodstva in telesa socialistične zveze. To je nedvomno ena od naših najpomembnejših smeri za krepitev dejavnosti socialistične zveze. povečala tudi letna proizvodnja opeke, za katero vlada na tržišču veliko povpraševanje. Zvišanje proizvodnje je vezano na dokončanje celotne rekonstrukcije. Pričakujemo le še strojno opremo za zorilnico, ki jo bomo vgradili do oktobra 1978. Že pri projektiranju načrtovane rekonstrukcije so se pojavile težave, ker je bilo potrebno nove objekte prilagoditi obstoječim, kakor tudi strojno opremo. Pred pričetkom načrtovane rekonstrukcije nam je tuji dobavitelj strojne opreme Niesenbacher sicer obljubil, da bo strojno opremo prilagodil obstoječi. Kasneje smo morali obstoječo strojno opremo prilagajati novi. Nad izvajanjem del je celoten inženiring prevzel RUDIS Trbovlje. Projekte nam je izde- lal IBT Trbovlje, GIP Beton Zasavje Zagorje in Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Gradbena dela je izvajal GIP Beton Zasavje, TOZD Operati-va Trbovlje, rekonstrukcijo peči KIP Ljubljana, montažo strojne opreme pa je vodil dobavitelj z našo delovno silo. Vso elektroinštalacijo je izdelal TOZD Rudarski šolski center REK Zasavje. Tudi naša gradbena skupina je izvajala nekaj manjših del, enako tudi nekateri tuji izvajalci. Novo zgrajeni objekt je hala zorilnice, avtomatike, paketir-nica, dostava, mazutna postaja in hala nad krožno pečjo. Obstoječa streha krožne peči, ki je bila lesena, ni ustrezala pogojem normalnega obratovanja zaradi požarne varnosti. Zaradi rekonstrukcije je bilo tudi nujno odstraniti stanovanjske objekte na območju opekarne. Prav tako smo morali porušiti kovaško delavnico in naravne lesene sušilnice zgrajene leta 1953. Velike težave pa smo imeli z zagotavljanjem sredstev v posameznih fazah, enako pa je bilo tudi s pravočasnim pridobivanjem ustreznih dovoljenj občinskih in republiških organov. Za takšne in podobne investicije bi bilo potrebno predhodno pripraviti celotno dokumentacijo in zagotoviti finančna sredstva. Če realno ocenjujemo in upoštevamo vse težave, ki so nas spremljale, lahko rečemo, da je rekonstrukcija stekla v razmeroma kratkem času. Potrebna so bila izredna prizadevanja vseh, ki so vodili rekonstrukcijo in jim zaradi tega vsekakor gre največja pohvala. S poskusnim obratovanjem smo pričeli oktobra 1976. Eno leto torej opekarna ni obratovala. Zato je tudi izguba bila v tem letu največja. Leto 1977 je TOZD GRAMAT zaključila s pozitivnim rezultatom in celo z majhnim ostankom dohodka. To je vsekakor rezultat prizadevanj vseh delavcev. Veliko požrtvovalnost pa so delavci pokazali tudi s prostovoljnim delom za sanacijo izgube. Delo v kamnolomu TOZD GRAMAT v Trbovljah na Vodenski cesti je precej mehanizirano. Gramoz transportira nakladalec do transportnega traku. (Foto A. Bola) V letu 1978 pričakujemo z večjo proizvodnjo tudi boljše finančne rezultate, ki morajo biti pozitivni že v prvem polletju 1978. Tudi storitve delavcev na opekarni se iz meseca v mesec večajo. Vendar na je treba povedati, da zaradi nedokonča-nja rekonstrukcije zorilnice, še vedno ne dosegamo planirane količinske proizvodnje. Čim bo tudi ta končana, bo količinska proizvodnja večja in s tem tudi boljši finančni rezultat, kar je želja vseh zaposlenih na TOZD GRAMAT. Jurij Gotel Srečno rudarji! Pred vas smo danes prišli predstavniki otrok smrtno ponesrečenih delavcev delovne organizacije REK Zasavje Trbovlje s tem, da vam, prodno odidemo na petdnevno letovanje v počitniški dom rudarjev na Rab, zaželimo zdravje, osebno srečo in mnogo delovnih uspehov. Želimo, da bi bilo vaše delo in napori, ki jih vlagate za napredek naše socialistične družbe resnično cenjeni. Vse te napore, ki jih pri svojem delu vlagate cenimo tudi mi otroci smrtno ponesrečenih delavcev, ki smo svoje očete izgubili pretežno v globini vaših črnih jam. Tudi naši pokojni očetje bi prav tako kot vi, s svojim vztrajnim delom mnogo pripomogli k večji storilnosti v rudniku, bojevali bi se z vami za doseganje planskih nalog in skupaj z vami zagotavljali najboljše pogoje za uresničevanje samoupravnih in družbenoekonomskih pravic. Da vse to zagotovimo in še nadalje utrjujemo, smo predvsem pomemben dejavnik pri tem tudi mi mladi, ki se bomo po končanem šolanju pridružili z vami v boj, da bomo s številnimi našimi aktivnostmi ter z našimi konkretnimi akcijami, nadalje razvijali tradicije revirskih rudarjev. Danes nam je dana priložnost, da se vam zahvabmo za vso vašo skrb, da vam še posebej v tem letu, ko člani Zveze komunistov na svojih kongresih ugotavljajo rezultate svojega dela in se dogovarjajo o svojih nadaljnjih nalogah, kako bi čimuspešneje pod vodstvom tovariša Tita utrjevali moč oblasti celotnega delavskega razreda, čestitamo za vsa vaša prizadevanja pri krepitvi bratskega sodelovanja med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Sklenili in odločili smo se, da vas želimo videti, da vam ob dnevu rudarjev zaželimo zdravje, mnogo delovnih uspe- Nove cene komercialnih vrst premoga od 17. junija 1978, povečane za 9 °jo a J CENE NA VELIKO Cena v letu 1977 in 1978 do 16. VI. 1978 din/ tona nova cena od 17. VI. 1978 din/tona kosi 588,90 641,90 kocke 566,00 616,90 oreh 499,70 544,60 grah 462.45 504.05 zdrob 404,65 441,05 prah 234,20 309,75 b) CENE NA MALO: Stara cena na malo din/tona Nova cena na veliko din/tona Dosed. marža Nova cena in stroški na malo din/ tona din/ tona kosi 611,20 641,90 22,30 664,20 kocke 585,30 616,90 19,30 636,20 oreh 517,90 544,60 18,20 562,80 Nove prodajne cene so zaokrožene navzdol na 0,10 din, oziroma 0,05 din. Nove cene premoga za leto 1978 smo predvideli že z gospo-darsko-finančnim načrtom za leto 1978, ki ga je sprejel delavski svet REK Zasavje 20. februarja. Dne 8. 6. 1978 pa je sprejel zvezni izvršni svet odlok, objavljen v Uradnem listu SFRJ, 16. 6. 1978, s katerim je določeno, da se smejo povečati obstoječe prodajne cene komercialnih vrst premoga do 9 °/o z veljavnostjo od 17. 6. 1978 dalje. Na temelju določil pravilnika o oblikovanju cen in pogojev za prodajo proizvodov in storitev, je delavski svet sprejel nove cene premoga. O tem so bili seznanjeni vsi kupci premoga. BB0BB000 hov, varno delo ter rudarski Srečno in da poklonimo spomin vsem tistim vašim sodelavcem, vsem našim naj dražjim, ki so morali žrtvovati svoja življenja pri izpolnjevanju svojih delovnih dolžnosti v REK Zasavje. Predstavnike rudarjev Premogovnika Hrastnik prosim, da prevzamejo ta lovorjev venec, ki naj ga ponesejo v imenu otrok smrtno ponesrečenih delavcev REKZ, na skupinsko pokopališče na Dol. Prav tako prosim predstavnika sindikalne organizacije Premogovnika Hrastnik, da v našem imenu pozdravi tovariša Francija Kastelica, ki je prav tako izgubil svojega očeta v vašem rovu in zaradi svoje težke bolezni ne more biti z nami. V imenu vseh otrok mu želimo čimprejšnje okrevanje in čimbolj še počut je. Predlagam, da mu ob tej priliki izročite v imenu otrok šopek cvetja in skromno denarno pomoč, vas članov kolektiva! Vam rudarjem pa ob naši čestitki za vaš stanovski praznik obljubljamo, da se bomo pri učenju in delu prizadevali tudi v bodoče, saj vašo skrb za nas otroke smrtno ponesrečenih delavcev REKZ čutimo vedno bolj in jo tudi cenimo. SREČNO tovariši rudarji! Opomba uredništva: V nedeljo, 25. junija t.l. je odpotovalo na petdnevno letovanje na Rab, 29 otrok-sinov in hčera delavcev našega kombinata, ki so se pri delu smrtno ponesrečili. Predno so odpotovali, so predstavniki skupine teh otrok prebrali gornje pismo 23. junija ob 13.45 pred rudarji TOZD Premogovnik Hrastnik. Stroški letovanja teh otrok gredo v breme posebnega sklada pri KOSIRE za pomoč otrokom smrtno ponesrečenih delavcev REKZ, v katerega plačujemo prispevke vsi člani kolektiva. 000B0E3BB Rezultati poslovnega uspeha med letom za obdobje).-III. 1971) Analiza o rezultatih dela in poslovanja temeljnih organizacij po periodičnem obračunu za obdobje I.—III. 1978, je izdelana za vse TOZD in DS SS REK Zasavje, z naslednjo vsebino: — Doseganje in delitev celotnega prihodka TOZD in DS SS REK Zasavje. — Izpolnjevanje proizvodnje (fizični obseg) po delovnem načrtu. — Povprečno razporejeni mesečni osebni dohodki iz ur dela in PNK. — Kazalci poslovanja TOZD in DS SS za obdobje I.—III. 1978. Analiza omogoča: — primerjati rezultate poslovanja TOZD s finančnim planom; — primerjati rezultate poslovanja TOZD s proizvodnim planom; — primerjati rezultate poslovanja TOZD z rezultati poslovanja drugih TOZD. Na temelju sklepa delavskega sveta SOZD REK Zasavje, z dne 13. junija, objavljamo podatke v celoti, da bi bili člani kolektiva vseh TOZD in DS čimbolj e seznanjeni z rezultati poslovanja. DOSEGANJE IN DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA TOZD in DS SS REK Zasavje, za I. trimesečje 1978 TOZD RP HRASTNIK Besedilo Plan 1978 Doseženo 1.-111/78 Indeks Celotni prihodek 238.506.000 80.113.107,50 33,59 Materialni stroški 73.583.400 30.249.723,30 41,11 Družbeni proizvod 164.922.600 49.863.384,20 30,23 Amortizacija 23.443.600 6.831.019,65 29,14 Dohodek 141.479.000 43.032.364,55 30,42 Obveznosti 21.831.600 6.419.445,05 29,40 Čisti dohodek 119.647.400 36.612.919,50 30,60 BOD 99.830.100 28.881.562,30 28,93 Del. čist. doh. za stanov, grad. 8.353.400 1.471.720,30 17,62 Ostanek 11.463.900 + 6.259.636,90 54,60 TOZD RP TRBOVLJE Besedilo Plan 1978 Doseženo 1.-111/78 Indeks Celotni prihodek 194.306.000 49.873.457,85 25,67 Materialni stroški 60.684.900 23.809.704,80 39,23 Družbeni proizvod 133.621.100 26.063.753,05 19,51 Amortizacija 17.140,000 2.899.849,35 16,92 Dohodek 116.481.100 23.163.903,70 19,89 Obveznosti 19.132.900 4.752.202,35 24,84 Čisti dohodek 97.348.200 18.411.701,35 18,91 BOD 80.887.000 20.754.514,00 25,66 Del čist. doh. za stanov, grad. 6.776.600 1.735.619,85 25,61 Ostanek 9.684.600 — 4.078.432,50 — ■ 42,11 TOZD RP ZAGORJE Besedilo Plan 1978 Doseženo 1.-111/78 Indeks Celotni prihodek 266.770.100 53.623.069,10 23,65 Materialni stroški 71.626.900 20.009.955,90 27,94 Družbeni proizvod 155.143.200 33.613.113,20 21,67 Amortizacija 11.420.700 3.755.061,00 32,88 Dohodek 143.722.500 29.858.052,20 20,77 Obveznosti 23.761.000 6.077.636,50 25,58 Čisti dohodek 119.961.500 23.780.415,70 19,82 BOD 99.329.400 26.765.062,50 26,95 Del čist. doh. za stanov, grad. 8.265.100 2.127.409,75 25,74 Ostanek 12.367.000 — 5.112.056,55 — 41,34 TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Besedilo Plan 1978 Doseženo 1.-111/78 Indeks Celotni prihodek 89.354.800 22.846.919,80 25,57 Materialni stroški 26.632.300 6.525.219,70 24,50 Družbeni proizvod 62.722.500 16.321.700,10 26,02 Amortizacija 11.909.700 2.862.645,25 24,04 Dohodek 50.812.800 13.459.054,85 26,49 Obveznosti 9.878.700 2.677.246,60 27,10 Čisti dohodek 40.934.100 10.781.808,25 26,34 BOD 33.774.900 8.723.332,30 25,83 Del čistega doh. za stanov, grad. 2.804.600 725.576,85 25,87 Ostanek 4.354.600 + 1.332.899,10 30,61 TOZD TET TRBOVLJE Besedilo Plan 1978 Doseženo I.-III/78 Indeks Celotni prihodek 541.567.000 140.779.883,85 25,99 Materialni stroški 375.159,000 113.054.096,65 30,13 Družbeni proizvod 166.408.000 27.725.787,20 16,66 Amortizacija 57.262.000 13.480.582,60 23,54 Dohodek 109.146.000 14.245.204,60 13,05 Obveznosti 43.904.000 15.409.469,75 35,10 Čisti dohodek 65.242.000 — 1.164.265,15 - - 1,78 BOD 52.986.000 15.412.713,30 29,09 Del čist. doh. za stanov, grad. 3.027.000 1.308.303,70 43,22 Ostanek 9.229.000 —17.885.282,15 - -193,79 TOZD RGD Besedilo Plan 1978 Doseženo I.-III/78 Indeks Celotni prihodek 148.627.500 30.275.271,20 20,37 Materialni stroški 59.915.700 8.721.810,75 14,56 Družbeni proizvod 88.711.800 21.553.460,45 24,30 Amortizacija 7.036.200 1.627.183,85 23,13 Dohodek 81.675.600 19.926.276,60 24,40 Obveznosti 7.208.400 2.882.607,05 39,99 Čisti dohodek 74.467.200 17.043.669,55 22,89 BOD 58.556.400 15.729.767,50 26,86 Del čist. doh. za stanov, grad. 4.810.800 1.152.439,35 23,96 Ostanek 11.100.000 + 161.462,70 1,45 E. KARDELJ: SMERI Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja VI. Naloge vodilnih subjektivnih sil družbe pri nadaljnji graditvi političnega sistema Pri nadaljnji graditvi političnega sistema moramo posvetiti posebno pozornost oblikovanju položaja, vloge in načina delovanja idejnih in političnih sil socializma, sil, ki jih običajno imenujemo subjektivni faktor socialistične revolucije. Predvsem gre za dograjevanje organizacije, metod dela in položaja v političnem sistemu, ne pa za načelne spremembe družbene vloge teh sil. Doseči moramo drugačen, praktičen odnos do nalog, ki stoje pred temi silami, tako da jih bomo tudi organizacijsko prilagodili političnemu sistemu samoupravljanja. Ko tovariš Kardelj v tem poglavju opredeljuje subjektivni faktor socialistične družbe poudarja, da to ni samo zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije, kot SZDL, sindikat in zveza socialistične mladine, ampak da ta faktor predstavljajo tudi vse tiste družbene organizacije, ki imajo svoj interes in vpliv v družbenih odnosih in ki na različne načine vplivajo na družbeno zavest in na reševanje problemov v družbi. Vse naštete sile socialističnega družbenega ustvarjanja se morajo torej demokratično organizirati okrog delegatskega sistema, ki predstavlja ogrodje celotnega družbenega in političnega sistema. Ta demokratična organiziranost v krogu delegatskega sistema pa pomeni, da naše družbenopolitične organizacije niso, pa tudi nobene potrebe ni, da bi morale biti volilna telesa za boj za oblast, kakor so to politične stranke v parlamen- tarnem sistemu. Pri nas predstavljajo obliko organiziranosti delovnih ljudi in občanov na posameznih interesnih področjih, kjer se ti interesi izražajo v obliki ideologije, politike, znanosti, splošnih družbenih interesov in podobno. Odločilen in prevladujoč vpliv v oblikovanju teh interesov pa mora imeti delavski razred. Na vseh ključnih pozicijah samoupravnega demokratičnega sistema mora prevladovati dolgoročni interes delovnega ljudstva, ker lahko le ta zagotavlja stabilnost našega sistema. Pri zagotavljanju odločilnega vpliva delavskega razreda ima posebno vlogo vsekakor zveza komunistov Jugoslavije, kot faktor zavesti samoupravnih delovnih množic in kot gibalna sila njihove socialistične akcije. Medtem, ko smo v preteklosti upravičeno razbijali preveliko personalno spojenost partij skega in državnega aparata, obstoja danes druga nevarnost, da zveza komunistov ostane preveč na obrobju resničnih družbenih dogajanj in da se s tem zmanjša tudi njena povezanost z delovnimi množicami. Uspešnost partije pa je odvisna od te povezanosti z najširšimi množicami, za kar najdemo vrsto dokazov v sami zgodovini KPJ. V svoji revolucionarni akciji je bila uspešna samo tedaj, kadar je s svojo aktivnostjo in politiko našla pot do celotne progresivne in demokratične strukture družbe. Zveza komunistov je sicer še vedno tisti resnični politični faktor, ki lahko skupaj z ostalimi socialističnimi silami odločilno vpliva na razvoj družbe, vendar pa je nujno, če želi to tudi ostati, da prilagodi način svojega delovanja spremembam, ki so nastale v naši družbi. Biti mora vedno tam, kjer poteka samoupravna in politična aktivnost množic, to pa je v delegatskem sistemu in celotnem sistemu samoupravljanja ter pri ustvarjanju politike in prakse drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacij, katere imajo in morajo imeti vpliv na družbenoekonomski in politični razvoj naše družbe. Brez aktivnega TOZD ESD Besedilo Plan 1978 Doseženo 1.-111/78 Indeks Celotni prihodek 54.573.500 13.585.068,15 24,89 Materialni stroški 29.581.500 6.697.315,05 22,64 Družbeni proizvod 24.992.000 6.887.753,10 27,56 Amortizacija 3.342.000 530.128,80 15,86 Dohodek 21.650.000 6.357.624,30 29,37 Obveznosti 2.444.000 715.537,00 29,28 Čisti dohodek 19.206.000 5.642.087,30 29,38 BOD 16.558.000 4.880.881,10 29,48 Del čist. doh. za stanov, grad. 1.376.300 391.830,85 28,47 Ostanek 1.271.700 + 369.375,35 29,05 TOZD GRAMAT Besedilo Plan 1978 Doseženo 1.-111/78 Indeks Celotni prihodek 17.667.700 3.617.684,15 20,48 Materialni stroški 7.626.400 1.517.404,90 19,90 Družbeni proizvod 10.041.300 2.100.279,25 20,92 Amortizacija 1.190.000 270.188,40 22,70 Dohodek 8.851.300 1.830.090,85 20,68 Obveznosti 2.415.600 522.101,40 21,61 Čisti dohodek 6.435.700 1.307.989,45 20,32 BOD 5.701.900 1.379.144,20 24,19 Del čist. doh. za stanov, grad. 470.900 112.163,15 23,82 Ostanek 262.900 — 183.317,90 —69,73 TOZD AVTOPREVOZ ZASAVJE Besedilo Plan 1978 Doseženo I.-III/78 Indeks Celotni prihodek 25.000.000 6.499.424,65 26,00 Materialni stroški 8.700.000 2.216.946,35 25,48 Družbeni proizvod 16.300.000 4.282.478,30 26,27 Amortizacija 4.000.000 931.362,75 23,28 Dohodek 12.300.000 3.351.115,55 27,24 Obveznosti 1.527.500 496.039,95 32,47 Čisti dohodek 10.772.500 2.855.075,60 26,50 BOD 9.200.000 2.421.448,70 26,32 Del čist. doh. za stanov, grad. 772.500 181.762,55 23,53 Ostanek 800.000 + 251.864,35 31,48 Napajalna črpalka v TET PE 2. (Foto A. Bergant) TOZD RSC Besedilo Plan 1978 Doseženo I.-III/78 Indeks Celotni prihodek 26.466.800 9.063.706,60 34,25 Materialni stroški 6.114.000 2.411.409,45 39,44 Družbeni proizvod 20.352.800 6.652.297,15 32,68 Amortizacija 873.200 240.828,30 27,58 Dohodek 19.479.600 6.411.468,85 32,91 Obveznosti 1.348.900 440.597,25 32,66 Čisti dohodek 18.130.700 5.970.871,60 32,93 BOD 15.411.100 3.847.701,55 24,97 Del čist. doh. za stanov, grad. 875.900 218.135,30 24,90 Ostanek 1.843.700 + 1.905.034,75 103,33 DS SS Besedilo Plan 1978 Doseženo 1.-111/78 Indeks Celotni prihodek 36.886.700 8.254.299,50 22,38 Materialni stroški 11.131.100 2.114.490,45 19,00 Družbeni proizvod 25.755.600 6.139.809,05 23,84 Amortizacija 1.030.900 144.092,85 13,98 Dohodek 24.724.700 5.995.716,20 24,25 Obveznosti 1.313.500 352.457,65 26,83 Čisti dohodek 23.411.200 5.643.258,55 24,10 BOD 20.653.000 4.834.311,90 23,41 Del čist. doh. za , stan. izgrad. 1.733.200 412.401,55 23,79 Ostanek 1.025.000 + 396.545,10 38,69 DO REK — ZASAVJE Besedilo Plan 1978 Doseženo 1.-111/78 Indeks Celotni prihodek 1,599.726.100 418.531.892,35 26,16 Materialni stroški 730.755.200 217.328.077,30 29,74 Družbeni proizvod 868.970.900 201.203.815,05 23,15 Amortizacija 138.648.300 33.572.942,80 24,21 Dohodek 730.322.600 167.630.872,25 22,95 Obveznosti 134.766.100 40.745.340,55 30,23 Čisti dohodek 595.556.500 126.885.531,70 21,31 BOD 492.887.800 133.630.439,35 27,11 Del čist. doh. za stanov, izgrad. 39.266.300 9.837.363,20 25,05 Ostanek 63.402.400 —16.582.270,85 —26,15 IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA od I. I. 1978 do 31. III. 1978 PROIZVODNJA PREMOGA (ton) TOZD letni načrt doseženo