Dopisi in novice. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta dne 5. novembra 1877. Prošnja gimnazijskega profesorja za pervo petletnico je bila predložena sl. ministerstvu. Pripomoč (subvencija) 1500 gl., ki jo je dovolilo ministerstvo poljedelstva za poduk v kmetijstvu je bila razdeljena po zaslišanji središnega odbora kmetijske družbe. Sklepnaporočila ravnateljstva na možkem in ženskem učiteljišču so se jemala na znanje, in oddajali so se ukazi ravnateljstvu zastran zbirke učnih pripomočkov. Zastran delitve deržavnih štipendij gojencem na m. in ž. učiteljišču za tekoče šolsko leto so stavili nasvete. Prošnja gojencana učiteljišču za ponavljanje pervega letnika se je predložila sl. ministerstvu. Druga, tretja in četerta učiteljska služba na Verhniki se določi na 500, 450 in 400 gl. Sklenjeno je bilo tndi, da se ima šola v Dragatušu razširiti. Prošnje za oprostitev šolnine, prošnje za nagrado in denarno pomoč so se razreševale. — (Postava poterjena.) Presvitli cesar so poterdili postavo, vsled katere se ima pobirati 18$ naklad za šolske potrebe na Kranjskem, ki znašajo 165.381 gl. za 1. 1878. — (Novo šolsko poslopje zit ljudsko in meščansko šolo v Kerškem). Stoji ta stavba na šolskem tergu poleg cerkvc in ima dvoje prednjih lic (Fa^aden), to na sever meri 40 mtr. in uno na vzhod 38 mtr. na dolgost. Vsaka ima dvoje nadstropij in po 11 oken. Vsako nadstropje je visoko 4-25 mtr. Vsaka stran ima svoj poseben vhod. Ljudska šola v 1. nadstropji ima 4 učne sobe, 1 sobo za knjižnico, 1 za pisarno in 2 za učne pripomočke. V 1. nadstropji je tudi stanovanje za nadučitelja, ki ima 3 sobe in postranske postore. Meščanska šola v 2. nadstropji ima 3 učne sobe, 1 sobo za knjižnico, 1 za pisarno, 2 sob za učne pripomočke, prirodosloven, naravoznanstven in kemikaljski kabinet. Za nadaljevalen poduk v kmetijstvu je prihraujena 1 soba, a 1 tudi za učne pripomočke. V skupno porabo imate obe šoli telovadnico, shrambo za telovadno orodje, dvorano za risanje in sobo za risarije. V pritličju ima šolski sluga svoje stanovanje. Vsi prostori so zračni in svitli, in šolska priprava, posebno pa klopi in table prav praktično napravljene. V predsobi na vzhodnem licu je napis, ki se glasi: „1877 ,,Unter der Regierung Sr. Majestat des Kaisers Franz Joseph vcn ,,Martin Hotschevvar, Biirger von Gurkfeld, der Bildung der Jugend ,,gewidmet". Po hodišCih so izreki v nemškem in slovenskem jeziku. Namenilno pismo (Widmungsurkunde) je bilo k sklepu vzidano; kaže nam zgodovino te šole, namen daritelja in pogoja, ki ju je stavil. G. Martin Hočevar je ponudil 17. septembra 1874 priloživši načerte okrajnemu šolskemu svetu poslopje za 8 razredno meščansko šolo. Okrajni šolski svet je to ponudbo livaležno sprejel in v porazumljenji z blagim dobrotnikom namembo prenaredil tako, da ima poslopje biti za 4razredno ljudsko šolo in samostalno 3razredno meščansko šolo. Bivši c. k. okrajni inženir Tomaž Ankerst je izdelal načert, preskušala ga je c. k. deželna vlada in 15. maja 1875 so začeli zidati, tehnično izdelavo je vodil c. k. inženir Ernst Gosler a stavbo je nadzoroval Jakob Burger in poslopje je bilo doveršeno 1. 1877. Daritelj je pa temu daru stavil dvoje poglavitnih pogojev: 1. Splošna 4razredna ljudska šola naj bode vravnana tako, da posreduje prestop v srednjo šolo z nemškim učnim jezikom. 2. Meščanska šola se ima vstanoviti in vzderževati kot nemška učilnica. C. k. deželna šolska oblast je ta pogoja sprejela in z odlokom 22. junija 1877 št. 1708, privolila. 1. S početkom šolskega leta 1877/78 naj bode v 4. razredu splošne ljudske šole nemški jezik u č n i j e z i k za vse predmete razen verouka in poduka v slovenskem jeziku. 2. V drugem razredu naj bode nemški jezik učni jezik pri številjenji a v tretjem razredu pa poleg tega tudi pri poduku v nemškem jeziku. 3. V meščanski šoli naj bode nemški jezik učni jezik za vse predmete po vseh treh razredih. C. k. okrajni šoJski svet je pozdravil garancijo teh namenilnih pogojev in 15. oktobra 1. 1877 je bil vpričo c. k. naučnega ministra dr. Karola Stremayrja in ko so bili še navzočni c. k. deželni predseduik Bohuslav vitez Widmann in kranjski deželni glavar dr. Friderik Kaltenegger pl. Kiedhorst, vzidan s k 1 e p n i k a m e n in v posebnem darilnem pismu je bilo tudi to darilo okrajnemu šolskemu svetu pravno in formalno izročeno; kar se je izveršilo in zgodilo na podlagi vradnih pisem in po volji daritelja. To je ob kratkem zgodovina perve meščanske šole na Kranjskem. Gosp. M. Hočevar je dobil red železne krone in postal častni meščan v Kerškem, a Kerško mesto lepo poslopje za 4razredno ljudsko šolo. Kerški okraj pa lepe prostore za meščansko šolo. — (V drugo se mi ne vtikamo, nam je tukaj le za zgodovino te šole, ki morda nima v vsi Avstriji kaj enacega.) Vr. — Narodna Šola. (Konoc.) Dobro vem, da so g. učitelji hvaležni za obilo, da, bogato povernene male doneske. Mnogo zahvalnic smo prijeli celo s prošnjo, naj jih priobčimo. A na tihera storjeno dobro delo je bolj zaslužno, kakor obešeno na veliki zvon. Društvo ima to vodilo, da levica ne ve, kar desnica da. No lepo je, da se s toplo besedo zahvaljujemo za prijete dobrote, a še lepše je, da z dejansko zahvalo priznavamo človekoljubna dejanja. To dejansko zahvalo, dragi moji, pa pokažemo s tem, da v panji ne zajemamo samo, temuč tudi po malem donašamo vanj. Marljivo naj bi g. g. učitelji nabirali male milodare pri premožnejih stariših. Nobene prilike naj učitelj ne zgreši, da prosi pri g. župniku, g. županu, pri posestnikih in šolskih prijateljih za kak grošiček, kako desetico. Saj prositi za druzega, zlasti za tak namen ni sramotno, temuč le častno. Učitelj kaže s tem, kako živo hrepeni po izomiki izročene mu šolske dece. Javno zanimanje za šolo jo more le pri občinstvu priljubiti ter je storiti požertvovalno. Drugo, kar bi se s tem prizadevanjem doseglo, bilo bi, da bi tudi mestjani potem raje kaj dali dništvu v podporo. Mar naj bode vse naloženo na ramenah meščanov? Eadi dajo, pa še raje bodo dajali, ako bodo vidili, da se tudi na deželi kaj stori. Bi ne bilo škoda? ko bi meščani rekli, storili smo zadosti. Zdaj je versta pri vas! Ali bi moglo društvo dalje še obstati? — G. g. učitelji pa bi morali tudi zanimati se za to, kaj rodoljubni gospodje znanstvenega predavajo. Predlanski govori, jako mikavni in podučljivi so natisnjeni, ter se dobe v nar. tiskarui za 30 nov. Naj bi učitelji te novce žertovali ter segli po knjižici, da bi se razpečala. Vredna je, da jo vsak čita. Eazprodaja one knjižice bi nam zagotovila natis lanskih 4 govorov, ki niso nič manj mični in podučljivi. Ker pa je še obilno onih pervih govorov založenili, ni se moglo novih dati na svitlo, kar je glede na našo slov. literaturo škoda. Da bi se knjižica razprodala, bilo bi to naj boljša zahvala govornikom in spodbuda k nadaljevanji v dvojno mer koristnih podvzetij. — Nabiralnih skrinjic je mnogo po mestu in po deželi v javnih poslopjih razobešenili. A brez agitacije ne pride nič vanje. Iz nekaterili krajev nismo dobili, niti solda a tudi skrinjic ne nazaj. Vsaka nova reč nekaj časa mika in občinstvo se zanjo zanimiva, prijatelji se naveličajo, ali zarad splošnega pomankanja ali iz katerega koli vzroka. Kjer je pa vender-le upati po tem potu kaj podpore, tam jetreba agitacije in nadzorovanja. Tiskan poziv k radodarnosti ima le iz početka kaj vspeha, pozneje ne nareja toliko vtisa, naj si bode tudi v zlatem okviru in napis tiskan z naj večimi čerkami. Skrinjice nas stanejo 70—80 novc. Kjer se da po majhnih doneskih nabrati par desetic, tam naj se zapisujejo na kako polo ali knjižico; eden hranuje novce, dokler se ne nabero goldinar, drug hrani knjižico, ter kontrolira vsakokratni stan blagajnice. Ume se, da je istotako potreba vztrajnosti in prigovarjanja za to, kakor pri nabiranji v skrinjico. — Po večkratnem opominu naj se dobrodelni zavod podpira, soznani sg tudi občinstvo z namenom društvenim in nemogoče ni, da ne bi se danes ali jutri v svoji oporoki kak rodoljub spomnil tega društva. Ravno tako bi se našel v kakem šolskem okraji še kak ustanovnik, katerili šteje društvo sedaj le deset, in ti so: G. g. Jakob Eazlag, baron Anton Cojz (f), dr. E. H. Costa (f), Perdo Vigele, Andreas Einspieler, Adolf Obreza, dr. vitez Franc Močnik, Franc Kotnik, Matej Pirec, Jožef Vošnjak. Z ustanovo se lahko domači ljudski šoli vsako leto društvenega obstanka nakloni lepe podpore, ki se daje na račun letnih obresti vplačene ustanovnine, ako ni namenjena v splošno podporo. Ako društvo neha, se bode na določbo ustanovnikov jemalo ozir, t. j., da se ali jedni sami šoli poverne ustanovnina, ali pa razdeli v šolskem blagu mej deležnike N. šole zadnjega leta društvenega obstanka. Pri razpošiljanji blaga gledal je odbor naj več na želje deležnikov. Naj več se je razdelilo blaga za mladino pri nauku v porabo. To je tudi poglavitni namen društvu. Sicer je pa tudi marsikatera šola dobila lepe učne pripomočke, ki bi jih morale šolske občine za drag denar kupovati. Še več bi Nar. šola mogla v tej zadevi storiti, ko bi bile vgodnejše poprej omenjene okoliščine. Zlasti bi društvo hotelo preskerbeti učil za realistične nauke, za katere je treba toliko denarja poslati iz dežele. Koliko bode društvo v tej zadevi moglo doseči, to zavisi od g. tovarišev. Kaj naj store, sem povedal popred. Čez leto obsorej hočemo se pomeniti obširneje o učilih; mej tem pa večkrat kaj spregovoriti v Uč. Tovarišu, kakošni naj bodo, kakošni so in kako se s pridom porabijo pri nauku. Končaje svoje besede serčno želim, da bi se, dragi mi sodrugi, prav pogostoma spominjali dobrili misli, ki ste jih danes obilo slišali, in da bi marljivo delali na šolskem polji po geslu: Delaj, nabiraj, množi! Ker ni bilo o tem poročilu daljše debate, so bili voljeni v pregledavalce računov g. g. Josip Levičnik, Jernej Čenčič in Marko Kovšca. Odbor je sestavljen: Feliks Stegnar (predsednik), Andri Praprotnik (podpredsednik), Matej Močnik (blagajnik in tajnik), Janez Borštnik, Fr. Govekar, Janez Kogej, Valentin Jarc, Blaž Kuhar in Janez Tomšič iz Ljubljane. — V Sori, nov. 1877. (Zahvala.) Častiti gospod župnik in krajni šoJski nadzornik, g. Vencel Peliare, je zadnje čase ljudski šoli v Sori podaril nasledne stvari: 1 globus se slovenskiru tekstom; 1 Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel in njihovih pokrajin; 1 krasno veliko podobo z zlatim okvirjem, ki z oljnatim barvenim tiskom predstavlja našega presvitlega vladarja Franca Josipa I. Tudi šolsko bukvarnico je omenjeni gospod zdatno pomnožil s tem, da jej je podaril 27 različnih, deloma prav redkih in dragocenih knjih iz zemljevidov. Podpisani izpolnjuje sebi prijetno dolžnost, ako se temu preblagemu šolskemu dobrotniku in prijatelju, ki tudi sicer šolsko blagost in korist na vso moč podpira, v imenu krajnega šolskega sveta za vse njegove blagodušne darove javno prav preserčno zahvaljuje. Bog nam daj več takih župnikov, šolskih prijateljev! STCattin cfotočni-fi., učitelj. Razpisi učiteljskih slnžeb. Na Kranjskem. Na trirazredni šoli v Šent-Jerneji s letno plačo 500 g\. S prilogami obležene prošnje naj se do konca mesca decembra t. 1. ulože pri krajnem šolskem svetu v Šent-Jerneji. Za to službo morejo tudi učiteljice prositi. Okrajni šolski svet v Kerškem dne 16. listopada 1877.