V POČASTITEV KONGRESA — Včeraj seje v Novi Gorici začel 10. kongres ZSMS, ki saga mladi po vsei Goreniski nntnatii; «, t* / tudi z napisi po gorenjskih mestih zaželeli plodno in uspešno delo. Mladi Kranjčani so včeraj popoldZ pozd^ manifestacijami ter mu v osnovni šoli heroja Bračiča razstavo pod naslovom Deset kongresov mladinske orga nizacije — Foto: F. Perdan Titovem trgu, Tržičam pa so že v torek odprli Leto XXXI. Številka 79 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenic«, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odcovorni urednik Andrej Zalar Odgovorni urednik GLASILO S O C I Kranj, petek, 13. 10. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja 1968 kot poKednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. NE ZVEZE DELO VNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Akcija bratstva in solidarnosti Plemenito poslanstvo vlaka V sredo ponoči krenil v Srbijo 16. vlak bratstva in enotnosti, napolnjen z okrog 1250 nekdanjimi slovenskimi izgnanci v Srbijo, njihovimi svojci, kulturnimi skupinami in delegacijami republike ter občinskih skupnosti — Včerajšnji in današnji prisrčni sprejemi — Gorenjci v Valjevu, Brusu, Smederevski Palanki, Zaječarju in okoliških krajih — Vlak se vrača v nedeljo KRANJ — Danes, ko prebirate te vrstice, v številnih srbskih krajih okrog Kraljeva, Valjeva ln Titovih Užic vre od navdušena. Ljudje teh krajev so tako, «ot le oni znajo, sprejeli udeležence letošnjega vlaka bratstva in enotnosti, ki je v srbske kraje pripeljal 1250 udeležencev vlaka iz Slovenije. Objeli so se stari znanci in delilci zlega in dobrega, zagovorniki reka, da nikdar nima človek tako malo, da ne bi mogel pomagati drugemu. To so pokazala leta, ko so Nemci v začetku in med drugo svetovno vojno izgnali v Srbijo ter dele Hrvatske in Bosne okrog 7500 slovenskih domoljubnih družin, svojce partizanov in zločinsko umorjenih talcev. Te ljudi, okradene svobode in človekovega dostojanstva, so v Srbiji in povsod, kamor so bili izgnani, sprejeli kot brate. Domačini so skrbeli zanje, čeprav pogosto še zase niso imeli. Spontano je v letih vojne vihre tudi tako nastajalo bratstvo in enotnost nadih narodov in se kovala solidarnost, ena od temeljev sedanje samoupravne socialistične Jugoslavije. Vlak bratstva in enotnosti nima le namena omogočati srečanja srbskih gostiteljev z našimi izgnanci, temveč je njegova vrednota trajnejša in plemenitejša. Medvojno skupno trpljenje je vzpodbudilo k pobratenju 28 slovenskih in 30 srbskih občin in k iskanju novih in novih oblik sodelovanja ne le v letih, ko vlak odpelje v Srbijo ali iz Srbije pride k nam, temveč stalno, nenehno ... Gorenjski izgnanci in njihovi svojci, predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij ter pihalni orkester jeseniških železarjev, ki je ena od treh kulturnih skupin na letošnjem vlaku, so gostje Brusa, Smederevske Palanke, Valjeva, Zaječarja in Titovih Užic. V te in okoliške kraje je bilo izgnanih največ Gorenjcev in ljudje iz teh krajev bodo čez dve leti, ko bo vlak bratstva pripeljal iz Srbije v Slovenijo, naši gostje! Prav je, da že sedaj začnemo razmišljati, kako čim gostoljubneje sprejeti brate iz bratske republike. J. Košn jek NA POT K PRIJATELJEM — Del letošnjega vlaka bratstva in enotnosti je krenil v sredo ponoči z jeseniške železniške postaje in se na vožnji do Zidanega mosta, kjer se mu je pridružila še kompozicija s Štajerske, ustavil v Radovljici, v Kranju, v Skofii Loki in v Ljubljani. Povsod so mu zaželeli srečno pot in izročali pozdrave za bratski srbski narod. Na sliki postanek v Kranju, kjer so vstopili izgnanci in udeleženci vlaka iz kranjske in tržiške občine, (jk) — Foto: F. Perdan ».MEDNARODNI SEJEM OPREME Danes otvoritev sejma Kranj - Danes. 13. oktobra, bo sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvi-na odprl na kranjskem sejmišču 11. mednarodni sejem opreme. Na več kot 5000 kvadratnih metrih se predstavlja nad 100 domačih in tujih razstavljavcev, med katerimi srečamo tudi zastopnike nekaterih dežel v razvoju. Sicer pa bo letošnji sejem opreme namenjen seznanjanju obiskovalcev z načini opremljanja človekovega bivalnega prostora. Predstavljeno bo pohištvo in drugi predmeti, potrebni za opremo stanovanja. Tudi letos se predstavljajo likovniki, sejem pa načrtuje posebno predavanje o opremljanju prostorov, kjer prebiva človek. Precejšen napredek predstavlja skupna razstava gorenjskih tekstilcev. Manjkali bodo le proizvajalci, ki se tudi doslej niso pojavljali na sejemskih prireditvah. Poskrbljeno bo za nakup ozimnice, razen tega pa tudi za okrepčilo. Posebna zanimivost bo gobarska razstava. Nad 500 vrst užitnih gob bo na sejmu in večina jih bo pripravljenih za pokušino. Lahko torej pričakujemo, da sejem opreme, ki bo odprt do 22. oktobra, ne bo razočaral obiskovalcev, -jk KRANJ SPET FESTIVALSKO MESTO - Pred festivalno dvorano kina Center vihra 29 zastav držav udeleženk letošnjega 7. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov. Otvoritveni večer je bil z izborom alpinističnih filmov posvečen obletnici osvojitve Triglava, do torka zvečer pa se bo v uradni festivalski konkurenci za festivalske nagrade, nagrado Cidalc in nagrado organizacijskega komiteja 22. olimpijskih iger 1980 v Moskvi, potegovalo 62 filmov. Vsak dan sta v kinu Center dve predstavi, posebej pa je po šolah organiziran ogled za mladino. Te dni se v Kranju poleg znanih filmskih delavcev z vsega sveta mude tudi ugledni evropski alpinisti in snemalci. Današnji dan je posvečen nizozemskemu, pri nas manj znanemu filmu; s filmsko delegacijo bo Kranj obiskal tudi veleposlanik kraljevine Nizozemske v SFRJ gospod Jo van der Valk. V torek, 17. oktobra zvečer, ko se izteče festivalski program, bo tudi razglasitev najboljših filmov in podeljene nagrade. Več o festivalu in program filmov na 20. strani. X. * kongres' ZSMS 12/14 oktober 1978 Nova Gorica Mlada ustvarjalnost v pretresu NOVA GORICA — Včeraj popoldne se je z govorom predsednika republiške konference ZSMS Ljuba Jasniča v dvorani osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici začel 10. kongres zveze socialistične mladine Slovenije. Po imenovanju delegacij, ki sta položili vence na grobnico padlih borcev in grob Mitje Gorjupa, predsednika republiške konference ZSMS od 1968. do 1971. leta, je 737 delegatov iz vse Slovenije sprejelo poslovnik in dnevni red kongresa, izvolilo organe kongresa, nakar je Ljubo Jasnič v daljšem referatu orisal delo mladinske organizacije v 35. letih ter poudaril naloge mladih v naši družbi. Plenarna seja se je končala z govorom Mitje Ribičiča, predsednika republiške konference SZDL in Azema Vlasija predsednika konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Zvečer je bila na trgu pred skupščino občine otvoritvena svečanost ob kongresu z bogatim kulturnim programom, ki so ji prisostvovali delegati in številni občani. Nasploh je Nova Gorica v teh dneh dobila nadvse praznično podobo, ki je že tako komaj 30 let staro mesto še pomladila. Danes kongres nadaljuje delo v petih komisijah: v komisiji za družbenoekonomske odnose za politični sistem socialistične demokracije, za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost, za interesne dejavnosti mladih in v komisiji za mednarodne odnose. V komisijah bo aktivno sodelovalo tudi 41 delegatov z Gorenjskega. Zadnji dan kongresa, to je jutri, se bo dopoldne začelo drugo plenarno zasedanje. Mladi delegati bodo sprejeli poročila o delu komisij, razrešili sedanje organe republiške konference ZSMS. izvolili novo vodstvo, sprejeli predlog sprememb in dopolnitev statuta ZSMS in resolucije 10. kongresa, nakar bo prva seja republiške konference ZSMS. Mladi bodo na kongresu izvolili tudi delegacijo za 10. kongres ZSMJ. H. -I. KRANJ 13.~22.okt.'78 Od 18.—22 oktobra 1978, od 16. do 19. ure Prevzem rabljene smučarske opreme za prodajo na NOVOLETNEM SEJMU NAROČNIK Dan vstaje v Makedoniji V sredo so Makedonci proslavili dan vstaje. 11. oktobra 1941 se je namreč makedonsko ljudstvo dvignilo proti nemškim, bolgarskim in italijanskim fašistom. V vseh večjih krajih so pripravili proslave, posvečene temu pomembnemu zgodovinskemu dogodku in so na njih spregovorili o pomenu, ki ga ima prav ta dan za boj makedonskega naroda za neodvisnost in razvoj državnosti. 25 domov do leta 1980 Gradnja študentskih domov v Sloveniji poteka celo hitreje kot je bilo predvideno. Ze lani so se v tri nove domove vselili srednješolci in sicer v dijaški dom v Kopru, dom šole'za medicinske sestre v Mariboru in v dom za medicinske sestre v Ljubljani. Letos pa so že in še bodo vseljivi domovi rudarskega šolskega centra v Velenju, prvi študentski stolpič v Mariboru, dijaški dom v Murski Soboti, Novem mestu in Tolminu. Gradijo pa še študentski stolpič v Ljubljani, dijaški dom Celje, Kranj, Nova Gorica in drugi študentski stolpič v Mariboru. Še letos pa bodo začeli graditi dijaški dom v Brežicah, v Ptuju, drugi študentski stolpič v Ljubljani in dom srednjih šol v Ljubljani. »Poloneze« za Jugoslovane Zavodi Crvene Zastave bodo do konca tega meseca ponudili jugoslovanskim kupcem prvih sto polonez, ki jih proizvajajo v kooperaciji z avtomobilsko industrijo FSO v Varšavi. Polonez sodi v kategorijo luksuznih in udobnih avtomobilov in je »namestnik« znanega poljskega vozila 125 P. Motor ima 65 konjskih sil in lahko razvije maksimalno hitrost 150 km na uro. Ima pet vrat, na 100 km pa porabi okoli 8 litrov bencina. Maloprodajna cena z vsemi davki in stroški prevoza je okoli 160.000 din. Do konca leta naj bi Jugoslovani dobili 500polonez. Zrušen viadukt Na gradbišču »vzhodni izhod* na Reki se je v začetku tega tedna zrušil del viadukta, ki so ga pred nekaj dnevi zabetonirali. Na viaduktu je bilo ob nesreči 25 delavcev. Ob nesreči se jih je 7 ranilo, od tega dva huje. »Vzhodni izhod« je ena najpomembnejših reških vpadnic, ki bo zmanjšala gnečo v mestu, narejen naj bi bil ,p začetku prihodnjega leta. Vzroki nesreče niso znani. Osnutek poslovnika Na Brdu pri Kranju je bila v začetku tedna seja predsedstva C K Z K Jugoslavije, ki jo je vodil Vladimir Bakarić. Sprejeli so poslovnik o organizaciji in načinu dela predsedstva ZKJ in proučili osnutek poslovnika o organizaciji in delu CK ZKJ, ki ga bodo predložili CK na prihodnji seji. 35letAFŽ Letos praznujemo 35. obletnico I. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze, ki je bil oktobra 1943 v Dobrniču na Dolenjskem. Osrednja proslava ob tem jubileju bo v nedeljo v kraju, kjer je bil I. kongres. Hkrati pa so v Mirni pripravili posebno razstavo fotografij in dokumentov iz zgodovine boja naprednih žensk. JESENICE — V začetku tedna se je na Jesenicah začel letošnji nabor vojaških obveznikov iz jeseniške občine. Naborna komisija in predstavniki oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine Jesenice so bili zadovoljni, mladi pa so skupaj z oddelkom za ljudsko obrambo za vse nabornike pripravili tudi večer s kulturnim programom. - Foto: J. Rabič Vojaške šole Premalo zanimanja! V naši republiki se glede na poklicne potrebe odloča za izobraževanje v vojaških šolah vse premalo mladih. Ta ugotovitev iz zadnjih let velja tudi za kranjsko občino. Letos se je stanje na področju kadrovanja za vojaške poklice sicer nekoliko izboljalo, vendar še vedno niso doseženi takšni rezultati, kot jih pričakujejo odgovorni. Predvsem komisija za usmerjanje v vojaške šole in šole UJV, ki je bila 1975. leta ustanovljena pri občinski konferenci SZDL "Kranj, si za uspešnejše vključevanje mladih v vojaške šole mnogo prizadeva^ Tako je v letošnjem letu organizirala za učence osnovnih šol in njihove starše predavanja ter ogled filma o vojaških šolah in poklicih, pripravila potujočo razstavo s to tematiko, poskrbela za ogled vojaške gimnazije v Ljubljani in enote oboroženih sil v Kranju ter za srečanje z gojenci vojaške akademije. Ze prej pa je izdelala širšo informacijo o vrstah vojaških šol in poklicih, ki jih gojenci pridobijo v teh šolah. Možnosti za izobraževanje v vojaških šolah je veliko. Po končani osnovni šoli se učenci lahko odločijo za šolanje v eni srednjih strokovnih vojaških šol, vojaški gimnaziji Franc Rozman-Stane v Ljubljani, ali vojaški letalski gimnaziji Maršal Tito v Mostar-ju; v slednji tisti, ki se odločijo za poklic letalca, saj si tam pridobijo potrebne izkušnje ter opravijo izpit za motornega in jadralnega pilota. Diplomanti srednjih vojaških šol dobijo po končanem šolanju prvi čin mlajšega oficirja, čin vodnika. Tisti, ki končajo šolo z odliko, lahko študij na akademiji takoj nadaljujejo, drugi pa po enem letu službovanja v vojaškem poklicu. Dijaki, ki končajo eno od srednjih šol z najmanj dobrim uspehom, se lahko vpišejo na eno od vojaških akademij: akademijo kopenske vojske v Beogradu, tehniško akademijo kopenske vojske v Zagrebu, letalsko tehniško akademijo v Rajlovcu pri Sarajevu, letalsko akademijo v Zemuniku pri Zadru in mornariško akademijo v Splitu. Diplomanti akademij dobijo prvi oficirski čin, čin podporočnika. Poleg možnosti za šolanje v vojaških šolah imajo dijaki in študentje možnost obiskovati tudi civilne šole ter prejemati vojaško štipendijo. Po končanem šolanju se morajo seveda zaposliti v vojaški službi. Tisti, ki bi želeli opravljati delo v upravnih organih za ljudsko obrambo, ali poučevati predmet ljudske obrambe na šolah, pa se lahko izobražujejo v okviru fakultete za politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer je že tretje leto organiziran študij obrambe in zaščite kot posebna smer. Za sklep velja poudariti, da imajo gojenci vojaških šol številne ugodnosti, kakršne druge izobraževalne ustanove ne nudijo. Preskrbljeno imajo obleko, obutev, šolske potrebščine, stanovanje in zdravstveno varstvo. Pouk poteka po modernih metodah v sodobno opremljenih učilnicah. Gojenci, ki dosegajo slabše učne uspehe, so deležni dodatne pomoči. Vsi imajo tudi zelo široke možnosti za izvenšolske dejavnosti, od športa do kulture in umetnosti. Najvažnejše pa je, da jim je po končanem šolanju zagotovljeno ustrezno delo. S. SAJE Akcijski program komunistov Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko o aktualnih nalogah komunistov v naslednjem obdobju — Zaostriti odgovornost komunistov v vseh sredinah Kranj — V sredo, 11. oktobra, so se sestali elani medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije za Gorenjsko in obravnavali poleg ostalih vprašanj predvsem akcijski program medobčinskega sveta za naslednje obdobje. Dejavnost gorenjskih komunistov bo usmerjena predvsem k nadaljnjemu razvoju socialističnih samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, k uresničevanju in nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, k usposabljanju in krepitvi ZK ter k uresničevanju kadrovske politike, k samoupravni preobrazbi izobraževanja, znanosti, kulture in informiranja ter k razvoju in krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V prvem polletju prihodnjega leta bodo komunisti spregovorili o vseh pomembnih vprašanjih, ki zahtevajo analize in temeljito presojo, ki vnašajo še vedno precej nezadovoljstva in kjer občutno zaostajajo za uresničevanjem zakona o združenem delu. Danes ima gorenjsko gospodarstvo že veliko več temeljnih organizacij združenega dela, vendar se še vedno postavlja vprašanje, če povsod delavec resnično lahko že odloča o dohodku m njegovi razdelitvi ter krepi svoj položaj v združenem delu. Obenem je nujna ocena uresničevanja srednjeročnega programa razvoja ter priprava na tehtnejše prihodnje planiranje, ki ne bo uspešno, če se ne bo gradilo na prostorskem planu. Uresničevanje kadrovske politike je naslednja naloga vseh komunistov, prav tako tudi zaposlovanje, saj je treba zaposliti prave ljudi na pravo delovno mesto. Socialistična /veza naj bi postala frontna organizacija vseh organiziranih socialističnih sil, v okviru katere naj bi komunisti vzpostavili tista pomembna vprašanja, ki terja jo obravnavo in razrešitev. Pomembna je tudi samoupravna preobrazba vzgoje in izobraževanja, skrb bo treba posvetiti analizam o uresničevanju vloge aktivov delavcev — neposrednih proizvajalcev, komunisti pa bodo od novembra do februarja pripravili razgovore o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih v več kot sto osnovnih organizacijah Zveze komunistov na Gorenjskem. Vse naloge bodo izhajale iz sklepov kongresov ter drugih doku men tov. vodilo pa bodo tudi sklepi s seminarja za sekretarje komitejev občinskih konferenc ZK in predsednikov občin. Komunisti v vseh sredinah bodo morali zaostriti odgovornost članstva in dosledno uresničevati akcijske naloge, preiti od skle pov in razprav h konkretnemu delu ter si prizadevati, da bi se v praksi resnično uveljavil zakon o združenem delu. D. S. Krvodajalska proslava na Bledu Bled - V počastitev 25-letnice prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji je občinska organizacija Rdečega križa Radovljica pripravila osrednjo proslavo, ki bo v soboto, 14. oktobra, ob 18. uri v festivalni dvorani na Bledu. Slavnostni govornik bo dr. Borut Rus, dolgoletni vodilni organizator krvodajalstva, v bogatem kulturnem programu pa se bodo predstavili moški komorni zbor KUD Stane Žagar iz Krope, recita-torska skupina Zveze kulturnih organizacij Radovljica ter folklorna skupina Vilko Jurec iz tovarne Varteks Varaždin. Ob tej priložnosti bodo podelili 14 republiških priznanj občinskim organizacijam SZDL, sindikata in ZSMS ter nekaterim večjirr. organizacijam združenega dela. ki so se v minulih letih najbolj izkazale v organiziranju množičnega krvodajalstva. Med 33 odli-kovanci-posamezniki, ki bodo prejeli republiška priznanja je tudi Marija Šparovec z Bleda, ki ki je dala kri 51-krat, Jakob Kun-stelj iz Gorij, ki je daroval kri 30-krat ter Marija Veber iz Spodnjih Gorij in Stanko Marolt \i Poljšice pri Podnartu, ki sta dala kri 29-krat. Posebne pohvale bodo izročili tudi vsem 15 krajevnim organizacijam RK, ki imajo prav tako kot sindikalne organizacije v delovnih kolektivih največ zaslug, da se je v radovljiški občini, zlasti v zadnjih letih, odzvalo na odvzem krvi v povprečju več kot 1700 darovalcev krvi. jfj KRANJ Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na torkovi seji med drugim obravnaval premoženjskopravne zadeve is razpravljal o prošnjah za odpis davka od kmetijske dejavnosti, ki so bile večinoma ugodno rešene. Razen tega je bilo na izvrS-nem svetu govora o pomoči krajevni skupnosti Preddvor pri organizaciji praznovanja krajevnega praznika in o imenovanje delegata skupščine občine v svet osnovne šole Lucijan Seljak Kranj. Izvršni svet je soglašal z imenovanjem Bogdana Greifa n sekretarja izvršnega sveta in predstojnika upravnih organov ker odhaja Boris Bavdek na novo delovno dolžnost. _ ^ RADOVLJICA V ponedeljek, 16. oktobra, bo ob 11. uri v sejni dvora* Doma svobode na Bledu seja medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko. Na seji bodo sprejeli poslovnik za delo medobčinskega sveta, razpravljali o poročilu o delu sveta ter g-govorili o pripravah na 8. kongres Zveze sindikatov Slove Med drugim bodo tudi izvolili predsednika medobčinskega svei Zveze sindikatov za Gorenjsko ter organizacijsko-kadrovskt komisijo. D. S Na posvetu predsednikov krajevnih skupnosti radovljiške občine so v sredo popoldne pod vodstvom predsednika izvrši nega sveta skupščine občine Radovljica ocenjevali dosedanji potek uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine s posebnim poudarkom na dosežene rezultate v krajevnih skupnostih. Posebno pozornost so namenili predlogom za nadalini«? investicijske naložbe ter možnosti za pridobivanje bančnih posojil za izgradnjo objektov družbenega standarda, glede na to da odpadejo naložbe v komunalne objekte, ki jih je prevzela komunalna skupnost. .jpj TRŽIČ i uporabo sredstev samoprispevka je na zadnji lil pritekanje denarja in menil, da bo plan St. Odbor za ugodno ocenil y>i 1ivanjt- ucuaija ..•»«••■, «*» »#v» pmn prispevka do leta 1981 uresničen. Posebna pozornost odbora k veljala gradnji socialnega zavoda za varstvo ostarelih v Bistrk pri Tržiču. Gradnja nekoliko kasni zaradi slabega vremena, pre^ pozne dokumentacije in nekaterih del, za katera so se v tržišk: občini dogovorili kasneje. Zemljišče je zahtevno za gradnjo" zato služba, ki nadzoruje gradnjo, opozarja, da se utegnejo planirani stroški povišati. -jk Delovno ob kongresu Medtem ko bodo od četrtka do sobote oči vse slovenske javnosti, še posebej pa mladine, uprte v Novo Gorico, kjer bo 737 delegatov iz vseh občin v naši republiki razpravljalo in sklepalo 0 novih dokumentih za delo mladinske organizacije v prihodnjem štiriletnem obdobju, pa so slovesnemu dogodku posvečene tudi številne delovne, športne in kulturne prireditve v ožjih sredinah mladih. Za Gorenjsko lahko rečemo, da v teh dneh prevladuje pravo delovno vzdušje. Zaključujejo se javne razprave o kongresnih dokumentih, pregleduje in na novo oživlja delo v osnovnih organizacijah, številna so posvetovanja in »okrogle mize«, kjer teče beseda o mladih, odvija se vrsta lokalnih delovnih akcij, srečani na športnem in kulturnem področju, pohodov, še posebno lepo pa so mladi počastili začetek kongresa s kresovi, ki so zagoreli v sredo zvečer. Kako bodo kongres obeležili v posameznih gorenjskih občinah, j> t ore i napol že povedano. Za Jesenice lahko dodamo le se to. da so prav v počastitev kongresu ustanovili občinsko počitniško zvezo, v kate delo že dobro steklo, /.daj pa so še pred ustanavljanjem nekaj dru?.r-počitniške zveze. Poživiti nameravajo tudi ljudsko tehniko, ki je ponekod popolnoma zamrla Taborniki, planinci, brigadirji in nasploh član; družbenih organizacij m društev so pripravili razstave o svojem delu. posebnost pa je tudi. da bodo mladi Jesenicam organiziral, stafetni tek po občini s pozdravnim pismom kongresu V Kranju bo osrednja prireditev v četrtek oh I/ ur. na Titovem trgu. kjer se bo zvrstilo kup različnih kulturnih nastopov mlad.h. * posebej živahno pa je delo v osnovnih organizacijah, kjer potekajo očiščevalne in delovne akcije, pohod, tabornikov m vojakov JLA. tes movanja. gledališke predstave in podobne prireditve. Radovljičani se že neka, časa temeljito P^^^J^mk' žarijo nekaterih osnovnih organizacij ™M*'*lV™*$^R^ Kresu, sicer pa poleg javnih razprav prav tako kot vpdni«h ob**»*l Prevladujejo na različnejše manifestat.vne P»^'t^^J*l,(123^ seminariston, sindikalne politične šole na Bled pripr v uhizalv: večer in povabili k sodelovanju skup.no Mladinskega g ****** Tržiča. Br gada Staneta Žagana, k, se je letos Plavila na ml«dm, delovni, akcijah. ,V š, vedno pripravljena za c ek, Jako bo n« 1 • i i ..i, L nit urni (Oni v I. utrnem, 11. no\embra brigadirjev pomagalo urejal, k. ■ m,iv|ja|i gradbišče kul pa se odprav ia|o na Koroško. Mer "»»cu i« i fnri; ,w.u nega doma v St. Primožu: oh tej priliki se nameravajo tud, pobr. z mladimi veni od koroških slovenskih vasi vzdufti« ^ /a <5kofio Loko lahko rečemo, kar zadeva de ovno vzausie daj* /,a hkotjo loko la k.m kjh ohčinah. sicer pa prevladuje približno enako kot v diugin gorenj«*"« športna in kulturna srečanja mladih pa kongn .„,m »Mladi v Peku pozdraviis s katere bodo p H.J So voden j praznuje Sovodenjčani bodo v nedeljo proslavili krajevni J^$&&5mSŠT*^ praznik — Hkrati bodo proslavili tudi 35. oblet- lortKMtegjđ« nico osvoboditve svojega kraja Zelo pomembna pridobitev za Sovodenj je asfaltirana cesta do Trebije. - Foto: F. Perdan Prebivalci krajevne skupnosti Sovodenj imajo svoj krajevni praznik 18. oktobra. Praznujejo ga v spomin na 18. oktober leta 1943, ko so borci Vojkove brigade likvidirali nemško postojanko na Sovodnju. Po tej borbi Nemci niso več obnovili postojanke in je bil Sovodenj z okolico do konca vojne svobodno ozemlje. Najhitrejši razvoj Sovodenj doživlja v zadnjih letih z razvojem Ter-mopola in Jelovice, medtem ko je bil dolga leta po vojni pasiven kraj z nekaj obrtnimi delavnicami, ki poleg skope zemlje niso mogle preživljati prebivalstva. Zato so se krajani zaposlovali v drugih krajih občine, predvsem v Gorenji vasi, Poljanah in Skofji Loki, veliko pa se jih je odselilo. Največja pridobitev za kraj je to- varna Termopol, ki nudi delo več sto delavcem. Izrednega pomena je tudi dobro urejena, nova asfaltirana cesta, ki je bila dolga leta kamen spotike ne le v Poljanski dolini, temveč v vsej občini. Ta cesta je namreč pomembna ne le za sovodenjsko gospodarstvo in krajane, temveč je tudi najkrajša povezava Gorenjske s Cerknim in Primorsko. Z rastjo tovarn narašča tudi družbeni standard. Tako imajo v vasi poleg klasične sodobno samopostrežno trgovino. Minulo šolsko leto je v obnovljeni šoli stekel celodnevni pouk. Letos so planinci začeli na Ermanovcu graditi planinski dom. ki bo leta 1980, ko ga bodo predali namenu, sklenil vrsto planinskih postojank v škofjeloških hribih. Na predlog organizacije ZZB NOV So- Uspel pogovor o zdravstvu Tržič — Občinski svet Zveze sindikatov Tržič je v okviru priprav na kongres slovenskih sindikatov pripravil zanimiv pogovor o zdravstvu in povabil k sodelovanju strokovne delavce zdravstvenega doma, predstavnike samoupravnih organov in večjih organizacij združenega de-^ ter samoupravnih interesnih skupnosti in zastopnike občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij. Tržiški razgovor je potrdil, da se zdravstvo, tako v občini kot na Gorenjskem, še vedno ubada s precejšnjimi težavami. Govorniki so opozarjali na rastoč stalež,, na odliv zdravstvenih delavcev iz tržiške obč me, na usluz-nost specialističnih služb in na stroške zdravljenja v naravnih zdraviliščih, o čemer je pogosto govora tudi v interesni skupnosti za zdravstvo. Tržičani so razpravljali o socialnem skrbstvu in otroškem varstvu, kar je posredno povezano z zdravstvenim varstvom. Zdravljenje alkoholizma še ni dobro urejeno, prav tako pa na tem področju še ni dosežena usklajena akcija. To je za tržiško občino še posebej značilno. Oblikovati kaže položaj klubov zdravljenih alkoholikov in urediti njihovo financiranje ter poskrbeti za strokovne službe. Prav tako pa so na razgovoru opozarjali, da kljub številnim prizadevanjem tr-žiški zdravstveni dom še ni organiziran v skladu z zakonom o združenem delu. Pogosta so bila tudi opozorila, da se mora zdravstvo bolj povezati z združenem delom, smele-je odstranjevati pomanjkljivosti, skrajšati čakalno dobo, urediti specialistično službo in skupno z drugimi faktorji sprotno ocenjevati položaj in odstranjevati probleme. J. Kepic 9. kongres ZSS Gospodarjenje in socialna vprašanja v ospredju Razprave o kongresnih dokumentih so se v osnovnih organizacijah sklenile. Ko so v sredo na seji občinskega sveta ZSS Skofja Loka ocenjevali vsebino in potek javnih razprav so ugotovili, da so v večini osnovnih organizacij pregledali, kako so uresničili sklepe 8. kongresa in pregledali naloge sindikatov pri razvoju samoupravnih odnosov, stabilizacije, razvoju družbenega in osebnega standarda, razvoju LO in družbene samozaščite *fr naloge pri utrjevanju organiziranosti in kadrovski krepitvi sindikatov. Posebna pozornost pa je bila posvečena problematiki gospodarjenja in samoupravnega planiranja, nagrajevanju po delu, ucinkovitejdemu reševanju zdravstvenega in otroškega varstva t*r stanovanjskim problemom, uresničevanju delegatskega si-stema, informiranju in uresničevanju zakona o združenem delu. Ob obravnavi statuta pa so se pojavljala zlasti vprašanja okrog neenotnega mandata sindikalnih funkcionarjev ter sindikatov dejavnosti. Večina razpravljavcev je bila mnenja naj bi bil mandat enoten in naj bi trajal štiri leta tako za funkcionarje osnovnih kot občinskih, republiških in zveznih sindikatov. Glede oblikovanja sindikatov dejavnosti po posameznih občinah pa so bili razpravljavci mnenja, naj se tiste osnovne organizacije, ki se želijo povezovati v sindikat po dejavnostih, povezujejo v občinske odbore, kjer pa občinskih odborov ni pa naj se organizirajo odbori sindikatov na medobčinski, regijski in republiški ravni. Največ razprav pa je bilo posvečenih reševanju aktualnih Vprašanj, s katerimi se škofjeloški delavci srečujejo pri delu. Tudi dokumente so povsod podprli. Javno razpravo so organizirali v več kot treh četrtinah osnovnih organizacij. Ponekod so v javno razpravo vključile vse članstvo, niso pa bili tako redki primeri, ko so razpravo organizirali forumsko in sicer le za člane izvršnega odbora OOS tako, ti* so povabili tudi sekretarja ZK, predsednika mladine in ZZB NOV ter vodstvene kadre. Žirovci pa so razpravo še združili in *icer je bila kar skupna za vse osnovne organizacije hkrati. Če bovemo, da OOS v Zireh povezujejo več kot tisoč delavcev, komentar najbrž ni potreben. Na seji občinskega sveta tudi niso bili zadovoljni z udeležbo ha javnih razpravah, saj je bila marsikje, pa naj so jo sklicali za y#e članstvo ali za ožji krog, komaj zadovoljiva. Vzrokov za to Je več, eden od njih je resnično tudi kratek rok za organizacijo Razprav, vendar nikakor ne glavni. Z boljšo organizacijo, boljšo V#ebino javnih razprav, skratka z večjo pripravljenostjo sindi-Valnih funkcionarjev, bi bila udeležba in tudi vsebina javnih funkcionarji čeprav lahko veliko boljša! L Bogataj -------------J~ ne divizije bili v škofjeloških in cerkljanskih hribih. Program letošnjega praznovanja ob občinskem prazniku se bo začel jutri zvečer, ko bodo mladinci po okoliških vrhovih prižgali kresove, v nedeljo dopoldne bodo pionirji položili vence na obeležja NOB, ob 16. uri pa bo pred zadružnim domom mokra gasilska vaja. Ob 17. uri bo proslava v zadružnem domu, ki jo bodo pripravili domači kulturni amaterski delavci in učenci osnovne šole, o pomenu praznika pa bo spregovoril Franc Bevk. Po proslavi bo ognjemet z Opaltarskega griča, praznovanje pa se bo sklenilo s partizanskim mitingom. L. B. Za novi vrtec dogovor Kranj — Komite občinske konference ZK Kranj je na svoji razširjeni seji v torek razpravljal med drugim tudi o predlogu skupnosti otroškega varstva Kranj, naj bi organizacije združenega dela v občini prispevale enodnevni zaslužek za gradnjo novega vrtca na Planini. Na ta način bi zbrali okoli 10 milijonov novih din, ki bi jih nato lahko povečali • s krediti vsakoletnega natečaja Zveze skupnosti SRS. Preostali potrebni denar, okoli 18 milijonov din, pa bi v prihodnjem letu zbrali z višjo prispevno stopnjo za otroško varstvo. Komite je podprl gradnjo novega vrtca za 270 otrok, vendar pa je menil, da sam način zbiranja sredstev za novo sicer tako potrebno gradnjo ni ustrezen. Iz sredstev družbenega dogovora je v sedanjih petih letih zrastel vrtec na Planini Najdihojca, vrtec v Preddvoru, pred otvoritvijo pa je vrtec pri novi šoli na Primskovem. S tem bodo sredstva samoprispevka izčrpana. Nikakor pa ni možno na Planini čakati z gradnjo novega vrtca, ker so prav tu problemi z varstvom bolj kot kje drugje »vroči«. Iskanje možnosti, da bi kar najhitreje vrtec zrastel, je sicer zdaj seglo preko sistemsko urejenega zbiranja sredstev. Komite je menil, da bi sicer združeno delo verjetno lahko zbralo 10 milijonov din z enodnevnim delom, vendar pa bi kazalo tak način zbiranja denarja prihraniti morda res za iz-jemnejše družbene razmere. Treba je zato poiskati druge poti, ki se za zdaj kažejo v dogovarjanju med posameznimi interesnimi skupnostmi v občini. Prav tu bi kazalo zbrati začetni kapital potreben kot osnova za pridobitev kreditov. Vsekakor naj bi se o takih možnostih prepričali že v roku enega meseca, kajti eno je gotovo: lopato za novi vrtec je treba zasaditi čimprej. L. M. /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Poslovna enota Kranj Komisija za gospodarske zadeve, delovna razmerja in družbeni standard Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, poslovne enote Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1 referenta za porabo kreditov 2 operaterja na rekorderju 3 manipulanta 4. 2 administratorjev Poleg nalog pod 1 splošnih pogojev se za opravljanje teh del in zahteva: dokončana ekonomska šola, upravno-ad-ministrativna šola ali gimnazija ter dve leti delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik). Delo se opravlja v dveh izmenah pod 2 se zahteva poklicna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti Delo se opravlja v dveh izmenah, pod 3 se zahteva dokončana osemletka in do 1 leta delovnih izkušenj, pod 4 se zahteva poklicna administrativna šola z znanjem strojepisja in 1 leto delovnih izkušenj Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Oddelek organizacije splošnih poslov v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, poslovni enoti Kranj, Prešernova cesta 6 do 28 10. 1978. Prijavljen! kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi Kmetijstvu več pozornosti, interesnim skupnostim pa graja Jesenice — Izvršni svet jeseniške občinske skupščine je na seji 10. oktobra obravnaval obsežno poročilo o organizaciji in problematiki kmetijstva v občini Jesenice. Iz tega poročila je zlasti razvidno, da sta za celotno kmetijstvo v jeseniški občini značilni majhnost in razdrobljenost. Na tem področju živi le 10 odstotkov kmetijskega prebivalstva, izključno s kmetijstvom pa se ukvarja komaj 2,26 odstotka celotnega prebivalstva. Nadalje poročilo govori o delovanju kmetijske zemljiške skupnosti, ki ima največ težav pri urejanju oziroma očuvanju kmetijskih zemljišč, saj krčenje obdelovalnih površin v nižini izpodriva tudi kmete, organiziranosti kmetov v Kmetijsko živilskem kombinatu — TOZD Kooperacija Radovljica in gozdnem gospodarstvu Bled ter delovanju Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske v Kranju. Ko je kritično ocenil poročilo o problematiki kmetijstva, je izvršni svet podal še pripombe k predlogu sklepov za izboljšanje kmetijske dejavnosti v jeseniški občini. Tudi obravnavi informacije o dosedanji aktivnosti samoupravnih interesnih skupnosti pri sprejemanju aneksov za leti 1979 in 1980 so na seji posvetili nemalo pozornosti. Ob tem so člani izvršnega sveta ugotovili, da pri izpolnjevanju nalog glede dogovorjenih rokov ni odstopanj. Zato ni ovire, da bi osnutkov ne mogli pravočasno posredovati v javno razpravo. Postavili pa so vprašanje v zvezi z njihovo vsebino, saj vse interesne skupnosti razen zdravstvene v svojih planih močno odstopajo od dogovorjene politike. Tem interesnim skupnostim so izrekli ostro grajo in pred njih postavili zahtevo, da svoje predloge uskladijo s srednjeročnim načrtom. V primeru, da načrtovanih nalog ne morejo izpolniti, naj predložijo v obravnavo rebalans planov. Izvršni svet je razpravljal še o programu usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem ter sprejel informacijo o problematiki javnega reda in miru v jeseniški občini. S. SAJE Kranj — Primskovo NOVI PROGRAM. zložljivi sistem kuhinje, ki omogoča glede na prostor raznovrstne sestave po potrebi in želji. Takojšnja dobava KUHINJA URŠULA Poleg nove kuhinje URŠULA vam LESNINA Kranj nudi še 20 že znanih kuhinj v prodajalni Kranj, Titov trg 5 m na Jesenicah, Skladiščna ulica 5 Obiščite nas tudi na sejmu opreme v Kranju. Sejemski popust prodaja na kredit brezplačna dostava do 30 kilometrov — /- Jutri praznujejo delavci Elektra Gorenjske dan samo-upravljavcev. Praznovanje bo združeno z odprtjem poslovno pogonske stavbe Temeljne organizacije združenega dela Elektro Žirovnica - Letos so že predali namenu tudi vrsto drugih objektov, ki zagotavljajo boljšo preskrbo z električno energijo m Jutri bodo predali namenu novo obratno poslovno stavbo v Žirovnici. Pridobitev je zelo pomembna, ker je pravkar minilo 60 let odkar so delavci nekdanjih Kranjskih deželnih elektrarn začeli delati v starih prostorih. V novi stavbi bo tudi obratovalni energetski center za opravljanje in nadzor elektroenergetskih distribucij. j \, f & ji 4 t i Komandna plošča 10 in 20 kV stikališča nove razdelilne postaje na Primskovem Montaža generatorja v hidroelektrarni Soteska pri Bohinju TOZO Elektro Sava Kranj. Elektrarna bo zgrajena na temeljih nekdanje žage in bo vključena v srednjenapetostno omrežje bohinjsko blejskega območja Moč nove elektrarne bo 400 kVA Elektrika, nevidna energija, priteka po žici, je del našega Tnalih na, dela našega življenja, za vse m običajna, da o njej ne razmišljamo in se niti ne zavedamo več kako smo odvisni od nje. Težko si postavljamo posledice, ki bi nastale bi le za nekaj dni ustavili elek centrale. Obstale bi tovarne, stroj* utihnili, vodne pipe v višjih stropjih mest bi ostale suhe, spor kali bi se po temnih stopniščih prezebali v mrzlih stanovanjih c" ugaslih TV in radio sprejemnikih a največkrat tudi ugaslih štedilnik^ Skratka, nastala bi nepopisna tm da, da o škodi ne govorimo . In prav zato, ker smo vajeni ni električno energijo, vajeni da ■ pomočjo gumba poženemo stroi tovarni, da kuhamo, peremo * grejemo, ne razmišljamo, da ie ■ redno preskrbo z elektriko potrebe" dobro vpeljan sistem proizvodni* prenosa elektrike in da je za nii delovanje potrebna stalna pfw ljenost delavcev ki so zaposli elektrogospodarstvu. Pripravljen* pravijo pri Elektro Kranj, morah* tolikšna, da noben odjemalec i ostane letno več kot dve uri bi? toka. Na Gorenjskem smo lani porabi 489 milijonov kWh električne e»* gije. V to porabo ni všteta 2elezar Jesenice, ki ima položaj posebne-: odjemalca. Industrija je porabi! 241 milijonov kWh ali 49 odstotke Tudi gospodinjstva so mo&-porabnik, saj so »pokurila« & milijonov kWh ali 38 odstotke' celotne porabe. Skupaj z jesenih Železarno pa smo lani porabili * Gorenjskem 770 milijonov elektru'-energije. medtem ko smo jQ mir vedli le 187 milijonov kWh T pomeni, da je bilo potrebno »Uvo-ti« kar 583 milijonov kWh ali 76 o stotkov energije, ki jo potrebujemo Za redno preskrbo z električc energijo na Gorenjskem skrbi EV-tro Gorenjska s temeljnimi organ zacijami Elektro Kranj, Elektro rovnica, Elektro Sava Kranj. Elek razvod in transformacije Goreni* Kranj ter skupnimi službami skit^ nosti TOZD Elektro Gorenjske G renjska predstavlja s svojimi elek" energetskimi napravami zaokrofc* celoto, ki se vključuje v elektrogospodarskimi napravami zaokrok*! celoto, ki se vključuje v elektrani spodarski sistem Slovenije. Osno** I napajanje pa teče po 110 k V dalj* ' vodih iz RTP Kleče in hidroelektr^ rn Medvode in Moste ter distrite I cijskih elektrarn Sava Kranj. Nafr * ljnja distribucija do porabnikovi je avtomatizirana in daljinsko up**' liana iz obratovalno-energetatf centra v Kranju. Takšen način • denja in upravljanja prenosne m* že zagotavlja stalno prilaga,}««* potreb in proizvodnje energije " omogoča kar najbolj racionalno ^ rabo »kilovatov«. Za dobro preskrbo z elektron energijo je potrebno imeti tudi dob-" urejeno omrežje. Čeprav se zdi nek manj kot 7 odstotkov v slovenska merilu malo pa vendar to pomet da je na Gorenjskem kar 2.8701* električnega omrežja. TOZD Elekr Kranj vzdržuje in obnavlja, skrati skrbi za brezhiben prenos elektrik na 603 km visoke in srednje napeti* in na 1308 km nizke napetosti. Ele* tro Žirovnica pa ima 366 km visci-" napetostnega in 577 nizkonapeV* nega omrežja. Na Gorenjskem je tudi 748 tr»-formatorskih postaj, kar predsH lja slabih 12 odstotkov postaj v veniji. Na območju Elektra Krar 461 in na območju Elektro Zhvim 287 transformatorskih postaj. Navedeni tehnični, podatki kafc* da so zagotovljene možnosti za * pesno preskrbo z električno entif jo. Prav tako je zagotovi** gmotna osnova za uspešno * Elektrogospodarstva _ Gorenjske roma njegovih, temeljnih organis*' in kolektivov. Hkrati pa je %< porok, da se v okviru samouprav interesne skupnosti preskrbovala** območja Elektro Gorenjska vov stavijo enakopravni odnosi i*»' uporabniki in izvajalci — ^ skupnostjo Elektra m potrošnik in se na podlagi obojestranskih m» resov omogoči stalen razvoj elekt* energetskih objektov in naprav 110kV razdelilno trafo postaja na Laborah, ki napaja pred vsem kranjski industrijski bazen. Novost na področju jezovne gradnje za hidroelektrarne je plavajoči nastavek za uravnavanje vodnega režima Takšen nastavek ima elektrarna Sava v Kranju Petek, 13. oktobra 1978_ ZA boljšo r Izračuni, narejeni .na podlagi srednjeročnega plana i« dolgoročnejših predvidevanj namreč kažejo, da bo Gorenjska porabila do konca stoletja že več kot 1,5 milijarde kWh električne energije Oziroma dvakrat več kot sedaj. Zato sedanje elektroenergetske naprave nikakor ne bodo zadoščale za prenos tako velikih količin elektrike. Za prenos velikih moči je bil že sedaj nujen prehod na 110 in 35 k V daljnovode in je bilo potrebno na Gorenjskem zgraditi nov osnovni sistem daljnovodov in razdelilnih transformatorskih postaj. Vendar je to šele začetek, velike gradnje nas še čakajo v prihodnjih desetletjih. Če se vrnemo na sedanje gradnje, naj omenimo, da prav sedaj gradijo transformatorsko postajo v Železnikih, ki bo rešila že kar kritično stanje preskrbe z električno energijo v Selški dolini. Zaključujejo gradnjo I. etape dvosistemskega daljnovoda Bled-Kamnje na odseku Bohinjska Bela -Soteska. Ta odsek bo omogočil vključitev Hidroelektrarne Soteska v omrežje. Zaključek tega daljnovoda pa bo predstavljala povezava do bodoče razdelilno-trafo postaje Kamnje. V sklepni fazi je tudi gradnja razdelilne postaje Primsko-vo in novo 10 in 20 kV stikališče. S slednjo se bodo bistveno izboljšale energetske razmere v vzhodnem delu Kranja. Prav tako začenjajo graditi novo razdelilno trafo postajo v Radovljici s priključnim daljnovodom. S to Postajo bodo odpravili problem preobremenjenosti sedanje trafo postaje. Jeseni pa bodo zaceli širiti 10 kV stikališče in graditi tretje transformatorsko polje. Na ta način bo ta transformatorska postaja sposobna zadostiti večjim potrebam kranjske industrije. V načrtu je tudi gradnja razdelilne transformatorske postaje v Skofji Loki, ki je nujno potrebna za boljšo preskrbo z elektriko tako škofjeloške in industrije kot tudi gospodinjstev. Pri gradnji vseh teh večjih objektov pa ne gre pozabiti na nizko napetost, saj je slednja prav gotovo najbolj pomembna za potrošnika. Opaža se namreč, da prav pri gradnji nizkonapetostnih naprav prihaja v zadnjem času do stagnacije. Pri gradnji imajo veliko vlogo krajevne skupnosti, ki na eni stani lahko vplivajo na programiranje takšnih gradenj v okviru samoupravne interesne skupnosti, po drugi strani pa lahko krajani sami veliko pomagajo tudi z raznimi solidarnostnimi akcijami in prostovoljnim delom in ne nazadnje tudi pri urejanju zadev z zemljišči, kjer omrežje poteka ali je treba postaviti transformatorsko postajo. Zaradi vse večjega primanjkljaja moči tudi gradnja 110 k V daljnovodov ne daje dolgoročne rešitve. Na osnovi študij in raziskav je bilo ugotovljeno, da se mora na Gorenjskem čimprej zgraditi osnovni napajalni sistem 380 kV napetosti in sicer v okviru gradnje jugoslovanske visokonapetostne mreže z enako napetostjo, povezane v evropski elektroenergetski sistem. Zato je že narejen program izgradnje dvosistemskega 380 kV daljnovoda Ljubljana — Kranj in izgradnja razdelilne transformatorske postaje v Kranju. Omenjene naprave naj bi začele delovati leta 1982. Izmed velikih objektov naj omenimo še izgradnjo hidroelektrarne Mavčiče, ki naj bi proizvedla prve kilovate električne energije leta 1984. Konec prihodnjega leta bo dograjen novi dvosistemski 110 k V daljnovod med Kranjem in Mostami, ki bo velikega pomena in kakovostno napajanje gornjesavske doline. Razširitev 110 kV stikališča pri HE Moste, ki bo zaključena čez dobri dve leti pa bo omogočila priključitev novih 110 kV daljnovodov in s tem boljši prenos električne energije po Gorenjski. Vse te naložbe in novogradnje samo lani so zanje odšteli skoraj 62 milijonov dinarjev, brez vlaganja v izgradnjo visokonapetostnih objektov, ki se financirajo iz energetskega prispevka. Letos vlaganja ne bodo nič manjša. Njihov namen pa je boljša preskrba Gorenjske z zadostno količino električne energije. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Gradnja 110kV daljnovoda Bled — Bo hinj, ki bo izredno pomemben za boljšo preskrbo z električno energijo v bohinjskem kotu. V začetku bo obratoval z močjo 35 kV in bo nadomeščal dotra jani daljnovod, ki poteka prek Pokljuke in Jelovice v Bohinj. Eden od 250 transformatorjev na železnem jamboru za napajanje manjših vasi z električno energijo. ph0oaja el. energije od leta k5 dalje m 4-hT t Srednje in nizkonapetostno omrežje je v pretežni meri zgrajeno na lesenih drogovih. Na Gorenjskem je prek 34.000 takšnih drogov. Obnova 35 kV daljnovoda Jesenice — Kranjska gora, ki je bil kamen spotike zlasti zadnjo zimo. Razdelilna transformatorska postaja v Radovljici ob kateri bo v kratkem zgrajena nova 110kV RTP Gradnja se ,e ze začela Za boljšo preskrbo potrošnikov z električno energijo so zgradili tudi novo razdelilno trafo postajo v Železnikih II. slovenska razstava domače in umetne obrti Gorenjci med najboljšimi Več kot 2000 izdelkov — Novost je nalepka o kvaliteti izdelka in naziv »mojstra« SLOVENJ GRADEC - Od 6. do 15. oktobra je v prostorih Umetnostnega paviljona odprta II. slovenska razstava domače in umetne obrti. Razstavo je v petek, 6. oktobra, v prisotnosti številnih gostov, med katerimi je bil tudi predsednik skupščine SRS Milan Kučan, odprl predsednik častnega odbora razstave in predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič. Letošnje razstave se udeležuje 136 razstavljavcev iz vse Slovenije. Prijav je bilo sicer nekaj več, vendar pa je komisija nekaj izdelkov domače in umetne obrti morala zavrniti, saj niso ustrezali kriteriiem kvalitete. za katere so pravila določili že na lanski prvi razstavi. Izbor izdelkov za razstavo je pokazal, da tako samostojni izdelovalci predmetov domače in umetne obrti kot tudi ostali, ki so povezani preko organizacij Korošci vabijo Gorenjce V nedeljo, 22. oktobra, ob 14. uri bo v kongresni hiši v Beljaku koncert ob. 70-letnici obstoja slovenske prosvetne zveze. Sodelovali bodo: mešani in moški pevski zbor SPD »Bilka« iz Bilčovsa, vodi Jožko Boštjančič; ansambel »Drava« iz Borovelj, vodi Roman Verdel; moški pevski zbor SPD »Edinost« iz Sko-fič, vodi Folti Pavlic; mešani pevski zbor SPD »Gorjanci« iz Kotmare vasi, vodi Joži Pak; moški pevski zbor SPD »Jepa-Baško jezero« iz Loč, vodi Šimej Triesnig; tamburaški orkester SPD »Jepa-Baško jezero« iz Lož, vodi Erika Wrolich; »Plajberški kvartet« iz Slovenjega Plajber-ka, vodi Mirko Lauseger; mešani pevski zbor SPD »Radiše« iz Radiš, vodi Šimej Wrulich; mešani pevski zbor »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu, vodi Lajko Milisavljevič; moški pevski zbor SPD »Svoboda« iz Loge vasi, vodi Stanko Černic; tamburaški orkester SPD »Zvezda« iz Hodiš, vodi Dorica Sabotnik; folklorna skupina SPD »Zarja« iz Železne Kaple, vodi Franci Sadolšek; mešani pevski zbor SPD »Zarja« iz Železne Kaple, vodi Jožko Wrulich. Naši koroški rojaki žele v svoji sredi pozdraviti čimveč udeležencev z Gorenjskega. Saj smo si najbližji sosedje. Hkrati pa bomo s svojo prisotnostjo dokazali solidarnost z njihovim bojem za narodnostne pravice. To vabilo veljaj ne le posameznikom, pač pa tudi delovnimi kolektivom, društvom in šolam. Le-ti naj bi nedeljsko dopoldne izkoristili še za krajši izlet v lepo jesensko pokrajino sloven-koro-škega Roža in Zilje. C.Z. Leopold Hočevar razstavlja v Tržiču revirske motive V paviljonu NOB v Tržiču bodo v petek, 13. oktobra, odprli razstavo del akademskega slikarja Leopolda Hočevarja, krajinarja, ki najpogosteje upodablja svet, v katerem živi in dela. Hočevar je eden od zasavskih krajinarjev, ki se je s trboveljsko industrijsko krajino docela sprijaznil, jo doumel in po svoje likovno izrazil. Je domačin, rojen v Hrastniku, šolal se je v Trbovljah in po končanem študiju na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti zaposlil kot likovni pedagog v Trbovljah. Revirska pokrajina je svojevrstna, saj jo človek venomer spreminja, da je v njej komaj še zaznaven prvotni videz. Ljudje pa niso spreminjali samo površja, ki se je moralo tudi grezati zaradi spodkopane osnove, tam pa dvigovati zaradi nasipava-nja, marveč tudi zrak, saj so zavili v pajčolane dima in prahu domala vse svoje okolje. Zelenilo se je moralo umakniti sivini in modrina neba je nad dolino porumenela. Zato tudi Hočevarjeve krajine ne sijejo v svetlih tonih, marveč nam avtor prikazuje revirje v hladnih barvnih odtenkih in sredi mračnega ozračja se pod rumeno nebo dvigajo visoki tovarniški dimniki. Avtor je realist, slikar industrijske pokrajine, njegova olja in akvareli nam predstavljajo tovarniške stavbe, separacije in jaške. Upodablja značilne »knapovske vikende«, barake in barakice, nastale na rudniških nasipinah. kjer pa vendar še redijo zajčke in kjer na skromnih vrtičkih tudi še kaj zraste. V zadnjih letih so Hočevarjeve slike še bolj ploskovne in poenostavljene kot v prejšnjih letih, a mrka barvna lestvica je ostala. Pa ne zato, ker bi bil slikar stalno mračno razpoložen, saj so njegove slike, nastale zunaj revirjev, polne sočno zelenih barv in sonca. Le malokdaj slika Hočevar kaj drugega kot krajino. Sicer ustvarja občasno tudi portrete in avtoportrete, vendar je revirska krajina glavni predmet njegovega zanimanja. Kar prav je tako, saj je tudi tako spremenjena pokrajina vredna naše pozornosti. Prav je, da jo poznamo in jo podoživljamo, saj v njej naši ljudje delajo, živijo in ustvarjajo. Razstavo bodo odprli ob 18. uri s koncertom baritonista Mihe Plaj-besa, ki bo pel slovenske umetne pesmi raznih slovenskih komponistov, pa tudi črnske duhovne pesmi. Spremljala ga bo pianistka Marina Sikič. Razstava bo na ogled do 6. novembra vsak dan od lfi. do 18. ure. S.R. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji iste stavbe je odprta razstava Gotska in renesančna risba iz zbirk Muzeja upodabljajočih umetnosti v Budimpešti. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Partizanska grafika in spomeniki NOB. Odprta bo do 19. oktobra. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galerijskih prostorih pa si lahko ogledate razstavo Medaljerstvo na Poljskem na temo revolucionarnega gibanja, ki jo je posredoval Muzej zgodovine poljskega revolucionarnega gibanja v Varšavi. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke loškega muzeja v Skofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času je odprta tudi galerija, kjer si lahko ogledate razstavo »Talci na Gorenjskem«. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsako soboto od 9. do 11. ure in od 14. do 18. ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do 18. ure. Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najaviti. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Poleg železarske in lesarske zbirke si lahko ogledate še Koblarjevo spominsko sobo, zbirko skrilne kritine v Selški dolini in galerijo. združenega dela, izdelujejo prvovrstne izdelke. Zveza združenj obrtnikov je letos namreč uvedla še nova priznanja razstavljavcev. Tako je novo priznanje kvalitete izdelka, s katerim se ponaša kar 110 izdelovalcev. Le-ti bodo lahko odslej svoje izdelke opremili z nalepko — znakom kvalitete na vse izdelke, ki so bili tako visoko ocenjeni na tej razstavi. Na ta način bo kupcu veliko lažje izbirati na tržišču, ki je zasuto tudi s kičasto robo, ponaredki, slabimi po-tvorbami predmetov iz tujih logov in podobno. Ob ustrezni podpori trgovine pa se bodo z nalepko kvalitete izdelki obrti lahko uveljavili veliko bolj kot doslej. Poleg priznanja za sodelovanje, ki ga dobe vsi razstavljavci, pa je letos novo še eno priznanje in sicer podelitev naziva »mojster domače oziroma umetne obrti«. Ta laskavi naslov si je med razstavljavci letos prislužilo devet izdelovalcev predmetov, od tega kar 4 z Gorenjske: Alojz Lotrič, pipar iz Gorjuš, Veronika Starin, izdelovanje kranjskih cekar-jev, iz Domžal ter Jožefa Humar, izdelovanje pisav za trniče, iz Stahovice pri Kamniku. Sicer pa je na razstavi kaj videti: okoli 2000 razstavljenih predmetov od najdrobnejših, kot so belokranjske pisanice, cigaretniki, drobne vezenine, pisav za trniče, do velikih kosov, kot so po starem kovani kosi kmečkega orodja, igrače, do okrasnih in uporabnih predmetov, kot so lončevina, suha roba, pa čipke ter še in še. Obenem je bila v Slovenj Gradcu odprta v starem delu Umetnostnega paviljona še stalna razstava panj-skih končnic, stalna razstava Narodnega muzeja »Majolika skozi stoletja« ter razstava idejnih osnutkov in del Šole za oblikovanje iz Ljubljane. L. M. ELEKTROMEHANIKA JEKOVEC KRANJ razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA ZA VODENJE ADMINISTRACIJE Pogoji: — znanje strojepisja — vodenje knjigovodstva Na razpis se javijo lahko tudi upokojenci. Prijave na tel. (064) 25-111. PLESNA ŠOLA - Jesen je tu in z njo tudi plesna sezona za učence, dijake, Studente, mlade delavce in starejše. Za obvladanje plesne veščine od klasičnega fokstrota do najnovejšega modnega plesa iz fu. ma Vročica sobotne noči in družabnost z medsebojnim spoznavanjem je poskrbela Plesna šola pri Zvezi kulturnih organizacij v Kranju, Ta tudi to leto organizira plesne tečaje v domu JLA v ponedeljkih in torkih zvečer, novost pa so tečaji za starejšo mladino in druge občan* v sredah zvečer v hotelu Creina s poudarkom na letošnjih disoa plesih. (D. Homan) - Foto: F. Perdan Pregled enoletnega dela Gorenjsko združenje gledaliških skupin uspešno uresničuje svoje naloge — Gledališka skupina mora biti kolektivni animator gledališkega življenja v kraju, kjer deluje Sestanka so se udeležili tudi prefr stavniki republiškega odbora Zdn> ženja gledaliških skupin Sloveniji ki so posredovali izhodišča za načrtovanje kulturno-animacijskih » informativnih gledališko vzgojnih » usmerjevalnih dejavnosti gledališki skupin. Bistven je nov pomen, vlog* poslanstvo in prisotnost skupin f kulturnem življenju krajev, v katerih delujejo. Ne več le uprizoritvent ustvarjalna dejavnost, pomembna j> celotna prisotnost v kulturnem ■ gledališkem življenju kraja, ki naj * odraža na področju vzbujanja zanimanja in potreb po gledališki izn> vednosti, seznanjanja z gledališke kulturo in umetnostjo, usmerjanja v sodobnejše gledališko prepričanji in nevsiljivo kulturno estetsko in gledališko vzgojo. Po drugi strani pa je treba amaterskemu gledali&kenm delavcu dati osnovne vednosti, ki i zahteva razvoj amaterskega gl« liškega gibanja in brez katerih kvalitetne in s časom usklajene javnosti gledaliških skupin skoraj— ne moremo več predstavljati. ZcbV ženje čaka na tem področju obilica dela. M. Voh? Torkova seja področnega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije za Gorenjsko, ki je bila v Škofji Loki, je vsebovala oceno dela v letu dni, odkar je bilo združenje ustanovljeno. Iz poročil predstavnikov posameznih občin lahko potegnemo skupno ugotovitev, da združenje uspešno skrbi za kvalitetno raven amaterskih gledaliških predstav. Razen redkih izjem so se gledališke skupine držale svetovnega repertoarja. Uvajajo se nove oblike strokovnega izobraževanja amaterskih gledaliških delavcev — seminarji, študijske predstave, pridobivanje poklicnih gledaliških delavcev za sodelovanje in pomoč amaterskemu gledališkemu delu. Okrog področne prireditve Naša beseda se zbira veliko mladih. V bodoče bo združenje še bolj skrbelo za uvajanje gledališkega dela in vzgoje v šole in v organizacije združenega dela ter širilo krog svojih strokovnih sodelavcev. Seveda pa se bodo morale tudi zveze kul-turno-prosvetnih organizacij, kot soustanoviteljice združenja, še bolje organizirati in navezati tesnejše stike z gledališkimi skupinami. emu Prostore danes vse bolj opremlja domačnosti Zato smo se odločili 13 do 22 oktobra prikažemo 1 masivnih in furniranih oblog. mo z lesom, ki pričara počutje topline in . da vam na sejmu OPREME v Kranju od 5 vrst raznih talnih, stenskih in stropnih lesna slovenj gradeč gozdarstvo in lesna industrija o. sol. o. Razstavljamo tudi ostali gradbeni material, posebno vas opozarjamo na stavbeno pohištvo potih priznanih proizvajalcev. Vse proizvode lahko kupite na kredit. Zahtevajte prospekte in pojasnila. Izkoristite priložnost nakupa z 1,5 odstotka znižanim prometnim davkom. LESNINATOZD NT PE LES Kranj — Primskovo LESNA Slovenj Gradec slovenske zabavne glasbe »Srebrno kitaro* revije Stop je dobila pesem Vračam se v domaČi kraj, ki. sta jo prepevali Tatjana Dremelj in Daniela Dovoli (na iliki), ki je za italijansko verzijo tudi »ama napisala besedilo. V soboto, 7. oktobra, se je v Celju s finalnim delom in revialnim nastopom gostov iz tujine končala XVII. mednarodna zabavno glasbena prireditev Dnevi slovenske zabavne glasbe Vračam se v domači kraj, ki sta jo prepevali debitantka Tatjana Dremelj in italijanska pevka Daniela Davoli, ki je za svojo verzijo skladbe tudi sama napisala besedilo. S prvo nagrado strokovne žirije oziroma »zlato kitaro« revije Stop pa je krepko presenetil ljubljanski frajer Tomaž Domicelj. Sam je napisal besedilo, sam glasbo in sam zapel Jamajko pa tudi sam seveda pobral prvo nagrado. Zanimivo pri tej popevki je, da se razen z besedilom težko pohvali še s čim drugim slovenskim. Še najbolj spominja na prevod in slovensko priredbo kakega »eksotičnega hita«. Prav to pa bo sicer odlično pesem hitro priljubilo tudi poslušalcem. Za konec je treba zapisati še to, da bodo najuspešnejše skladbe z letošnjih Dni slovenske zabavne glasbe izšle na ploščah in kasetah Produkcije kaset in plošč RTV Ljubljana. K. Mohar V finalnem delu se je predstavilo devet nagrajenih skladb v domači in tuji izvedbi. Nagrado za najboljše besedilo skladbe Ta hip, zapela jo je Marjetka Falk in skupina Dwa plus jeden, je dobil Andrej Brvar. Posebna nagrada za najbolj sodoben glasbeni izraz je pripadla pesmi Soncu pred oči, delu Deča Zgurja v izvedbi Strun in Colm C. T. VVilkin-sona, posebno nagrado kot skladatelj debitant pa je dobil Danilo Kocjančič za skladbo Pogum, ki sta jo predstavili skupini Prizma in Monte Carlo. Pa še nagrade občinstva in strokovne žirije; tretjo nagrado občinstva je dobil Tadej Hrušovar za pesem V meni živ je smeh, ki jo je predstavila skupina Pepel in kri in angleški pevki dueta Lips. Oto Pestner je za skladbo Bisere imaš v očeh, ki jo je napisal in sam zapel skupaj s Franjom Bohincem, dobil drugo nagrado občinstva. Popevko je drugič zapel Allan Evans iz ZRN. Občinstvo je bilo najbolj naklonjeno pesmi Moje orglice, ki sojo prepevali Janko Ropret in Novi fosili. Prvo nagrado je tako dobil njen avtor Mojmir Sepe. Tretjo nagrado strokovne žirije, »bronasto kitaro« revije Stop,, je dobila skladba Velike besede. Nagrajena sta bila Josip Lorbek kot avtor glasbe in Janez Gregorc kot avtor najboljše orkestralne priredbe. Popevko sta zapeli Alenka Pinterič in Maarit Hurmeinta. »Srebrno kitaro« je dobil Ati Soss za pesem Colm C. T. Wilkinson iz Irske je prepeval skladbo Soncu pred oči, ki ji je pripadla posebna nagrada za najbolj sodoben glasbeni izraz. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v TOZD GOSTINSTVO Kranj 1 KUHARJA I. 2 NATAKARJA I - 2 DELAVCA 3. ČUVAJA PARKINGA 4. SOBARICE Pogoji za sprejem: 1. : gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca 2. : gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. 3. : NK delavec in H mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. 4. : osemletka in mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo je 30 dni. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. , Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška-C. 5 — 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Svet v tem tednu "s Utrjevanje prijateljstva in sodelovanja Na obisk v Jugoslavijo prispeli generalni sekretar Komunistične partije Italije Enrico Berlinguer, predsednik republike Kapverdski otoki Aristides Mario Pereira in delegacija Demokratične republike Koreje — Djurano-vičev obisk na Norveškem in Finskem, Vidoje Žarkovič pa se je vrnil iz Angole — Kenija ima novega predsednika Moia — Razplet libanonske in bližnjevzhodne krize in prizadevanja predsednika Sarkisa za močnejše arabske mirovne sile — Obsodba obiska lana Smitha v Združenih državah BEOGRAD — Izredna zunanjepolitična aktivnost je značilna za ta teden. Cilj vseh naših akcij je utrjevanje prijateljstva in sodelovanja z vsemi narodi in državami sveta, kar je tudi eden od temeljev naše aktivne neuvrščene politike. Tako je prispel na obisk v Jugoslavijo generalni sekretar Komunistične partije Italije Enrico Berlinguer. Pred tem je bil v Sovjetski zvezi in vzhodna velesila je temu obisku posvetila takšno pozornost, kot da bi prišel na obisk voditelj pomembne države. Zato opazovalci menijo, da so bila med obiskom v Moskvi zglajena nekatera nasprotja med sovjetsko oziroma vzhodnoevropskimi partijami ter italijansko. Voditelja italijanske partije je ob prihodu pozdravil sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc s sodelavci, v torek pa ga je v Igalu sprejel tudi predsednik republike in ZKJ Josip Broz-Tito. V sredo so v Hercegnovem objavili skupno sporočilo, v katerem je rečeno, da sta Tito in Berlinguer s sodelavci v odkriti razpravi obravnavala vsa žgoča mednarodna vprašanja in položaj v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. Govora je bilo o odnosih med partijama, ki zagovarjata odnose med državama na temelju Osimskih sporazumov in sta bili tudi pobudnici za njihovo sklenitev. Obe strani tudi poudarjata že dolgoletne dobre odnose med italijansko partijo in Zvezo komunistov Jugoslavije. Predsednik republike Tito s sodelavci pa je v sredo sprejel tudi predsednika Kapverdske republike in generalnega sekretarja afriške stranke za neodvisnost Gvineje-Bissau in Kapverdskih otokov. Predsednika Tito in Pereira sta v zdravicah poudarjala veliko moč neuvrščenega gibanja in težnjo po boju Afrike za neodvisnost an samostojno pot razvoja. Predsednik Pereira je še posebej poudaril veliko vlogo Jugoslavije in predsednika Tita v mednarodnih odnosih in neuvrščenem gibanju, njegovemu narodu pa je zgled junaški boj jugoslovanskih narodov za osvoboditev. Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič je v sredo končal obisk na Norveškem in odpotoval na Finsko. V pogovorih Djuranoviča z norveškim premierom Nordlijem so izstopala predvsem vprašanja gospodarskega sodelovanja, med pogovori na Finskem, s katero ima Jugoslavija še pičlejšo gospodarsko sodelovanje, bo brez dvoma izstopalo tudi vprašanje turističnega sodelovanja. Potovanje predsednika naše vlade na sever je torej nadvse pomembno pri krepitvi naših vezi s tema nordijskima deželama. Utrditi gospodarsko sodelovanje je tudi cilj obiska gospodarske delegacije Demokratične republike Koreje pri nas. Iz Angole pa se je vrnilčlan predsedstva SFRJ in posebni odposlanec predsednika Tita Vidoje Žarkovič. Le-ta je ob prihodu v Beograd povedal, da so izredno pomembni politični in gospodarski odnosi med državama, ki pa se lahko še razširijo. Med svetovnimi dogodki kaže najprej izdvojiti dvoje. Včeraj se je začelo v Washingtonu trojno srečanje predstavnikov Izraela, Egipta in Združenih držav Amerike, tvorcev Camp Davida. Ameriški predsednik Carter, ki je prvi govornik na sestanku, je že sprejel voditelja izraelske delegacije Dajana in člane egiptovske delegacije z obrambnim ministrom in ministrom za zunanje zadeve na čelu. S tem srečanjem je brez dvoma tudi povezana napoved, da bo 20. oktobra sestanek arabskega vrha v Bagdadu, kjer naj bi zavrnili Camp David. Egiptu vabila niso poslali, čeprav ta država zagovarja svojo udeležbo na vsakem srečanju, če bo pod okriljem arabske lige. Združene države so gostile voditelja južnoafriškega rasističnega režima lana Smitha, kar je izziv vsem, ki so zoper rasizem. Obisk oziroma ameriško gostoljubje je bilo obsojano tudi med članicami varnostnega sveta OZN. Sicer pa je za zunanjepolitično podobo tega tedna značilen obisk kitajskega zunanjega ministra Huang Hua v Veliki Britaniji, prizadevanja portugalskega predsednika Eanesa, da bi končno le prekinil vladno krizo, potovanje libanonskega predsednika Sarkisa po arabskih državaj, katerih vojaki naj bi množičneje sodelovali v mirovnih silah v Libanonu (tu je sedaj zatišje), še posebej pa naraščajoči nemiri v Iranu. J. Košnjek IVAN JAN Domobranci na Gorenjskem proti koncu vojne 3 /* »Kronike Kokrškega odreda« April 1945 in t Gorenjsko domobranstvo« V prvem dokumentu, čestitki inSpektorja »Slovenskega domobranstva« generala Leona Rupnika, Vi jo je ob nemškem odlikovanju 14. aprila 1945 poslal tedanjemu poveljniku gorenjskega domobranstva ^fldporočniku Francu Erpiču, je **iot izluščiti več ugotovitev. Zato Najprej citirajmo obravnavano čestitko, ki se glasi: Gospod nadporočnik! Slišal sem o vaših velikih zaslugah, ki ste si jih pridobili za slo-ven»ki narod s tem, da ste kot prvi Organizirali gorenjsko domobranstvo in pozneje uspešno vodili prvo Udarno četo gorenjskih domobrancev v boj proti smrtnemu sovražniku Movenskega naroda - komunizmu. Veseli me, da so vam tudi tam-Jtajfaje (nemške!) oblasti dale za yšie zasluge priznanje s tem, da so /as odlikovale z vojno zaslužnim Vritcem. K temu odlikovanju Vam izražam svoje tople čestitke, ki naj vam bodo v spodbudo k nadalj- njim podvigom v službi slovenskega naroda. Krehkiter dr. Walter Hochsteiner s poveljnikom Erichom Dichtlom med gorenjskimi domobranci v Kranju jeseni 1944 Ko vam za zasluge v borbi slovenskega naroda proti satanskemu boljševizmu izražam^^voje polno priznanje in iskren^fohvalo, želim da bi Vaš vzgled med Gorenjskimi fanti podžigal borbenega duha in pripravljenost, da bi pod Vašim preizkušenim vodstvom tudi Gorenjska v domobranstvu združena in enotna, mogla doprinesti čim večji delež k zmagi za svobodo in odrešenje Slovencev. Želeč mnogo nadaljnjih uspehov Vas toplo pozdravlja Vaš General: Rupnik, 1. r. Vsebina čestitke je sama po sebi grozljivo jasna* vendar moramo ob tem povedati naslednje: 1. ) Iz teksta čestitke je spet potrjeno, da je bilo »Gorenjsko domobranstvo« orodje v rokah nemških okupatorjev — gestapa. Vidna je tudi kratka zgodovinska pot GD in predvsem pot enega izmed njegovih najzagrizenejših organizatorjev, prejšnjega uradnika Franca Erpiča, ki je prišel na mesto Slavka Kreka; 2. ) Rupnik s to čestitko očitno zasleduje svoj poglavitni cilj: združevanje »Slovenskega domobranstva« pod enim poveljstvom. Od jeseni 1944 je bil Rupnik »generalni inšpektor«, od 1. a le do 3. maja — torej samo 18 dni po tej čestitki — pa je bil poveljnik »Slovenskega domobranstva«. Seveda z Rosener-jevo pomočjo. 3.) Iz čestitke spet veje hujskanje proti pravim borcem za svobodo slovenskega ljudstva. V tem kratkem tekstu je Rupnik eden poglavitnih grobarjev svobode slovenskega ljudstva, vsaj petkrat omenil »svoje Slovence« in »slovenski narod«, v katerega »službi« je bil tudi zločinec in izdajalec Franc Erpič. Niti tedaj, nekaj tednov pred nemškim zlomom in med zadnjimi boji za osvoboditev pravega slovenskega ljudstva Rupnik ni našel besede, ki naj bi ustavila boj proti partizanom in NOV, oz. JA. Niti besedice ni zaslediti o spravi ali kakem nuđenju roke pravim osvoboditeljem slovenskega ljudstva. Nasprotno: ta Erpičev nemški križec naj bi bil »spodbuda k nadaljnjim podvigom v službi slovenskega naroda«! (Nadaljevanje v petkovi številki) Prizadevni kamnogoriški gasilci V prihodnjem letu bodo v Kamni gorici praznovali 80-let-nico ustanovitve gasilskega društva. Na proslavitev tega jubileja se že već let prizadevno pripravljajo, saj bi obletnico radi zaznamovali z vrsto dosežkov. Z uspehi se danes že lahko pohvalijo, vendar vedno ni bilo tako, je povedal predsednik društva Janko Pogačnik. Tako kot vsaka organizacija je tudi Gasilsko društvo Kamna gorica imelo svoje črne dni. Okrog leta 1970 je njegovo delovanje precej zamrlo, saj je bilo v društvu včlanjenih le 23 gasilcev s poprečno starostjo 44 let. S skupnimi prizadevanji članstva so zatem začeli reševati kadrovsko stisko. Tako so že 1974. leta imeli 53 članov, med katerimi je bilo 13 pionirjev in 6 mladincev. Danes pa je v društvu kar 71 članov, med njimi 10 pionirjev in 18 mladincev. V zadnjih štirih letih so gasilci mnogo storili tudi pri adaptaciji gasilskega doma. Najprej so zgradili stolp za sušenje cevi,*pred dvema letoma zamenjali dotrajani strop doma, lani pa dozidali pomožni prostor za skladišče. Letos so na podstrešju uredili večji društveni prostor, v kratkem pa nameravajo na-nov) pokriti streho. Do prihodnjega poletja bodo zamenjali še električne instalacije in obnovili fasado doma. Poudariti velja, da znaša vrednost naštetih del okrog 30 milijonov starih dinarjev. Od tega so gasilci vložili kar dve tretjini lastnih sredstev; največ s prostovoljnim delom in nabiralnimi akcijami. Veliko pozornosti posvečajo tudi opremljenosti društva. Leta 1975 so nabavili novo motorno brizgalno Ro^enbauer. Lani jim je tovarna Plamen iz Krope poklonila star kombi, ki ga že dalj časa predelujejo in obnavljajo za društvene namene. Za nabavo druge potrebne gasilske opreme skrbi predvsem Občinska gasilska zveza Radovljica. Ker deluje v radovljiški občini precej gasilskih društev, je denarja za opremljanje vseh enot vedno premalo. Tako bi kamnogoriško gasilsko društvo potrebovalo azbestne obleke, opremo za gašenje v plinu, več cevi pa druge opreme. Gasilci bi rabili tudi nekaj uniform, saj je društvo letos uspelo obleči le pionirsko desetino. Vzgoja članstva in druge naloge Vzgoja članstva poteka prek predavanj in rednega urjenja, prav tako pa prek glasila Gasilski vestnik. Kot je povedal Janko Pogačnik, ki že tri leta vodi društvo, so lani trije člani opravili podčastniški izpit, 13 članov, predvsem mladincev, pa je pridobilo naziv izprašani gasilec. Gasilci organizirajo tudi samostojne nastope in sodelujejo z gasilci podsek-torja Kropa, udeležujejo se raznih tekmovanj v občinskem merilu ter pripravljajo predavanja v Upniški osnovni šoli in kamnogoriškem vzgojnem zavodu ob tednu požarne varnosti. Brez dvoma so pomembni tudi preventivni pregledi stanovanj in gospodarskih poslopij, ki jih gasilci opravijo vsako leto v Kamni gorici. Spodnji in Zgornji Lipnici ter Ravnici. Ne nazadnje pa velja omeniti še tesno sodelovanje gasilskega društva z organizacijo civilne zaščite v krajevni skupnosti. V prihodnosti si bodo v Gasilskem društvu Kamna gorica prizadevali predvsem za pridobivanje novega članstva in strokovno vzgojo kadrov. Da bi v svojem požarnem okolišu zagotovili še boljšo požarno varnost, pa nameravajo skupaj s krajevno skupnostjo Lancovo zgraditi protipožarni bazen na Zgornji Lipnici. S. SAJE Vodnik na Ratitovec Druga knjižica iz zbirke Vodniki po loškem ozemlju razkriva lepote in zanimivosti prostranega Ratitovca in sveta pod njim — Vsestranski prikaz pokrajine in domačije v njej, kamninske podlage, rastlinstva in živalstva Vodnik na Ratitovec začenja svojo pot v Skofji Loki, od koder nas spremlja skozi vasi po Selški dolini do Železnikov. Predstavi pokrajino, zanimivosti in etnografske značilnosti naselij ob Selški Sori. Nato nas vodi na Ratitovec z raznih koncev zgornje Selške doline in z Jelovice in se malo dlje ustavi na Prtovču in etnografsko zelo zanimivem Podlon-ku. Ob tem nas seznanja s pokrajinskimi značilnostmi, geološko sestavo in zgradbo, predstavi mnogovrstno rastlinstvo, zlasti zanimivo planinsko cvetje, veliko prostora namenja tudi pregledu tamkajšnjega živalskega sveta. Vsaka pot na Ratitovec v katerem koli času, lepem sončnem ali pustem deževnem vremenu, v zgodnjih ali poznih urah ponuja obiskovalcu polno novih spoznanj in doživetij: spoznanj naravnih značilnosti v nenehnem preoblikovanju pokrajine, spoznanj pestrega življenja rastlinskega in živalskega sveta in doživetij iz življenja vsega živega. Tako je v uvodu zapisal urednik zbirke Anton Ramovš. Vodnik bo vsakokrat nevsiljivi spremljevalec, ki bo razkrival lepoto in zanimivosti prostranega Ratitovca in sveta pod njim. Za vodnikom na Lubnik je tako pred nami že druga knjižica iz zbirke Vodniki po loškem ozemlju, sledile pa bodo še druge. So prvi tovrstni poskus v Sloveniji in daleč naokoli. Izkušnje pri izdaji prvega vodnika so uredniku omogočile še skladnejše vtkanje prispevkov posameznih piscev v monolitno celoto. Da je bilo njegovo delo težko, priča veliko število avtorjev: Jože Bole, Jan Carnelutti, Božidar Drovenik. Janez Gregorij, Lojze Marinček, France Planina, Anton Polenc, Anton Ramovš, Ivan Sedej in Tone VVraber. Pestro gradivo dopolnjuje slikovni material. S finančno pomočjo Kulturne skupnosti Škofja Loka je vodnik izdalo in založilo Muzejsko društvo Škofja Loka v nakladi 3.(XX) izvodov. M. Volčjak Central Kranj TOZD Gostinstvo RESTAVRACIJA EVROPA Ljubiteljem domače kuhinje/ Cenjene goste obveščamo, da smo v restavraciji EVROPA v Kranju pripravili izbor domačih slovenskih jedi Med drugim vam nudimo: gorenjski želodec, vipavsko joto. obaro z ajdovimi žganci, kmečko pojedino, idrijske žlikrofe, burek, prekmursko gibanico, »dodole«, bograč itd še posebej vam priporočamo bograč, katerega strežemo v posebnih kotličkih Vabimo vas, da nas obiščete. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu (064) 21-123 ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj, o. sol. o. Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o. rŠČEMO KOOPERANTE ZA RAZNA ROČNA IN STROJNA DELA: 1. brizganje tehnične plastike, 2. rezkanje, vrtanje in varjenje, 3. sestavljanje finomehaničnih delov. Pozivamo vse zainteresirane, da se zglasijo v Iskri Tovarni merilnih instrumentov Otoče, oddelek za kooperacije. DO COLOR MEDVODE tovarna barv in lakov n.sol.o. TOZD SMOLE in TOZD PREMAZI Iščemo več novih sodelavcev za delo v proizvodnji- - DELAVCE Z DOKONČANO OSEMLETKO - KVALIFICIRANE PLESKARJE, - KVALIFICIRANEGA KURJAČA. Kandidatom nudimo: — dober osebni dohodek, — možnost povrnitve stroškov izobraževanja ob delu za pridobitev kvalifikacije oz. višje stopnje izobrazbe, — možnost pomoči pri reševanju stanovanjskega problema s kreditiranjem nakupa stanovanja oz. zidave individualne stanovanjske hiše. Bodoči sodelavci morajo biti vestni, delavni in disciplinirani. Vloge za sprejem v delovno razmerje z ustreznimi dokazili kandidati lahko prinesejo osebno ali pošljejo po posti v ka-drovsko-splosni sektor DO COLOR, najkasneje 15 dni po prvem izidu oglasa. Zaželen je osebni obisk v DO! NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Vsskruou KRANJ blagovnica TINA Kranj Titov trg 1 — večja izbira jesensko-zimske konfekcije 1978 otroške — ženske — moške — na večjem prodajnem prostoru MODA 78 - MODA 78 - MODA 78 - MODA 78 - MODA 78 /o ljubljanska banka V dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme. V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja. vam pomaga s posojilom do stanovanja Črtomir Zoreč: POMEN KI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ (8. zapis) Posebno poglavje v prizadevanjih kranjskega Turističnega društva je bila fotografija. Z njo se je na razstavah in v publikacijah prikazovala lepota gorenjske pokrajine. Ne le planine, pač pa tudi polja, gozdovi, jezera, reke in vaške idile so bile vselej med turističnimi motivi na društvenih razstavah. Pa tudi flora in favna deželice pod gorami ni bila pozabljena. Sledili so že zemljevidi: najprej panoramska karta ožjega področja okrog Kranja, potem pa še velika panoramska karta Gorenjske s Koroško. Vmes pa je bila na pobudo Turističnega društva izdelana podrobna velika maketa Kranja (sedaj se nahaja v Gorenjskem muzeju). Oba zemljevida in maketo je mojstrsko izdelal znani kartograf Ivan Selen izSuhodol pri Komendi. V novejšem obdoDJu je kranjsko turistično društvo izdalo več prospektov Kranja in širše okolice, dva orientacijska plana Kranja s prepotrebnim prikazom vseh ulic in trgov ter javnih poslopij. Zaslužena dejavnost društva je tudi izdajanje razglednic, v zadnjem času tudi značk in nalepk. Tako očitno kaže, da 100 let staro društvo ume ubirati tudi sodobna pota, da koraka s časom vštric. Cz. Gobarji na sejmu Kranj — Gobarska družina bo tudi letos pripravila v okviru Gorenjskega sejma gobarsko razstavo in restavracijo gobarskih dobrot. Gobarji pravijo, da je letošnje leto krizno, ker je bilo izredno malo gob, vendar so z veliko truda le pripravili zadosti f?°b, ki jih hranijo v zmrzovalni skrinji. Gorenjski sejem nudi gobarski družini za razstavo in restavracijo C halo sejma, v kateri se člani družine že marljivo pripravljajo. V času sejma bodo pripravljali več gobarskih specialitet: domačo gobovo juho. pražene gobe, gobovo omleto, gobovo palačinko s tatarsko omako. piSčančja jetra z gobami, gobov fjolaž, zrezek v gobovi omaki, kislo juho z ajdovimi žganci, gobe s testeninami, gobovo solato in klobaso ali hrenovko z gobovo solato ter še kaj. Poskušnja gobjih jedi bo vsak dan od 16. in 17. ure, ob nedeljah pa tudi od 10. do 11. ure. Cene ne bodo zasoljene, pokrile bodo le najbolj nujne stroške, saj bodo gobarji s prostovoljnim delom marsikaj sami prispevali. Za gobarsko razstavo ne bo posebne vstopnine, kupon za poskušnjo pa bodo obiskovalci prejeli ob vstopnici za sejem. Ivan Jelen ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO Personalna uprava razpisuje NATEČAJ za dodelitev štipendij študentom v študijskem letu 1 978/ 79 za naslednje fakultete: — Fakulteto za strojništvo (smer za balistiko m proizvodnjo). — Fakulteto za elektrotehniko (oddelek za elektroniko — usmeritve elek tronika in telekomunikacije), — Fakulteto za naravoslovje m tehnologijo (odsek za organsko tehnolo-logijo — smeri tehnologija polimerov in tehnologija eksplozivov, odsek za meteorologijo; oddelek za farmacijo); — Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (oddelek za gradbeništvo — smer konstrukcije, hidrotehnika in promet oddelek za arhitekturo — smer prostorsko načrtovanje); — Pravno fakulteto (študentje III in IV. letnika); — Medicinsko fakulteto; — Biotehniško fakulteto, veterinarski oddelek zdravstvo — usmeritev veterinarsko POGOJI NATEČAJA Prijavijo se lahko fantje, ki so državljani SFRJ, redni študenti navedenih fakultet, ki izpolnjujejo naslednje pogoje — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija; — da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ni uveden kazenski postopek; — da imajo priporočilo o izpolnjevanju moralnopolitičmh pogojev za dodelitev štipendije in službovanje v Jugoslovanski ljudski armadi; — študenti 1 letnika ne smejo biti starejši od 21 let, študenti drugih letnikov pa smejo biti starejši toliko let, kolikor letnikov študija so že končali. NAČIN PRIJAVE Prošnjo za štipendijo, kolkovano z 2 din upravne takse, je treba vložiti pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo Napisana mora biti na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri navedenem organu Prošnji je treba priložiti — overjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige — potrdilo fakultete ali vojaške šole o vpisu v letnik šole v študijskem letu 1978/79, — potrdilo o opravljenih izpitih prejšnjega letnika, študenti 1 letnika pa prepis spričevala zaključnega razreda in zaključnega izpita srednje šole ŠTIPENDIJE, NADOMESTILA IN NAGRADE Študentom, ki bodo sprejeti pripada a) štipendija v naslednjih mesečnih zneskih — študentom 1 letnika 1470 dinarjev — študentom 2 m 3 letnika 1 640 dinarjev — štuentom 4 in 5 letnika ter absolventom 1 920 dinarjev b) nadomestilo za šolske potrebščine v znesku enomesečne štipendije za vsako leto študija; c) nadomestilo za strokovno počitniško prakso in ekskurzije v naši državi ki jih predvideva program fakultete ali visoke šole. d) nadomestilo študentom za pripravljanje diplomske naloge (kjer je ta obvezna) v znesku 1 000 dinarjev; e) nagrada za opravljeno študijsko leto v zneskih od 600 do 2000 dinarjev; ti zneski so odvisni od povprečne splošne ocene pri izpitih: f) zdravstveno varstvo Štipendija teče od začetka šolskega leta 19 78/ 79 in pripada za vseh 12 mesecev v letu Medsebojne obveznosti štipenditorja in štipendista so določene s pismeno pogodbo Ta pogodba med drugim zavezuje štipendista da bo po opravljeni diplomi nastopil službo v JLA in v njej ostal dvakrat toliko časa kot je prejemal štipendijo, toda ne manj kot šest let Natečaj velja do 3 1 oktobra 1978 Štipendiste bo izbrala komisija Prednost pri izbiri bodo imeli študenti višjih letnikov O rešitvi prošenj bodo kandidati obveščeni do 1 5 januarja 1979 Podrobnejša pojasnila o pogojih, načinu prijave, pravicah in obveznostih štipendistov lahko dobite pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo Pohištvo SI PAD ŠIPAD — KOMERC TOZD POHIŠTVO SARAJEVO ZA VAS IN VAŠ DOM Potrošniško posojilo do 50.000 brezplačna dostava se priporoča — prodajalna Kranj Cesta JNA 6 (nebotičnik; — prodajalna Ljubljana Celovška 83 (90. zapis) Stara Fužina je edini kraj na Slovenskem, ki ima svoj Planšarski muzej — tako je vsaj napisano na tabli nad vrati hiše, ki nosi tablico z oznako: Stara Fužina št. 187. - Hiša sama ni tako stara, zgrajena je bila v zadnjem četrtletju prejšnjega stoletja. Pač v času, ko se je v Bohinju uveljavila izdelava sira na švicarski način. No, da bi imel Planšarski muzej še boljše opravičilo za svoje domovanje v Stari Fužini, povem, da je bila prav v tej hiši (pozneje opuščena) ena od najbolj znanih sirarn v Bohinju. Planšarski muzej — morda bo bolj prav, če to etnografsko razstavo imenujemo Planšarstvo v Bohinju. Pripravil pa jo je s svojimi strokovnjaki Gorenjski muzej iz Kranja. — Ker pa je že na hiši napis, sem tudi naslednje poglavje naslovil PLANŠARSKI MUZEJ reden pa vstopimo vanj, pre-berimo večjo spominsko ploščo, vzidano v steno, levo od vhodnih vrat. Napis pove, da so bili v tej hiši dne 13. decembra 1941 postavljeni prvi temelji upora, krvni davek pa je zahteval v času revolucije 38 žrtev. Vsa njihova imena so zabeležena na plošči. Najstarejšemu je bilo 52 let, najmlajšemu pa komaj 15 let... V teku tega leta sem bil večkrat v Stari Fužini in vselej sem našel to obeležje NOB lepo oskrbovano; tudi venci niso bili oveneli. Drugje po-skrbe za svoje padle sovaščane le enkrat ali dvakrat na leto ... No, pa vstopimo zdaj v muzejske prostore — kar v štirih prostornih sobanah je razstavljeno pravcato etnografsko bogastvo — resnična zgodovina bohinjskih vasi. Najbrž ni tako neznano, da je Bohinjcem največ zaslužka — vsaj za zadnja stoletja to velja — dajala živinoreja. Ker pa v dolini ni dosti zemlje, tudi krme ni bilo mogoče pridelati v ozki dolini, so si Bohinjci pač pomagali s pašo živine na gorskih pašnikih. Z nižjih so se v teku pašne dobe selili na višje ležeče planine. Proti jeseni pa so se pred hladom spet umikali na nižje pašne predele. Nekaki nomadi v malem! Bohinj je tudi zato upravičen, da ima svoj Planšarski muzej, ker je pač Bohinj že od nekdaj eno od najmočnejših središč našega slovenskega planšarstva. Stari Bohinjci so bili veljavni le, če so imeli toliko in toliko glav živine na paši v planinah. Uspeh kmetije je bil tesno povezan z uspehom poletne paše. Planšarje, planšarske naselbine (t. j. začasna, preprosta bivališča za pastirje) so imele (in še imajo) zdaj obliko pravih gručastih vasi, drugič spet niz stanov ob kolovozu (npr. planina Zajamniki). Seveda pa je tudi osamljenih planšarskih zavetišč dosti po vseh planinah. — Na večjih planinah so bile postavljene skupne sirarnice. kvečjemu za posebne sani (seno, oglje). Druga soba je namenjena prikazu razvoja sirarstva v Bohinju. Hkrati je tu nazorno razstavljena vsa sirar-ska »tehnologija«, obsegajoča predvsem kotle in stiskalnice. V tretji sobi so poleg izvirne planšarske naše prikazani še posamezni elementi notranje opreme pastirskih stanov. Četrta soba je posvečena planšarski »arhitekturi«. Svojevrstna lepota in smotrnost planšarskih koč gledalca kar navduši. Kajti preprost, trezen in »zbrisane glave« (kot je rekel Valentin Vodnik), kakršen je pastir, še bolj pa »majer« moral biti, je naravno okolje večidel prav zadovoljivo ohranil. Pastirski stan ni bil v gorah nikoli kak tujek. (Kar bi lahko rekli za nekatere vikendaške spačke na Uskovnici in na Pokljuki.) DANAŠNJE STANJE Slika nikakor ni rožnata. Časi se spreminjajo — tudi življenje in vse naše nehanje. Ne bi bil rad črnogledi opazovalec. Raje navedem nekaj stavkov iz gradiva, ki nam ga ponudijo v obliki tanke brošurice v Planšarskem muzeju samem: »Naglo pot navzdol je doživelo planšarstvo v obdobju po drugi svetovni vojni. Intenzivni razvoj industrije in turizma sta bistveno spremenila socialni sestav bohinjskih vasi. K propadanju planšarstva je močno pripomogel tudi pritisk gozdarjev, ki so zelo skrčili obseg pašnega sveta; z gozdnim zakonom iz leta 1960 se je v Bohinju skrčil obseg pašnih površin za 6730 ha. Iz leta v leto je na planinah manj živine, planinsko sirarstvo je v zatonu, stari rod planšarjev izumira. V povojnih letih je bilo v Bohinjskih gorah še 123 pastirjev, leta 1970 le še 30. S propadanjem planšarstva propada tudi primarna moč bohinjske živinoreje.« Glede nekdaj tako slovitega bohinjskega sirarstva (»bohinjski sir«) pa pravi že omenjeni vin »Po vojni, posebno intenzivno po drugi vojni, je z nazadovanjem planšarske živinoreje usihala tudi sirarska dejavnost v Bohinju. Številne sirarne v dolini so se združile v moderen mlekarski obrat v Srednji vasi, ki pa se je preusmeril v glavnem na izdelovanje mlečnih napitkov. Sirarjenje po planinah pa tudi iz leta v leto bolj opuščajo.« Priložnost je sedajle, da popravim manjšo napako, ki se mi je vtihotapila v zapis št. 83. Tamkaj sem zapisal, da je bil Sušnik z Broda mojster sirar; bil pa je v resnici predsednik Mlekarsko-sirarske zadruge. OGLED PROSTOROV Razstavo o planšarstvu v Bohinju si velja bolj natanko ogledati. Saj je odprta vsak dan dopoldne in popoldne. Za lažje razumevanje in pregled muzejsko-zgodo-vinskega gradiva služi brošurica, ki jo obiskovalec dobi v hiši. — Razen tega pa bi obiskovalcu tudi priporočil, da prebere obsežne študije Planšarsko stavbarstvo v Bohinju izpod peresa etnologinje Anke Novakove (Snovanja. 1976. str. 26 — 30). V prvi sobi Planšarskega muzeja v Stari Fužini so prikazane listine in zgodovinska pričanja o bohinjskem planšarstvu. — Prikazan je tudi promet — večidel samotež, na plečih; šele pozneje je pomagala bremena prenašati živina. Strmi in razriti kolovozi niso bili primerni za vožnje. Odmev na predlog kranjskega grba Kadarkoli se oblikujejo predlogi za kakršnokoli novost oziroma spremembo, ki zadeva širši krog občanov, je dobrodošla vsaka pripomba. Tako smo tudi k predlogu novega grba občine Kranj, ki ga je komisija že pripravila za sprejem v skupščini, dobili pismo Ignaca Kavča iz Zabreznice, ki opozarja na barvni sestav grba: bela, rdeča in črna. Mnenje vsekakor veija upoštevati — zdaj je še čas — saj. kot meni bralec, nam je črna barva nekako tuja in lahko spominja na nedavno preteklost. Morda bi se beli in rdeči barvi res bolje podala modra?! H.J. Planšarski muzej v Stari Fužini s spominskim obeležjem NOB NORTHERN TERRITORY AUSTRALIA VK80B DATE G.M.T. BAND MODE R.S.T. i 2X558 V šestih letih zveze z 232 deželami sveta MAURY HATFIELD PO Box 500 TX/RX: DRAKE PSE QSL T4X/R4B -»HtS- AN T EN NA Ufct-LUL, Alice Springs, NT 5750 /V\ 2EL OUAD Kartica, ki potrjuje vzpostavljeno zvezo, je prišla iz Avstralije r [ YU3DBA i§če zvezo Pred nekaj leti mladi iz Besnite pri Kranju takorekoč niso imeli nobenega pravega skupnega razvedrila. Mladinska organizacijam je sicer obstojala, kulturno umetniško društvo prav tako, kaj drugega pa ne. In tako so se pred dobrimi štirimi leti trije navdušenci na pobudo tovarišev iz kranjskega radiokluba Iskra, odločili, da ustanovijo lastno sekcijo. Prostor jim je v zadružnem domu v Zgornji Besnici velikodušno odstopilo kulturno umetniško društvo, nekaj denarja je primaknila krajevna skupnost, s prvimi aparati pa jih je oskrbel matični klub. Z njimi, še posebno pa z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine Kranj, člani sekcije še zdaj izvrstno sodelujejo. Kot sem omenila, je bila v začetku le trojica. Eden od njih je tudi zdajšnji vodja sekcije Janez Bešter, ki obiskuje zadnji letnik elektro fakultete v Ljubljani. Prve izkušnje si je nabral v matičnem radioklubu. Ni mu toliko do vzpostavljanja zvez. Velik prispevek daje sekciji kot tehnik in konstruktor številnih pripomočkov, ki jih radioamaterji rabijo pri svojem delu. Takole je pripovedoval: »Samo navdušenje za vključitev v sekcijo ni dovolj. Zato smo že prvo leto organizirali tečaj za radioamaterje. Vsak radioamater mora poznati predpise iz radijskega prometa in obvladati tehnično Vodja sekcije v Zgornji Besnici Janez Bešter znanje. Dovoljenje za iskanje radijskih zvez dele po uspešno opravljenem izpitu izda republiški sekretariat za promet in zveze. Tečaj, doslej smo organizirali štiri, je precej zahteven. Traja več kot sto ur, vzdržijo pa ponavadi le najbolj vztrajni. Tako nas je zdaj vseh skupaj osemnajst. Lani smo dobili tudi štiri dekleta.« Pred dobrimi tremi leti so prvič uporabili kratkovalovno radijsko postajo, ki je tedaj veljala za eno najmodernejših, pred dobrim mesecem pa so dobili še ultrakratkova-lovno postajo. Antene za obe postaji in dodatne naprave, na primer ojačevalnik, so napravili sami. »Sploh prvo radijsko zvezo smo vzpostavili z nekim avstralskim radioamaterjem. Do zdaj imajo zapisane zveze že z 232 deželami, medtem ko je posameznih zvez že kar nekaj tisoč. Imamo dva načina za vzpostavljanje zvez: telegrafijo, ki sloni na Morsejevih znakih, in telefonijo, z mikrofonom. Vsako zvezo nato po opravljenem pogovoru praviloma potrjujemo s kartico. V arhivu jih imamo iz 176 dežel vsega sveta; nekateri nam jih pač .pozabijo' poslati ali pa jih še nismo dobili. To namreč včasih precej dolgo traja, saj jih ne izmenjujemo prek pošte, ampak prek matičnega radiokluba, slovenske in jugoslovanske zveze ter prek mednarodne organizacije.« Besniški radioamaterji so se udeležili že nekaj republiških in zveznih tekmovanj. V slovenskem merilu so po dosežkih uvrščeni na drugo do tretje mesto. Smisel tekmovanja je v najkrajšem določenem času vzpostaviti čim več zvez iz čim več občin. Razvrščeni so po kategorijah od D do A. V Besnici imajo trenutno že trije izpit za B kategorijo, kar jim omogoča razširitev področja dela na aparaturah. »Čeprav nam gre lepo in smo zadovoljni,« je nadaljeval Janez Bešter, »imamo seveda tudi težave. Največje so z denarjem. K sreči nam za prostor ni treba plačevati. Tisto, kar dobimo za delo, vložimo v nakup novih aparatur, sicer pa sami naredimo, kar se le da. Tako smo letos tudi na novo obnovili sobo in jo opremili z lastnimi močmi. Kar dobro se počutimo v njej in lahko rečem, da nikoli ni prazna.« Glavni cilj besniških radioamaterjev je čim bolj izpopolniti opremo. Tako bodo že kmalu dobili amatersko televizijsko postajo. Kar sami jo bodo izdelali, saj je menda precej »enostavna«, ker ne rabi pretvornikov. Poleg tega načrtujejo še teleprintersko zvezo. Seveda bodo tudi naprej še organizirali tečaje in pridobivali nove navdušence. V ta namen bodo obiskali nekaj osnovnih šol in pokazali učencem, kaj je treba znati v radioamaterstvu. H. Jelovčan Slike: F. Perdan Marija Bešter, študentka 3. letnika kemije je skupaj s še tremi dekleti lani stopila v vrste radioamaterjev. Zveze išče kar v štirih jezikih, so povedali njeni kolegi. »V gimnaziji sem se učila dveh, dveh pa še v tečajih,« pravi. »Tako se zdaj kolikortoliko lahko pogovarjam v angleščini, italijanščini, ruščini in nemščini. V dobrem letu sem vzpostavila že okrog tisoč zvez z radioamaterji v 25 državah. Med počitnicami sem bila tu skoraj vsak večer. Zdaj utegnem priti le dvakrat, trikrat. Prav zvečer je najlaže dobiti dobro zvezo z oddaljenejšimi kraji. Po obveznem pogovoru, to je izmenjavi znaka radijske postaje in kraja, imena ter navedbe slišnosti se včasih tudi malo zaklepetam. Največ se pogovarjam v angleščini, ki jo znajo po vsem svetu, sicer pa omejitve ni, če obvladaš tuje jezike. Zdaj se pripravljam na izpit za B kategorijo« sem postal član sekcije. V začetku ni bilo lahko. Vedeti je bilo treba nešteto stvari, če si hotel napraviti izpit. Prvo zvezo sem vzpostavil z Vranjem 27. septembra lani. Imel sem kar precej treme. Zdaj sem tu enkrat ali dvakrat na teden, največkrat ponoči Starši mojemu hobiju ne nasprotujejo, saj vedo, da radioamaterstvo ni nič slabega in da sem v dobri družbi. .Obdelano' imam že vso Evropo in precej oddaljenih držav, na primer Indijo, Japonsko, Dominikansko republiko. Brazilijo, vendar je zveze z njimi teže dobiti pa trdi sliši se bolj slabo.« Med radioamaterji v Besnici sta dva Marjana, zato Marjanu Pogačniku pravijo kar Rok. Hodi šele v sedmi razred osnovne šole, vendar zato ni nič manj prizadeven. »Večkrat sem bil tu s prijateljem. Bilo mi je všeč in lani Jurij Jereb je študent drugega letnika šole za varnostne inženirje in je stopil na pot radioamaterjev že v prvem letu obstoja sekcije v Besnici. Zadnji dve leti je bil tudi vodja sekcije. Zveze je vzpostavil z vsemi 232 deželami, kolikor jih je tudi v skupni evidenci. Števila posameznih niti ne ve, toliko jih je. »Navade sicer nimamo, da bi navezovali tesnejše stike z radioamaterji po svetu Večkrat se pogovarjam edino s kolegom iz Nizozemske, ki je poročen s Kranjčanko in nas vsako leto tudi obišče. Nenavadna antena močno privlači tudi turiste, ki radi pridejo pogledat, kako delamo.« Jurij je obenem podpredsednik kranjskega radiokluba. Na željo mladincev iz Mavčič je letos vodil tečaj v tej krajevni skupnosti. Sedem radioamaterjev m vztrajalo do konca in zdaj v na novo ustanovljeni sekciji marljivo vzpostavljajo zveze s svetom H.J J 0 Al Poslovna enota Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel : 51-566, 51-881 Kranj, Savski log, tel.: 24-590 • 3 odstotni sejemski popust in nižja stopnja prometnega davka • dostava na dom • potrošniški kredit dnevne sobe, spalnice, jedilnice, sedežne garniture, kuhinjsko, predsobno in mladinsko pohištvo • talne obloge in preproge • jogi vzmetnice vseh velikosti Na 1 1. mednarodnem sejmu opreme Petek, 13. oktobra 1978 11. stran O L, A S Skupna delovna akcija slovenske in demokratično usmerjene avstrijske mladine v Št. Primožu Dom, v katerem bo zvenela slovenska pesem Priprave na gradnjo kulturnega doma Slovenskega prosvetnega društva Danica v Št. Primožu v Podjuni so tekle nekaj let. Precej naporov so koroški Slovenci vložili v uresničitev te zamisli. Potreben je bil denar, načrti, zemljišče in seveda velika mera upornosti. Poleti je bilo končno vse pripravljeno za gradnjo. Pa je prišla vmes turistična sezona, med katero v St. Primožu ni dovoljeno graditi in tako so prva dela stekla šele sredi septembra.' Zveza slovenske mladine iz Celovca se je že pred tem dogovorila z republiško konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije o oblikovanju mladinske delovne brigade, ki naj bi v mesecu' dni- dom spravila pod streho. Zamišljeno* je bilo, da bi brigado sestavljalo petnajst mladincev iz Slovenije in prav toliko koroške oziroma demokratično usmerjene avstrijske mladine. To pa je bilo v tako poznem času nemogoče; Studenti v Avstriji so se razkropili po šolah, mladi delavci pa v svojih delovnih sredinah niso mogli dobiti privoljenja za tako dolgo odsotnost. Tako je dogovor popolnoma uresničila le slovenska mladina iz naše Republike; iz vsake pokrajine so odšli ll. septembra na akcijo po en ali dva Mladinca, in to električarji, tesarji, zidarji in vodovodni instalaterji. Mladih koroških Slovencev žal ni. delajo pač po par dni, v glavnem v petkih in sobotah, ko se vrnejo iz ^nc Haiej je doma v Dobrli J*»i. Pred dnevi se je vrnil na J*pust iz Sa udove Arabije, kjer kot zidarski preddelavec. J>* «* je priključil brigadirjem ^ delovni akciji. Namestnik komandanta brigade Gosto Tri vuno vič in komandant akcije Dani Stern. manj naporno je v sobotah, ko delamo do ene ali dveh in seveda v nedeljah, ko počivamo. Moram reči, da so nas domačini zelo prisrčno sprejeli in nam tudi pomagajo, če le morejo. V nedeljah nas povabijo celo na kosilo in izlet po okoliških krajih. Preteklo soboto smo bili vsi skupaj na Bleščeči planini, kjer je edina slovenska koča, sicer pa smo bili v tem času že v Žitari vasi, ko so praznovali sedemdeset let kulturnega društva Trta, slovenski občinski odborniki so nas enkrat povabili na večerjo, obiskali smo štiri partizanske spomenike ... Pred dnevi >e prišel k nam tudi tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser, s katerim smo se pogovarjali o vprašanjih koroških Slovencev. Če povem po pravici, za kakšno posebno živahno dejavnost niti nismo navdušeni. Preveč smo utrujeni. A kljub temu radi igramo namizni tenis ali mali nogomet. V nogometu smo se pomerili tudi z ekipo Zveze slovenske mladine. Sicer pa smo izdali že en informativni bilten, enega še bomo, zakurili smo taborni ogenj in pripravili krajši kulturni program. Dolgčas nam skratka ni. Kar pa zadeva delovno disciplino, moram reči, da nimamo posebnih težav. Vsi delamo vse. Dnevno normo prekoračujemo poprečno za 50 ali 60 odstotkov. Celo zajtrke si sami pripravljamo, le kosila nam kuhajo domača dekleta.« Med petnajstimi slovenskimi brigadirji, ki so mesec dni gradili kulturni dom SPD Danica v Št. Primožu, je tudi 21-letni vodovodni instalater iz Tržiča Igor Zaplotnik, ki je na mladinski delovni akciji prvič. Z nje je odnesel lepe vtise in ob delu spoznal veliko novih prijateljev. i^rigadirsko naselje«: počitniške prikolice, korito z mrzlo vodo ^zastavi; v nedeljo, ko fantov ni bilo doma, so našo nestrpneži vne$Uf a so jQ brigadirji hitro nadomestili z drugo, še večjo. ra*1 oziroma jih ne vežejo delovne j^veznosti. Razveseljivo pa je, da je delovišču najti tudi napredno av-*jJ8ko mladino iz Gradca in z Du-*h^'a' k' dajejo poleg delovnega pri-vT^vka tudi podporo koroškim Slo-> ricem v njihovem pravičnem boju C* narodnostne pravice. Seveda ne 4%mo pozabiti tudi domačinov iz *w •Primoža in okolice, ki pomagajo Srljivim fantom, tv Kljub vsem zapletom in manjše-h Številu brigadirjev kot je bilo ^ v0tno predvideno je sredi St. Pri-Jt/^a v Podjuni — zemljišče je od-tyPila Slovenska posojilnica iz *^brle vasi — kulturni dom vseeno ^^8el. V mesecu dni sicer ne bo pod h^ho, kot so načrtovali, bo pa vse opravljeno za to. ^^Pozna se, da nas je le ^. ajaet,« pravi namestnik kornan-V nta brigade Gosto Trivunovič iz Komandant akcije je Dani Stern, študent prava, doma iz Stare vasi, približno dvajset kilometrov stran od Št. Primoža. »Kulturni dom, ki ga gradimo, meri več kot 600 kvadratnih metrov. V njem bodo prostori Slovenskega prosvetnega društva Danica, dvorana z okoli 250 sedeži, prostor pa bomo dobili tudi mladi. Dom bo skratka združeval in povezoval vse koroške Slovence iz Podjune, ki bodo v njem lahko izražali svojo kulturo oziroma vsestransko dejavnost. Brez takih prostorov je to težko. Posebno za nas mlade bo dom velika pridobitev, saj bomo odslej lahko organizirano in povezano delali. S to akcijo smo pokazali, da se enotno borimo za pravice, ki nam jih avstrijska oblast ne prizna, dokazali pa smo tudi, da v tem boju nismo sami, saj nas podpirajo tudi napredni mladinci iz drugih krajev Avstrije. Dom, ki so nam ga pomagali graditi rojaki iz Slovenije, bomo dokončali sami. Odprli ga bomo predvidoma prihodnjo jesen, ko bo ob njem zrasel tudi dvojezični vrtec in podružnica Slovenske posojilnice iz Dobrle vasi.« Akcija je bila v torek končana. Za slovo so utrujeni, a zadovoljni brigadirji pripravili tabor in se z upanjem, da tO ni bila zadnja tovrstna akcija, vrnili domov, bogatejši za nove prijatelje na slovenskem Koroškem. H. Jelovčan Slike: F. Perdan Prehran j e valne navade Minuli so časi, ko je bila hrana v lovski spretnosti, v bolj ali manj učinkovitem obdelovanju zemlje, ko se je bilo potrebno bojevati za obstoj. Danes je predvsem v gospodarsko razvitem svetu, v svetu obilja ali celo izobilja gmotnih dobrin — seveda ne za vse, že nastal problem prekomernega uživanja hrane. Človek s svojim udobnim načinom življenja ruši neobhodno naravno ravnovesje, tako da použije preveč hrane, ki se ob pomanjkljivem gibanju ne sprošča v gibalne kalorije, temveč se po presnav-ljanju kopiči v telesu kot neproduktivno in bolj bremenil-no tkivo. Organizem je prilagodljiv. Prilagaja se načinu dela in prehranjevanja. Prehranjevalne navade se Utrjujejo v otroštvu. To je obdobje oblikovanja življenjsko pomembnih in tudi prehranjevalnih navad. Navadno starši lastne prehranjevalne navade, dopolnjene z novejšimi tovrstnimi navodili prenašajo na otroke. Vendar večina ljudi ne pozna dovolj sestave, kalorične in vitaminske vrednosti posameznih obrokov. Glavne napake v prehranjevanju so v nepravilni izbiri in pripravi jedi. Splošno je znano, da je naša porabniška družba preveč pogoltna, da se kaže določena stopnja požrešnosti v preobilni, pre-mastni, presladki prehrani ob pretiranem uživanju tekočin: od sokov, mineralnih voda do alkoholnih pijač. Nepravilno ravnajo tisti, ki jedo v naglici in si ne zagotove za to pomembno opravilo dovolj časa. Med jedjo naj bo več miru, manj govorjenja, branja in drugih motenj. Vsaj pri jedi naj bi se znebili vseh zadreg, skrbi in težav. V prehranje- vanju je upoštevati starost in način dela. Otroci zaradi rasti potrebujejo dovolj hrane vendar ne preveč. Ob primernem zaporedju prehranjevanja se ostri občutek lakote in sitosti. A žal mnogi starši otroke preveč silijo k jedi, včasih z grožnjami, največkrat pa s spodbudnimi besedami: še eno žlico za strica, pa še en grižljaj za teto, košček kruha za deda in podobno. Tako otrok zgublja občutek sitosti kakor sledi: Starši so me preobilno in preveč hranili. Se danes nimam občutka, kdaj je želodec poln. Če se preveč najem, postanem lena in zaspana. Ničesar se mi ne ljubi, do gibanja sem ravnodušna, končno se vležem in berem. Dobro se zavedam, da je to škodljivo in da bo moja življenjska pot krajša, če bom s tem nadaljevala. Le ob delu po malem pozabljam na hrano. Preveč in prepogosto uživanje hrane ogroža zdravje, zmanjšuje kondicijo in storilnost. V mladosti je potrebno zagotoviti ohranjevanje normalne teže in ravnovesja v presnavljanju, to je * ravnovesje med sprejetimi in porabljenimi kalorijami. Povečana teža povzroča neskladno delovanje organov in pospešuje staranje. Škodljivih navad se znebimo, če niso preveč ukoreninjene. Potrebno se je razumno in načrtno omejevati pri jedi, se izogibati odvečnih maščob in ogljikovih hidratov. Prav v mladosti pa je potrebno posvečati več pozornosti atletiki, plavanju in takim dejavnostim, pri katerih je dovolj znojenja, intenzivnega izgorevanja in utrjevanja. Jože Ažman Za oba štiri mesece Tatu, ki je hotel izprazniti k urnik, in lastniku perutnine, ki ga je pri tem obstrelil, je sodišče v Nancyju odmerilo po štiri mesece zapora; prvemu za tatvino, drugemu pa zaradi telesne poškodbe iz malomarnosti. Izpopolnjena pipa Novost na ameriškem tržišču je pipa, ki se ne segreje. Kadilec si torej ne more opeči prstov. Nova pipa je iz materiala, iz katerega sicer izdelujejo vesoljske rakete. Pribežališče za trpinke Po vzoru iz nekaterih drugih dežel bodo novembra tudi na Dunaju odprli pribežališče za žene, ki jih možje pretepajo, jih ogrožajo in slabo ravnajo z njimi, a se ne morejo zateči k sorodnikom ali prijateljem. Princ Charles slikar Britanski princ Charles, ki se je že poskusil kot helikopterski pilot, pomorski kapitan, padalec, potapljač in igralec pola, se je zdaj predstavil tudi kot slikar. Na letni razstavi v glasgoivski galeriji so na ogled trije njegovi akvareli. 1» Uitn OU poi r»c:v*""- —~ - — -~ zvečer; vmes si utrgjmo le ^ ^ nimQ ^ pripravljeno zanjo. 1 za malico in kosilo, in ckoiiko KARDINALI ZAHTEVAJO POJASNILA Kardinali, ki so se zbrali na generalni kongregaciji, so terjali, da jih aezna-nijo z vsemi nadrobnostmi v zvezi 8 smrtjo papeža Janeza Pavla I. Tako poroča AFP, ki se sklicuje na pisanje italijanskega casopsa »Stampa«. Uradno noto Vatikana o smrti papeža Janeza Pavla I. je pričakovati pred začetkom konklava, to je 14. oktobrom. PROSLAVA KP PERUJA Komunistična partija Peruja proslavlja .r)(t. obletnico ustanovitve. Ustanovljena je bila 7. oktobra 192H. leta. Proslave so se udeležile uradne delegacije komunističnih partij SZ. Poljske. NDR. ČSSR. Bolgarije. Romunije, Kube in Vietnama. TE DNI PO SVETU DRAGI INDIJSKI NAKUPI V komentarju uradne pakistanski časopisne agencije je rečeno, da je Pakistan »globoko zaskrbljen«, ker se je Indija odločila, da kupi 40 lovcev bombnikov tipa jaguar, ki jih v sodelovanju izdelujeta Velika Britanija in Francija. Čeprav Indija, ki namerava z novimi letali nadomestiti zastarela, uradno ni sporočila dokončnega števila jaguarjev, ki jih bo kupila, navaja pakistanska agencija, da gre za 200 letal, od katerih bo vsako stalo 5,6 milijona dolarjev. NOVO SREDSTVO PROTI ZLOČINCEM Policija 1 vsemi pripomočki iSče sledi za zločinci. Zdaj so v ZDA iznašli sredstvo, s katerim lahko odkrivajo zločinske sledove celo na snoveh, ki so bile že pod vplivom eksplozij in pri katerih bi z običajnimi metodami težko prišli do koristnih izsledkov. Poseben prah posipljejo po razstrelje-nih predmetih in potem s pomočjo majhnega mikroskopa hitro odkrijejo sledi. POSVET O SAMOUPRAVLJANJU Mednarodni posvet o samoupravljanju v Lizboni se je končal z javno sejo in sporočilom, da bo socialistična stranka zahtevala uzakonitev temeljev družbe, zasnovane na samoupravljanju, s čimer bi omogočili, da se vzpostavi in uveljavi nov tip družbe, zasnovane na združenem delu. Predlagali bodo se druge zakone, ki naj omogočijo »vzpostaviti celovit sistem samoupravljanja v Portugalski«. SOJENJE TERORISTOM FEBRUARJA Prvostopenjsko sodišče v Svdnevu je odložilo postopek proti devetnajstim ustaškim, teroristom, aretiranim v začetku septembra na tajnem poligonu za urjenje na jugu Novega Wallesa. Proces naj bi potekal 23. februarja. UstaSki teroristi so obtoženi na temelju zveznega zakona o kaznivem dejanju vpada v tujo državo in novačenja ljudi za tujo vojsko v drugih državah, enajsterica pa poleg tega Se za nezakonito noSenje orožja na temelju zakona, ki velja v Novem južnem Walle.su. POPLAVE V ZAHODNI BENGALIJI Voda, ki je poplavila indijsko državo Zahodno Bengalijo, se zelo počasi umika. Po dosedanjih uradnih ocenah je izgubilo življenje 617 ljudi. Premier te države Džoti Basu je izjavil, da bi ta tragična bilanca lahko presegla 2000 žrtev. OTROCI ŽRTVE POLICIJE Trije otroci so se zaduSili, ko je policija izseljevala stanovalce ene od četrti v predmestju Guayaquila, 420 kilometrov jugozahodno od Quita. Policja je, ne da bi poprej opozorila. priSla z buldožerji ter začela ruSiti in požigati kakih 30 brezpravno zgrajenih hiS in barak v siromaSnem predmestju Guayaquila. Kasneje so ugotovili, da so se trije otroci zaduSili zaradi prevelike koncentracije solzilca. ki ga je policija vrgla na barake, da bi iz njih izgnala stanovalce, ki so se prisilni izselitvi upirali. OLA8 12. stran — Komentiramo - Petek, 13. oktobra li »Pozabili« na rekreativni smučarski tek KRANJ — Smučarska sezona se bliža. Vsi. ki računajo na reprezentančni dres in vrhunske dosežke, se resno pripravljajo, da bodo letošnji dosežki se boljši od lanskih. Zima pa priganja tudi tiste, ki jim je smučanje prijetna in koristna rekreacija. To je del skrbi ljudi za svoje zdravje in priprava na napore delovnega mesta. Kot pomoč sta' se Smučarska zveza Slovenije in telesnokuiturna skupnost Slovenije odločili za široko akcijo rekreativnega značaja »Tek in hoja na smučeh«. Od rekreaciji na smučeh je tekaška najcenejša in tudi občanom najbližja. Zato ni čudno, če je akcija naletela v Sloveniji na velik odmev. V .številnih slovenskih občinah sedaj že dajejo prve napotke o teku na smučeh in hoji ter ljubitelje kondicij-sko pripravljajo na napore in tekmovanja na snegu. Tudi na Gorenjskem že marsikje »tečejo«. To velja za Bohinj, Gorje. Bled. Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, 2iri in Železnike. Tega pa žal se ne zasledimo v K ranju, prav tako pa tudi v Tržiču se nimajo zastavljene akcije, mar to pomeni, da v teh občinah zanimanja za smuški tek ni? Zanesljivo je zanimanja obilo. O tem pričajo številna vprašanja, kdaj bodo tudi v kranjski in tržiski občini začeli z vseslovensko akcijo. V kranjski občini je močan tekaški klub Triglav, vendar tako finančno kot kadrovsko ob obilici skrbi za tekmovalce tej akciji ne bi bil kos. Radi bi sicer sodelovali, vsega bremena pa ne upajo in ne morejo prevzeti nase. Brez dvoma bi se morali tudi na kranjski in tržiski TKS bolj zanimati za to akcijo, ki resda nima veliko skupnega z vrhunskim in tekmovalnim sportom, pa ima zato izreden družbeni pomen! I). Humer V nedeljo skoki v Kranju KRANJ — Ob zaključku« priprav smučarskih skakalcev na plastičnih skakalnicah bo SK Triglav organiziral v nedeljo, 15. oktobra, z začetkom ob 9.30 na skakalnicah na Gorenji Savi meddrustveno tekmovanje z mednarodno udeležbo za vse kategorije skakalcev. Hkrati bo za cicibane, pionirje in mlajše mladince tudi prvo kolo jesenskega dela prvenstva gorenjske lige in dvoboj skakalcev KSG Celovec in kranjskega Triglava. Kranjski in celovški skakalci se bodo v ekipni konkurenci pomerili za pokal, ki ga je prispeval celovški smučarski klub. Za tekmovanje so se poleg slovenskih skakalcev prijavili se tekmovalci iz Bad Ausseja, Trbiža, Zahomca in Travnika. J. J. KONFEKCIJA VODI TRZIC — Po krajšem odmoru se je v Tržiču nadaljevala občinska TRIM liga v nogometu. Odigrano je bilo 5. kolo, doseženi pa so bili tile rezultati: BPT-Tkalnica : BPT-Konferenca 0:3; Metalka-Rog : Trži-Ska tovarna kos in srpov 0:3; SGP : Peko-Orodjarna 2:0; TIKO : ZLIT 2:0. Vodi BPT Konfekcija. J. K. JUTRI SREDNJEŠOLSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO KRANJ - Jutri, 14. oktobra, ob devetih dopoldne se bo na kranjski Gimnaziji v organizaciji ŠD Kranj začelo I. srednješolsko mostveno šahovsko prvenstvo Gorenjske. Pravico nastopa imajo moštva vseh gorenjskih srednjih sol, in sicer moške in ženske ekipe. Moško ekipo sestavljajo štirje igralci in ena rezerva, žensko pa dve igralki in rezerva. Igralo se bo po pravilih FIDE in Šahovske zveze za moštvena tekmovanja. Najboljša moštva bodo sodelovala na republiškem prvenstvu, ki bo 4. novembra v Postojni. Prijave sprejema sodnik do začetka žrebanja. Vsako moštvo mora imeti po eno šahovsko uro na dva igralca. Stroške udeležbe krijejo šole. Šahovsko društvo Kranj poziva k udeležbi! V. P GORENJSKI JESENSKI KROS KRANJ — Za uspelim občinskim krosom bo komisija za atletiku pri TKS organizator še gorenjskega jesenskega krosa. Start v vseh kategorijah bo jutri ob 10. uri na Očanovem travniku, na kraju, kjer je bilo tekmovanje v občinskem krosu. Nastopili bodo tekmovalci in tekmovalke vseh starostnih skupin, saj bo ta kros štel še za mostveno uvrstitev. ALPETOUR V ponedeljek, 16 10 1978, začne obratovati mestni avtobus na relaciji HRASTJE - AVTOBUSNA POSTAJA KRANJ in sicer od 5 15 do 2115 vsako uro z odhodom iz Hrastja v smer Avtobusna postaja in z Avtobusne postaje v smer Hrastje od 5 40 do 20 40 vsako uro Relacija bo potekala iz Hrastja. Čirče. Planina-bloki Cesta talcev Ručigajeva ul , Vodovodni stolp. Zdravstveni dom Avtobusna postaja Kranj in obratno Cena prevoza bo enotna: 4 din Vozni red velja do preklica I. zvezna hokejska liga Prva zmaga nad Olimpijo JESENICE - Lanski državni hokejski prvak je v sredo zvečer Pod mežakljo prvič pred 3000 gledalci v letošnji sezoni premal ljubljansko Olimpijo 5:4 (2:0. 1:2. 2:2). V izredno borbenem in razburljivem srečanju so imeli Jeseničani precej več priložnosti od gostov, žal pa so imeli v vratih precej nerazpoloženega vratarja Makuca. V izredni premoči so bili domačini zlasti v prvi tretjini, ko so poleg dveh zadetkov zamudili še mnogo lepih priložnosti. V drugi tretjini so gostje igro izenačili, ob koncu tekme pa se je vnela velika borba za zmago, kjer pa so bili prvaki le nekoliko bolj spretni od Ljubljančanov. Zadetke za Jesenice so dosegli Miha Horvat 2, Tomaž Kosir, Klemene,in Drago Horvat po enega, za Olimpijo pa Kavec 2, Savič in Kuret po enega. V Zagrebu je Kranjska gora izgubila pričakovano, vendar nekoliko previsoko z. ekipo Medveščaka 13:3 (8:1, 3:2. 2:0). Ekipi Kranjske gore se pozna mladostna neizkušenost in svojih sposobnosti še ne znajo uveljaviti na tujih igriščih. Zadetke mm Kranjsko goro so dosegli Štros. Potokar in Celesnik. V soboto se bodo v četrtem kolu zvezne lige pomerili na Jesenicah igralci Kranjske gore v izredno pomembnem srečanju z ekipo Crvene zvezde iz Beograda. Jeseničani pa odhajajo v goste zagrebškemu Medveščaku, kjer ne bi smeli imeti velikih skrbi o zmagi. V ponedeljek zvečer bo na Jesenicah izredno zanimivo srečanje, saj se bodo v Podmežaklji pomerili vsi bivši igralci Jesenic pod nazivom .Veterani' s prvo ekipo Jesenic. V vrsti veteranov bodo nastopali trije bratje Jan, brata Hiti. brata Zbontar, brata Smolej ter odlični Felc, Tišler. Ravnik, Jug in drugi. V taki sestavi pa bodo veterani v prvi ekipi Jesenic nudili izredno soliden odpor. Srečanje bo v počastitev spomina pokojnega Slavku P«»ravsa. bivšega igralca Jesenic, čisti dohodek tekme pa je namenjen družini Slavka Reravsa. -Iw| Prvi letošnji hokejski derbi našega hokejskega državnega prvenstva med »večnima« tekmecema Jesenicami in ljubljansko Olimpijo je v sredo zvečer navdušil. Obe moštvi sta pokazali pravo hokejsko predstavo, ki je bila hkrati kvalitetna in na borbeni višini. Čeprav so Jeseničani zmagali le z golom prednosti, to ne zmanjšuje njihove prve zmage nad Ljubljančani, (h) - Foto: F. Perdan Rokomet Uspešni tudi na gostovanju? KRANJ — V drugi zvezni rokometni ligi — sever in republiških rokometnih ligah bodo odigrali sedmo kolo. Vse gorenjske ekipe razen rokometašev Kamnika gostujejo. V drugi zvezni rokometni ligi — sever bodo rokometaši Jelovice igrali v sedmem kolu v Slovenj Gradcu pri ekipi Partizan TUS in imajo možnosti za uspeh. Lepo priložnost za zmago pa so imeli v nedeljo, ko je v Škofji Loki gostoval Zagreb, saj so v srečanju dveh enakovrednih ekip rezultat kar 12-krat izenačili, pet minut pred koncem srečanja pa so odpovedali ključni igralci in gostje so zmagali s prednostjo treh zadetkov. Rokomet HSice Alplesa bodo gostovale pri ekipi Trzina, ki je v nedeljo izgubilo srečanje z golom razlike v Ptuju, vendar imajo igralke iz Železnikov možnosti za osvojitev točke. V slovenski rokometni ligi — zahod igrajo na svojem igrišču le rokometaši Kamnika z vodečo ekipo Prul, Tržičani pa gostujejo jutri zvečer v Ajdovščini pr ekipi Lipe. Ženski vrsti Preddvora in Tržiča pa bosta gostovali v sedmem kolu v Zasavju oziroma Ljubljani. Za Preddvorčanke lahko upamo, da se bodo vrnile z novim parom prvenstvenih točk, medtem ko imajo rukometašice Tržiča neugodnega nasprotnika v selekciji Ljubljane. V republiški mladinski rokometni ligi bodo jutri in v nedeljo končali s sedmim kolom. Vodeča ekipa prvenstva Prule bodo jutri ob 16.30 igrale doma z ekipo Kamnika, drugouvrščena Jelovica pa ob 19. uri v Kranju. Tekma Tržič : Inles bo v Križah v nedeljo ob 11. uri. V republiški rokometni ligi za mladinke bo derbi srečanje vodečih ekip v nedeljo ob 10. uri v Dupljah. Pomerili se bosta ekipi Dupelj in ljubljanske Olimpije. Zelo zanimivi pa bosta tudi srečanji v Križah; v nedeljo ob 10. uri Tržič : Preddvor in v Kranju jutri ob 18. uri Kranj : Kočevje. J. Kuhar Dupljanke že druge KRAM — V petem kolu republiške mladinske rokometne lige - center so rokometaši Tržiča v Križah prepričljivo premagali zadnjeuvrščeno ekipo Kamnika, rokometaši Jelovice pa so v Ribnici iztržili točko proti ekipi Inlesa ter za vodečo ekipo Prul zaostajajo za eno točko. Rezultati: Kranj : Olimpija 14:14 (6:8), Slovan : Prule 15:19 (3:7). Tržič : Kamnik 19:8 (9:6), Inles : Jelovica 16:16 (9:9), zaostalo srečanje Prule : Tržič 19:14 (8:7). Vodijo Prule pred Jelovico. Inlesom in Kranjem. V republiški rokometni ligi za mladinke pa je bilo najzanimivejše srečanje v Dupljah, kjer sta v gorenjskem derbiju igrali ekipi Dupelj in Alplesa. Rezultat po prvem polčasu je bil 0:0! Šele v drugem polčasu sta ekipi uspeli dati pet zadetkov, rezultat pa je bil 3:2 za Duplje. S to zmago so se Dupljanke povzpele na odlično drugo mesto. Mladinke Preddvora so uspele iztržiti točko v srečanju z ekipo Kočevja, Tržičan-ke in Kranjčanke pa so morale priznati premoč gostujočih ekip Kamnika oziroma vodeče ekipe Olimpije. Rezultati: Kranj : Olimpija 2:23 (0:9), Kodeljevo : Polje 6:9 (2:4), Duplje : Alples 3:2 (0:0). Tržič : Kamnik 4:8 (2:3). Preddvor : Kočevje 9:9 (4:5). Vodi Olimpija pred Dupljami. Alplesom. Kamnikom, Tržičem, Kranjem. Kočevjem. Preddvorom, Poljem in Kodeljevim. •I. K uhiii Nogomet V goste prihaja Slovan Peta selekcija Kranja je pred težko nalogo. V goste ji v nedeljo ob 14.30 prihaja moštvo Slovana iz Ljubljane, ki je v preteklem kolu visoko zmagalo in ujelo stik z vrhom. Kranjčanom ne preostane drugega kot juriš na obe točki, vendar se tudi Slovan ne bo prišel branit. Gostje so nedvomno kvalitetno boljši, toda ne tudi nepremagljivi. Z agresivno igro v obrambi in hitrimi napadi bi morali domačini iskati pot do zmage, čeprav tudi točka ne bi bila neuspeh. Od igralcev je torej odvisno, ali bodo ponovili zelo dobro igro iz Ajdovščine in zabeležili novo zmago, ki bi jih odlepila z dna lestvice. Mladi Kranjčani obljubljajo, da se bodo borili in skušali zmagati. Upajo na pomoč publike, pa tudi športna sreča bi se jim lahko enkrat vsaj malo nasmehnila! Mladinci bodo na gostovanju pri ljubljanski Iliriji skušali nadaljevati uspešno serijo, kadeti Britofa bodo gostovali v Ihanu, Savčani pa so prosti. Pri drugih selekcijah bo derbi v Naklem, kjer bodo domačini skušali premagati vodeči Britof. Čeprav prvenstvi« traja in se bodo v soboto srečali: Kokrica : Sava, Primskovo A : Šenčur, Trboje : Britof, Korotan : Naklo, Grintavce ! Primskovo B in Kilmarji : Podbrezje, pa imajo vsi organi dela če/ glavo. Aktivni sodniki, ki imajo svojo povsem enakovredno organizacijo, prtina no od ZNS Slovenije, sedaj sodijo še sindikalne tekme, trenerji so svoje vrste okrepili z novimi inštruktorji nogometa. Odbor za vrhunski nogomet je svojo dejavnost razširil še na Cerklje, kjer je zanima-manje za nogomet veliko in so ze formirali dve selekciji. Odbor za rekreacijo ima veliko dela / množičnim tekmovanjem v ONI.. M Stlhir Skakalna šola v Stražišču KRANJ - Smučarski klub Triglav bo tudi letos organiziral šolo smučarskih skokov za učence od 2. do 4. razreda osnovne šole. Vadba bo vsako soboto od 9. do II. ure na 15-metrski skakalnici, pokriti s plastiko, v Stražišču, ob sredah ob 18. uri pa bo kondieijski trening v telovadnici na Orehku Organizator bo sprejemal prijave na skakalnici. Vsem udeležencem bo S K Triglav nudil brezplačno smuči. Pričetek šole bo jutri (sobota) 14. oktobra, ob 9. uri. Vendarle pomoč KRANJ - Pred člani kranjskega izvršnega sveta se je znašla prošnja za odobritev 35.000 dinarjev, potrebnih za uresničitev načrta priprav nadarjenega kranjskega Šahista Rada Bumbarja, državnega pionirskega Šahovskega prvaka, ki bo naSo državo zastopal na kadetskem svetovnem prvenstvu. IzvrSni svet je sredstva odobril, ker je pravilno ocenil, da je to izjemen uspeh kranjskega šaha, vrhunski dosežek, in da gre za mladega in skromnega fanta, ki ga čaka obetavna Šahovska prihodnost. Predvsem je Rado Bumbar zanesljivo Sahist, katerega možnosti za napredovanje bi bile brez družbene pomoči minimalne. Vseeno so si člani izvSnega sveta zastavili (upravičen)) nekatera vpraSanja. Kje sta v primeru priprav Rada Bumbarja na svetovno prvenstvo Šahovska zveza Slovenije in Jugoslavije? Kje je telesnokuiturna skupnost kranjske občine, ki je bila $ prošnjo seznanjena, pa je papir odstopila izvršnemu svetu, čeprav šahovska igra ni med prednostnimi športi in so »af namenjena manjša sredstva, gn v primeru Bumbarja za vrhunsfc Šahovski (in športni) dosežek Tudi zaprošena vsota za priprave na tekmovanje najvišje vrednosti v primeru s pripravami nekaterih drugih športnikov ni visoka. Izvršni svet bo v Bumbarjeves primeru terjal od telesnokuiturna skupnosti oziroma njenega izvršnega odbora pojasnilo, ali je bilo res nemogoče dobiti tega denarja. Ne gre za dobre tri stan milijone dinarjev. Gre za to it bi lahko z odločitvijo, da denar za Bumbarjeve priprave n načeli pri temu šahistu voljo dc dela in napredovanja iĐ priložnosti za prodor v mednartxk Sah! -* KOLESARJI SAVE ZA DELAVCE SAVE - V sredo dbpo/d>,e delovnim predahom, so se na krožni dirki okoli tovarne kolemarii^ mačega kluba Sava »v živo« predstavili delavcem tovarne, katere im so ponesli po vsej naši domovini, s to prvo tovrstno dirko, ki 6© od* vsako leto, so se tekmovalci želeli predvsem zahvaliti za '»"friSg in moralno pomoč savskim delavcem. V petnajstih krogih po 1200 metrov so prvi startali rehreatirc petnajst sekund za njimi mlajši mladinci, nato še starejši n%lQQ^nc- \'. njimi pa deset sekund kasneje člani. Delavci, ki se jih je o© Draf zbralo nekaj tisoč, so lahko od blizu spoznali napore in »pasti« ki^i' tudi na tej, čeprav kratki, dirki ni manjkalo. V ci(j je prvi jb^w*-član Frelih, za njim pa mladinci Kurent, Cuderman, Marn/2m* Pečnik, Kraker . . . (H. J.) - Foto: F. Perdan Pred startom odbojkarjev Za nogometaši, rokometaši in hokejisti bodo jutri tudi odbojkarji zakoračili v novo ligaško sezono. Gorenjska je letos bogatejša za novega slovenskega ligaša. Na kvalifikacijah zu vstop v republiško ligo je uspela moška vrsta Krope. Tako bomo lahko spremljali tekme kar petih gorenjskih ekip na drugo-ligaški in republiški ravni. Najmočnejši adut bo tudi tokrat moška ekipa Bleda. Med drugoligaši so se do sedaj vedno uvrščali v sredino lestvice, medtem ko za letos napovedujejo prodor k vrhu. Njihovi najresnejši konkurenti bodo ravenski Fužinar, Maribor, Metalac i/ Siska in Karlovac. S svojo pravo vrednostjo se bodo lahko predstavili že na začetku, saj se bodo doma pomerili najprej z vedno neugodnim Salonitom iz Kanala pri Novi Gorici in nato Se z Mariborom v drugem kolu. Odbojkarice .lesenic. ki nastopajo v drugi zvezni ligi - zahod, bodo skušale doseči tokrat nekaj več kot zgolj obstanek v ligi Z enakim, neprikritim optimizmom gledajo na jutri začeto prvenstvo tudi vsi trije republiški ligaši. Selekcija jeseniške občine, ekipa Zelezarja. ki ji- bila lani dolgo v boju za naslov prvaka, se bo za to najvišje mesto potegovala tudi letos. Družbo jim bodo v isti ligi delali novinci iz Krope. Fnotno moško slovensko ligo je tekmovalna komisija razdelila na vzhodno in zahodno skupino, v katerih bo igralo po sedem moštev. Na koncu sezone se bosta za najvišji naslov po turnirskem sistema a** čali prvo in drugouvrščeni ekipi iz ob* skupin, s tem da šteje v ta turnir že js< tekme prvo in drugouvrsčenesra iz a* skupine. Knako se bo na podobnih 9? nirjih za razvrstitev od pete« naprej pomerilo še ostalih dv«naiM Rkipa Gorij, ki letos nastop« javnom Bled, bo nabirala prvenstvene Wč» v ženski slovenski odbojkarski Hat * tokrat šteje deset ekip in ne nctUai k*1 lani. Pati prvega kola: Bled : Salonit (Os**' na šola Bled ob 18. uri). Jesenice • K"*' (Novo mesto), Kočevje : Bled, Zeka* Jama (Ljubljana), Plamen .- Kamnik. Vabilo za Cooperjev test KRANJ - Strokovni svet Parm Kranj prireja v nedeljo, 15. oktobra, m« in 12. uro na stadionu Stanka Mli jesenski Cooperjev trim teat. k*j : 12 minut teka. Občani se za test lahka pf javijo med 8. in 12. uro. Po opravljaš«* testu bodo prejeli kartonček z rezultat** 1 oceno pripravljenosti in triin r«** tekača. Startnina je 10 dinarjev' llak*r' Lovorika Jugoslavije v motokrosu Tržič '78 Za konec sezone revija najboljših TK7.I0 - Športni delavci amd Tržič se skrbno pripravljajo /a jutrišnji in nedeljski praznik v motokrosu. Na znani moto-kros progi v Podljuhelju bodo pod pokroviteljstvom udi Tržič. Ooatinaknfa podj«4l« Zelenica Tržič in Zavarovalne skupnosti Triglav Kranj organizatorji tretje dirke za »Lovoriko Jugoslavije v moto krosu«. V dvodnevni reviji bodo nastopili vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci v kategorijah 50. 125 in 250 ccm. Prvi bodo že jutri startali tekmovalci kategorije 250 ccm oh 14. uri v tretji ligi za državno prvenstvo. V nedeljo se bodo prvi podali na progo za »Lovoriko Jugoslavije« dirkači v kategoriji 50 ccm. Ob 12. uri bo prva vožnja le najlažje kategorije. Ob 12.30 ho start tek movalcev prve vožnje v kategoriji 125 ccm, ob 13.45 pa bo uradna otvoritev moštve-nega tekmovanja ter ob It. uri prva vožnja v kategoriji 250 ccm. Nato bo ob H4ff ga vožnja 50, ob 15.15 druga v 1»»' 18.10 start druge vožnje v katef* 250 ccm. Tako se v Podljubelju obeta p ' »laHJi* ljubitelje motokrosa. Nastopilo k« "* osemdeset tekmovalcev iz vseh AMD«'' goslaviji. ki gojijo motokros. za na*-** zmago imajo največ možnosti tekmo* i/ Ptuja. Orehove vasi in Trziea. Dirt* organizatorja. AMD Tržič, bodo v W treh kategorijah imeli popolno ■s*** V kategoriji 50 ccm bodo barve Trtica** nili Razumič. Slavko Dovžan in i^g** v kategoriji 125 ccm bosta vozil« M*tm* llelhar. v kategoriji 250 cena p* Clobočnik in Janez Dovžan. Vstopnina za odrasle bo v sobot« l»*f narjev. V nedeljo bodo odrasli od*****! vojaki, dijaki in študentje pa 5 aW<| NESREČE Tovornjak na ozki cesti Brezje — V ponedeljek, 9. oktobra, nekaj pred 10. uro dopoldne se je na lokalni cesti na Brezjah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka naloženega s premogom je vozil vzvratno po lokalni cesti. Pot mu je kazal Ciril Rozman (roj. 1912), da bi vedel voznik tovornjaka kje ustaviti in stresti premog. Ker pa se je voznik tovornjaka umikal skupini otrok, ki so po ozki cesti prihajali po levi, je na drugi strani zadel Cirila Rozmana, da je padel in si zlomil nogo ter dobil Še druge poškodbe. Kolesar trčil v avto Bled - V torek, 10. oktobra, ob 10.30 se je v križišču Trubarjeve in Ceste na grič pripetila*prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Arh (roj. 1921) z Bleda je pri- feljal po Prešernovi in ko je prevozil rižišče s Cesto na grič se mu je od zadaj zaletel v avto kolesar Stane Canjko (roj. 1914) z Bleda, ki je pripeljal po klancu navzdol in zavijal desno, vendar pa zaradi hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti. V nesreči je bil Canjko hudo ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Vlečnica na Ledinah pospravljena Planinsko društvo Kranj je zaradi nekoliko višjih snežnih razmer, kot so značilne za ta letni čas, pa zaradi bojazni, da bi zapadel nov sneg, pospravilo vlečnico na ledeniku pod Skuto. Tako vlečnica letos ne bo več na razpolago smučarjem, vendar pa so pogoji za smuko na Ledinah še vedno idealni. Ker bo postojanka na Ledinah od 16. oktobra dalje zaprta - odprli jo bodo le v primernih vremenskih razmerah ob sobotah in nedeljah — društvo naproša vse smučarje, ki hranijo svojo opremo v postojanki, naj jo iz nje čimprej odnesejo. F. Ekar _ y Popravek V nesreči, ki se je pripetila 8. oktobra popoldne na Golniški cesti v Kranju, se je pri objavi vrinila napaka. Motorist Miran Žerjav je P°tem, ko ga je začelo zanašati, *adel najprej kolesarja Alojza Ber-tonclja, in nato še njegovega sina Petra, tako da so vsi trije padli. dežurne trgovine V soboto, 14. oktobra, bodo odprt« naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živila - prodajalna SP Pri Mostu, Vodopivčeva 16. prodajalna SP Oskrba, C. Ko-krSkega odreda 9, prodajalna Emona - market, Delavska 20, Stražišče TRŽIČ: Poslovalnica KZK, Trg svobode 16 8KOFJA LOKA: SP Groharjevo Naselje, Mesnica Groharjevo JE8ENICE: Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 Tržni pregled KRANJ Solata 20 din, špinača 28 din, cve-32 din, korenček 12 din, česen J5 do 50 din, čebula 12 din, fižol 26 c,° 30 din, pesa 10 din, kumare 12 dinarjev, paradižnik 18 din, paprika *4 din, slive 16 din, jabolka 10 din. pruske 14 din, grozdje 16 din, med !* din, limone 23 din, ajdova moka ^ din, koruzna moka 8 din, kaša +8 din, surovo maslo 70 din, smetana din, skuta 18 do 20 din, sledko £e,je 8 din, kislo zelje 10 do 16 din, 5isla repa 12 din, klobase 30 din, ore- 150 din, jajčka 2,30 din, krompir * do6 din, žganje 40 din. TRŽIČ Solata 10 din, špinača 4,40 din, ^vetača 21,60 din, korenček 10,50 di-Jjarja, česen 52 din, čebula 6,60 din, ^eaa 8 din, kumare 14,40 din, paradižnik 15 din, paprika 12 din, slive £veže 14 din, jabolka 7,20 do 10,50 dinarja, hruške 18 din, grozdje 16,70 ^marja, limone 22,30 din, ajdova 2*>oka 24,19 din, koruzna moka 7,87 vjinarja, ka§a 15,53 din, surovo maslo ^9 din, smetana 35,70 din, skuta ^6,56 din, sladko zelje 4,70 din, kislo Jeije 9,60 din, orehi 152 din, jajčka **60do2,60 din, krompir 4 din. Nenadoma stekla na cesto Jesenice — Na Cesti talcev se je v torek, 10. oktobra, nekaj po 7. uri zjutraj pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Svetina (roj. 1924) z Jesenic je v bližini hiše št. 2 zadel Marjanco Noč, ki je nenadoma izza šolskega kombija stekla čez cesto. Voznik Svetina se je Nočevi hotel izogniti, sunkovito je odvil ter zapeljal na pločnik, vendar pa nesreče ni mogel preprečiti. Na srečo je bila Nočeva le lažje ranjena. Nezgoda otroka Kranj — V torek, 10. oktobra, nekaj pred 17. uro popoldne se je na Kokrici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Oseli (roj. 1949) s Kokrice je peljal proti Kranju. Pri gostilni Lakner je na pločniku pred prehodom za pešce stal Jurij Tič (roj. 1969). Ko je avtomobil pripeljal do prehoda, je otrok nenadoma stopil na cesto pred avtomobil. Voznik je sunkovito odvil v levo, da bi se mu izognil, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Hudo poškodovanega otroka so v nezavesti prepeljali v Klinični center. L. M. Črna jaga bohinjskih jagrov Naključje je hotelo, da je lovec s svojim psom odkril v gmajni skrito drobovino razkosanega gamsa — Obsojeni zatajitve štirje lovci, vsi dolgoletni člani Lovske družine Nomenj-Gorjuše Iskra Elektromehanika Kranj, Savska loka 4 Delovna skupnost skupnih sJužb Kranj Investicijska operativa razpisuje po sklepu samoupravnih organov prodajo _ 2 KOM KNJIGOVODSKIH STROJEV IME, SISTEM 308 Informacije dobite po telefonu št. 22-649 Ribje »raubšice« je pravzprav lažje in hitreje odkriti kot — denimo — krivolovce, ki brez dovoljenja streljajo in na skrivaj južinajo našo gorsko divjad. Za divji lov za vodo tudi ni treba posebne spretnosti in prebrisanosti, kajti vsakdo ve, da bo riba neustavljivo hlastnila po črvu ali mesnatem hlevskem pajku, pa naj bo še tako sita. Ribji tatovi so vedno točno za vodo in je zatorej njihova krivolovska lokacija več ali manj znana. Povsem drugače, neprimerljivo težje je odkriti in dokazati krivolov po naših gmajnah, ko neregistrirano padajo pod črnimi streli lisice najbolj košatih repov, vitke mlade srne in srnjaki ter tudi kapitalni gamsi. Le kdo bi slišal krivolovski strel z oddaljene Pokljuke, Jelovice, le kdo nadzoroval domala nepregledne gozdne goščave Gorenjske? Ce kdo vsaj deloma lahko skrbi za varstvo družbenega bogastva in premoženja, ki ga imamo v divjadi, potem so to lovski čuvaji in lovci sami. Njihova lovska morala ni v tem, da letno lahko odstrelijo le toliko in toliko gamsov in srnjakov in divjih petelinov, temveč predvsem v tem, da hranijo, vzdržujejo in ohranjajo divjad. Se najmanj čla-♦nom lovskih družin pa je dovoljeno, da bi »raubšicali«, lovili po svoji presoji, brez dovoljenja in prijav. A se, to vemo, tudi to dogaja, da si pravi jagri omislijo privilegije, ki jih nima prav nihče. Drugim, nelovskim občanom so ti privilegiji še manj dosegljivi, saj niti približno nimajo takšnih možnosti kot pravi, izkušeni lovci. Štirje dolgoletni člani Lovske družine Nomenj-Gorjuše — petemu niso dokazali, da je bil zraven tisti dan — starejši lovci, z izkušnjami in tudi funkcijami v Lovski družini, tudi ne brez preteklih dobrih namenov in zaslug v lovišču, so šli lani novembra na »jago«. Nič nenavadnega, saj so bili lovci, ki gredo brez posebnih razburjenj okolice lahko v gmajno tudi zaradi bolj naraveljubnih namenov kot je goli odstrel, čeprav je jasno tudi pameten strel koristna stvar. Ko so se ob povratku pokazali prav ohlapnih nahrbtnikov, kar je jasen znak kisle lovske sreče, se ni nihče posebno vznemirjal, kajti večkrat kot ne, jagar jaga pa jaga pa nič ne ujaga . .. A je zla usoda pokazala ostre zobe, kajti naključje je hotelo, da se je za njimi mudil v gozdu neki član lovske družine, natančno v lovišču med Nomenjem in Sotesko na desnem bregu Save. Oster voh lovčevega psa je odkril v grmovju drobovino gamsa, nakar je bil obveščen gospodar družine in seveda vsa Lovska družina. Niso izgubljali časa. Nemudoma je bila sklicana skupščina in v zraku je obviselo najpomembnejše: nekdo je streljal, strel pa ni bil registriran! Začela so se ugibanja, obtoževanja, ljudske sodbe, sum pa je padel na štiri lovce, ki so se v tem času mudili v lovišču. Najprej so malomarno zmigovali z rameni, češ, mislite si, kar si hočete, tudi to lahko pogrevate, da smo bili res mi, kaj nam mar! Vedeli so, da je misliti eno, dokazati pa nekaj čisto druge- ga. A Lovska družina Nomenj je bila vztrajna. Pravzaprav vedo le sami, kaj vse so v gmajni počenjali, pred sodiščem so priznali le nekaj golih dejstev. Med drugim, da je streljal najstarejši — več kot šestdeset let ima — torej z avtoriteto najstarejšega lovca. Na občinskem sodišču v Radovljici se je zagovarjal, da je gamsa res ustrelil on, da pa je bila divjad majhna in shujšana, na moč »kumrna«, zato sploh ni želel, da se odstrel prijavi. Ta neznatna gozdna živalca je bila le deset kil težka, povrh vsega pa še prav grdo odstre-ljena, zato so bili kar vsi zato, da so lepo tiho. Razkosali so gamsa, drobovje skrili v bližnje grmovje, meso pa si razdelili — po kilogram na vsakega. Trofejo, ki pri vsej tej »kumrnosti« sploh ni mogla biti nobena prava trofeja, pa so zavrgli. Vsi so lepo priznali in odkrito obžalovali nečastno dejanje. Nobeden izmed njih še ni bil kaznovan, kar se jim je štelo v dobro. Vendar pa so hudo zlorabili zaupanje, ki so ga uživali kot lovci, na ugledu pa je izgubila vsa Lovska družina. Bili so obsojeni za kaznivo dejanje zatajitve na 5.000 dinarjev denarne kazni, tistemu, ki je streljal, pa je sodišče izreklo obsodbo 3 mesecev zapora pogojno na dve leti. Pritožili so se, a je okrožno sodišče v Kranju potrdilo sodbo sodišča v Radovljici. Lovska družina jih je izključila iz članstva. Ljudski glas, ki bo zdaj pomodro-val o tem, ali je bila kazen dovolj ali premalo visoka, je lahko pomirjen. Sodišče je zadevo temeljito pretreslo in izreklo primerne kazni, mi pa lahko dodamo le še to, da se je tudi Lovska družina zavzela za dosledno disciplino. Takih pojavov ne bi smelo biti in naj jih sploh ne bi bilo, ali vsaj — če smo bolj na tleh — naj bi jih bilo čimmanj ... D. Sedej Otrok padel z zidu Kranj — V sredo, 11. oktobra, popoldne se je skupina otrok igrala na Mohorjevem klancu, ki je bil pred kratkim obnovljen. Med igro se je Marko Dejanovič, star 10 let, povzpel na kamniti zid visok okoli 3,5 metra in hodil po njem. Pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel v globino. S hujšimi poškodbami so ga prepeljali v Klinični center. Prepir končal z nožem Tržič — V sredo, 11. oktobra, nekaj po polnoči je Husein Coragič (roj. 1938) iz Retenj pred hišo v Ret-njah zabodel Zuhdija Šefaragiča (roj. 1950). Poprej sta bila oba v gostilni Pri Jaku v Retnjah, okoli pol polnoči pa sta se vračala domov in se med potjo sprla. Šefaragić je več- krat pomagal Coragiču pri zidarskih delih, vendar Šefaragič ni bil zadovoljen s plačilom. Prepir je bil vedno hujši. Ko sta prišla do hiše št. 36, kjer Ćoragič stanuje, je ta stekel v stanovanje po kuhinjski nož, se vrnil na cesto in Šefaragiča zabodel v prsa, tako da je ta umrl. ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V KRANJU razpisuje delovno nalogo (za določen čas — nadomeščanje delavca): _ KONSERVATORJA za spomenike ljudske revolucije Pogoj za razpisano delovno nalogo je diploma Filozofske fakultete — smer zgodovina ali umetnostna zgodovina in moral-nopolitične kvalitete. Rok za prijavo na delovno skupnost Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, Tavčarjeva ulica 43 je 27. oktober 1978. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. TOZD KARTONAŽA b. o. Kranj, Primskovo objavlja naslednja prosta dela in naloge 2 delavcev za tiskanje na ofset stroju formata B-0 Pogoji: Poklicna grafična šola, zaželene pa so tudi delovne izkušnje pri tiskanju v ofset tehniki. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1 v 15 dneh po objavi. SOZD ALPETOUR Škofja Loka objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepov komisij za delovna razmerja naslednja dela in naloge v TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije 1. PRALCA - 2 DELAVCA 2. PREMAZOVALCA ZA DINITROL ZAŠČITO Pogoji za sprejem: L: končana osemletka, vozniški izpit B kategorije in odslužen vojaški rok. Poskusno delo 30dni. 2.: končana osemletka, vozniški izpit B kategorije in odslužen vojaški rok. Poskusno delo 30 dni. TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije 1 STRUGARJA - 2 DELAVCA 2. KLJUČAVNIČARJA - VEČ DELAVCEV Pogoji za sprejem: L: poklicna šola za poklic strugarja in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 60 dni. 2.: poklicna šola za poklic ključavničarja ali varilca. Poskusno delo 60 dni. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek približno 6.000 din. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5 — 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. SOZD Mercator Ljubljana DO ROŽNIK TOZD Preskrba Tržič razstavlja in prodaja na letošnjem XI. Mednarodnem sejmu opreme v Kranju v HALI A. V paviljonu MERCATORJA si lahko nabavite po konkurenčnih cenah spalnice dnevne sobe jedilnice otroške sobe kuhinje predsobno pohištvo jogi vzmetnice vseh velikosti TV aparate v color in črnobeli tehniki Prodaja na potrošniški kredit do 5 milijonov S din brez porokov in brezplačno dostavo na dom. Poleg te ugodnosti vam nudi MECATOR tudi sejemski popust in 2-odstotni znižani občinski prometni davek. Za obisk in nakup v paviljonu MERCATORJA se priporoča SOZD Mercator Ljubljana DO ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ ran Marcator Kmečka krompirjeva juha PORABA: 4 dkg masti, 3/4 kg pretlačenega (kuhanega) krompirja, 1/2 kg na rezine zrezanega (kuhanega) krompirja, 3 žlice moke, 1 sesekljana čebula ali 3 stebla pora, peteršilj, strok česna, 10 dkg testenin, 11/41 vode, muškat. IZDELAVA: Na svetlem prežganju prepražite čebulo, peteršilj in česen. Pridajte pretlačeni in zrezani krompir s slano krompirjevko in začinite s poprom in muškatom. Ob koncu v juho zakuhajte razlomlje-ne testenine. Lastnosti in vrste medu DRUŽINSKI POMENKI Med ni le odlično živilo temveč tudi poživilo, ker vsebuje mešanico sadnega in grozdnega sladkorja. Poznamo mnogo vrst medu — od kostanjevega, smrekovega, ajdovega do lipovega in hojevega. Vsaka vrsta medu ima značilno barvo in okus; cvetlični med je svetle barve, druge vrste medu pa glede na- izvor privza-mejo temnejše odtenka. Posebno upoštevana sta hojev in smrekov med. Akacijev med ima milejši okus, lipov nežnega, gozdni in smrekov izredno lepo dišeč, smolnat okus. Kvaliteta medu je odvisna tudi od načina predelave. Stisnjen med ima drugačne lastnosti od trcanega; si je glede na kvaliteto najbolj števan. Med naj ne bo uskladiščen preko enega leta. Varovati bi ga morali pred sončno svetlobo, vlago in močno dišečimi živili. Med hrarimo pri -. Zimska pozeba v sadovnjaku Zimskim pozebam v sadovnjaku se izognete z zadostnim gnojenjem z dušičnimi gnojili. Ker pa prerano gnojenje posebno še s temi gnojili ovira normalno dozorevanje lesa, morate za gnojenje izbrati najprimernejši čas glede na izkušnje iz prejšnjih let. Upoštevati je treba tudi, da mlada sadna drevesa postanejo neodporna proti zimskemu mrazu, če jih obrežete takoj, ko so odvrgla listje. V_._J temperaturah od 10 do 20 stopinj. Kristalizirani med izgleda moten, vendar ta sprememba ne vpliva na kvaliteto. Ce želimo, da bo med tekoč, ga postavimo v vodno kopel s primerno temperaturo. Med ne smemo ogrevati preko 40 stopinj C. Kristalizacija medu, vidna kot obloga, ne vpliva na kvaliteto. Ce hočemo krepki začeti naš delovni dan, za zajtrk jejmo med namazan na kruh. Namesto ustaljenega načina namaza medu in surovega masla zaradi lažjega prebavljanja nama-žimo jutranji kos s skuto in medom. -. Delo nam bo šlo hitreje od rok, če bomo kuhan krompir namesto z nožem zrezali na žičnati pripravi za rezanje jajc. V____J Pravilna osvetlitev stopnišča Zaradi nepravilno osvetljenega stopnišča se je pripetilo že veliko nesreč, ki bi jih lahko čisto preprosto preprečili samo s pravilno nameščeno žarnico. Vsako stopnišče, zlasti pa še kletno, naj bo osvetljeno s sprednje strani, da ne nastane senca, ki zastira pogled naprej. S tako nameščenim svetlobnim telesom'boste preprečili nevarna padce po stopnicah, ki jih zaradi slabše vidljivosti povzroči napačno preračunana višina posamične stopnice. Skrbi in tek Pri ljudeh, ki niso zadovoljni s seboj in svetom, zapleteni mehanizmi v možganih včasih sproščajo občudovanja vredno poželenje po hrani. Zgodi se, da zaskrbljenost začnemo dobesedno požirati, kar sčasoma privede do hudih zdravstvenih okvar. Stvar dozori tako daleč, da torej nimamo teka samo zaradi skrbi, ampak tudi skrb zaradi teka in njegovih vidnih posledic. Tegobam se nikakor ne moremo uspešno zoper-staviti ne z jedačo, ne s pijačo, temveč z vzdržnostjo in samopremago-vanjem. V tem trenutku pa se prave težave navadno šele pričnejo, saj malokdo premore zadosti energije, da se znebi odvisne telesne teže. Večina shujševalnih kur navadno žalostno propade, ker je pač apetit hujši od vseh dobrih sklepov in ker zaradi lakote postamo še bolj živčni. Počasi pojenjuje tudi ustvarjalna moč in tako se vse težave hkrati zgrnejo nad človeka. Kdor se količkaj spozna na področju zdrave prahrane ve, da z zmanjšanim številom kalorij pade tudi hranilna vrednost živil, kar se še posebno občutno odraža v preskrbi organizma z beljakovinami. Biološko polnovredne beljakovine namreč telo potrebuje pri obnovi celic, tvorbi mišičnih tkiv in proizvodnji hormonov. Ker beljakovin telo ne more kopičiti na zalogo kot npr. maščobe in ogljikove hidrate, jih moramo telesu sproti dovajati v zadostnih količinah. Naša znana tovarna ženske modne konfekcije, katere vsestransko uporaben komplet krila in telovnika prikazujemo na posnetku, slovi predvsem po tem, da izdeluje lahko in težko žensko konfekcijo za srednje normalne postave (164 cm), visoke normalne postave (170 cm), manjše polnejše postave (158 cm), srednje polnejše postave 164 cm) in visoke polne postave (170 cm). Vse poprečne višine so izračunane po jugoslovanskem standardu. MARTA ODGOVARJA r-;----\ Ena od mnogih vaj za krepitev mišic, ki jo lahko opravite tako-rekoč mimogrede, je tudi tale: Stoje s hrbtom proti steni dvignite v kolenu upognjeno nogo. na katero izvajate pritisk z rokami tako. da pritiskate z nogo navzdol in z rokama navzgor. Vajo po kratkem odmoru ponovite že en-. krat. Aljofta - Bled Doma imam nekaj blaga, za katerega se ne morem odločiti za kaj bi ga uporabila. Vzorček vam prilagam. Ali je primeren za bluzon in kakšen naj bo? Stara sem 22 let, visoka 170 cm, težka pa 61 kg. Odgovor Blago seveda lahko uporabite za bluzon. Dokupite še žamet v isti barvi, da ga boste kombinirala tako kot je vidno iz skice. Bluzon je daljši, široko krojen, rokava so poglobljena, stisnjena z zapest nikom, zapenja se z zadrge Ovratnik je manjši, spredaj ■ zadaj poševno sedlo in zape njanje z zadrgo. Žepi so v šivih, spodaj pa je sti s širšim pasom. Soseda Ko sem bila še bolj majhna, sem zmeraj skoraj vse počitnice preživela pri stari mami in spomnim se stare sosede, ki je živela nekaj metrov nad nami v veliki beli hiši, obdani z raznimi vrstami rož. Levo ali desno nogo, ne spomnim se dobo, je imela zanič, zato je nosila aparat. Stara mama meje večkrat poslala k sosedi, da sem ji nesla časopis ali kaj drugega. Preden sem prišla do nje, sem se morala vzpeti po mnogih stopnicah. Na moji levi in desni pa so zmeraj cvetele rože, ki sem jih med potjo občudovala. Kadar so bile zrele jagode, sem se dolgo pomudila pri njih. M mm, kako so bile dobre! Ko pa sem bila že čisto blizu hiši, sem se začela oprezno ogledovati na vse strani. Bala sem se, da se od kod prikaže njen velik črn pes in me ugrizne. Ta moj strah je bil seveda prazen, saj je bil pes vedno privezan. Nato sem le prišla v sobo, kjer je starka ležala na zguljenem kavču. Ob njej je skoraj vedno čepel vsaj en maček in me rado- vedno gledal. Imela je še papagaja in mogoče še katero žival. Spomnim se, da sem ji v začetku potihem pravila čarovnica zaradi njene bradavice ob nosu in vseh teh živali. Zmeraj sem v strahu hodila k njej, potem pa sem se navadila. Z njo se nisem rada pogovarjala, ker meje vedno spraševala take stvari, o katerih nisem hotela govoriti. Vedno sem želela čim prej oditi nazaj. Prav nič nisem pomislila, da si ona želi pogovora, da ji je dolgčas v tej veliki hiši. Vedela sem le to, da se ne zna igrati in da mi s svojim smehom zbuja strah. Mislila sem, da je hudobna, toda zdaj vem, da je bila dobra. Vedno me je s čim postregla ali pa je dala velik šopek rož za mamo. S temi rožami sem ponavadi planila v kuhinjo in zaklicala: »Mama, rože od čarovnice!« Zaradi tega se je mama vedno jezila name. Karmen Kristan, 7. b r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Najljubša knjiga učencev 2. b razreda osnovne šole Simon Jenko v Kranju je Pisani živalski svet. V njej piše o življenju živali. Primož Knjiga o Indijancih, ki se bojujejo s kavboji. Sandi Palčki v šoli. Všeč mi je zato, ker se palčki v šoli učijo in telovadijo. Aljaž Razbojnik Rogovilež, ker je zelo smešna. Pepček in Gašper sta prevarala razbojnika Rogovileža. Igor Kekec nad samotnim breznom. V njej je Kekec videl orla in ga premagal s koničasto palico. Katja Moj prijatelj Piki Jakob, ker v njej Piki govori kot človek. Estera Vajenec hlapič, ki se je odločil, da bo šel po svetu. Palčki pomagalčki, ker vsi pridno delajo. Boris Petra Narava se oglaša Samo dve kolesi sta popolnoma enaki. Kateri? 01 M? I }"\°H °t* i2fOua oiuoujodod :VS370H V šolski knjižnici Obiskali smo šolsko knjižnico. To-varišica knjižničarka nam je povedala, da so knjige razdeljene po ebe cedi avtorjev. Tudi to smo zvedeli, da je v naši knjižnici približno 10.000 knjig. Tovarišica vsako leto izloči .'JO knjig, okoli 120 pa dobi novih. Knjige so razdeljene po starostnih stopnjah. Od 1. do '.). razreda uporabljajo cicibanske knjige, od 4. do 6, uporab ljamo pionirske in od 7. dO 8. razreda mladinske knjige. Tedaj je zazvonil zvonec. Tovari šico smo lepo pozdravili in se ii zahvalili. Mateja Oman, 4. b r. osn. šole Lucijan Seljak v Kranju Nekega jesenskega popoldneva smo v godzu podirali smreke. Ura je bila že pet, zato smo pohiteli. Mamica je šla domov, z bratom pa sva očetu pomagala še pri nakladanju. Voz je bil tako visoko naložen, da ne bi bilo varno sedeti na njem. Zato sva se z bratom peš podala proti domu. Kmalu sva prišla v drug gozd. V njem je bilo dvakrat bolj temno kot v našem in zato se je slabo videlo. Ker se je letni čas nagibal k jeseni, je listje že začelo odpadati. Pod nogami nama je šelestelo. Nenadoma me je zmotil čuden glas. Bil je zamolkel in tih. Takoj sem vedel, da je to glas nočne ptice sove, ki je zagotovo na lovu. Po smreki je šinila veverica in se potem skrila v vrh mogočnega hrasta. Izza oblakov se S ŠOLSKIH KLOPI Na sestanku rezredne pionirske skupnosti Prvi sestanek razredni- pio-nirske skupnosti sum imeli v ponedeljek. 2. septembra. Sklenili smo: 1. Vsi učenci m bomo pridno učili. 2. V razredu, v šoli in zunaj šole bomo skrbeli /a čistoćo m red. 3. Boljši učenci bodo pomagali slabšim. 4. Ko bo pritisnil mraz. bomo pomagali ptičkom Postavili jim bomo ptičjo hišico iti pripravili hrano T) Odbor podmladkarjev bo skrbel v razredu, da bodo vsi učenci med malico imeli cifte roke in na klopi prtičke. Vse. kar smo sklenili, borne napisali še v pionirsko kroniko Učenci 2, h razreda osn šole Simon Jenko v K ranju je prikazala luna kakor rumt-s balon v črni sobi. Bila je take okrogla in tako svetla, da je bil še gozd svetlejši. Rezek gl»> srake je tu pa tam zmotil nočne tišino. Gozd je ostal za nama. Zagledala sva zvezde, gosto posejan« po nebu. Svetile so s srebrnim sijem. Od daleč sva še slišal« kako se veter podi med krošnjami, ki skrivnostno šume, slišala pa sva tudi že lajež psov iz vasi Nekoliko kasneje sva zaslišala še mukanje krav. Bila sva v vasi. Matjaž Golob, 7. b r. osn. šole Janko in Stanko Mlakar. Šenčur Življenje Kot cvet življenje je: razvija se, vzdehti, umre. Simona Debelak. 7. b r. osn. šole Simon Jenko v Kranju Srečanje z junakom iz knjige ,,:la sem v Pragi na Češkem. Sprt* dajala sem se po mestnih ulicah i* kar naenkrat me zaustavi dekle n-jih let in me vpraša: »Se me nič W ne spominjaš?« »Znana se mi wB toda ne vem. kam bi te dala.« »Ojf sem. Kdinka, saj me menda pozn.sš »Seveda te.« sem ji odgovorila. Povabila me je k sebi domov N«; na babica me je prijazno sprejeli Olgo sva odšli v sobo in se pogovs i, kako je bilo v Tatrah. kjer K seznanili. Olga mi je pripoved? o bratrancu Jožku, teti Met Ivanu, Imru, Marceli in drufP* znancih. Po tednu dni sem se vračala ii „,ov. Bilo je težko slovo od Olge I prijateljev. . prehodili so me mamini klici. .i; moram vstati. Bila sem dorrJ Skoda, da so bile to le sanje. Anka Rozman, 7. b r. osn. šole heroja Graizerja v Tržiču jal i se vala K vi. TELEVIZIJA sobota 14. OKT. 8.00 Poročila 8.05 Profesor Baltazar - risanka 8.15 Čarobna žoga - otroška oddaja 8.03 Kretnje, pesek in kri — dokumentarna oddaja 8.55 Po sledeh napredka 9.25 X. kongres ZSM Slovenije — prenos iz Nove Gorice 14.20 Poročila 14.25 Nogomet Osijek : Budućnost — prenos 17.35 Obzornik 17.45 Mozaik 17.50 Metuljev oblak - mladinski film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Moda za vas 20.10 Grand Prix - celovečerni film 22.50 TV dnevnik 23.05 625 Opomba: Na svetovnem ko sarkarskem prvenstvu v Mani li bosta ta dan tekmi za uvrstitev na III. in IV. mesto ter finale. Točni razpored popoldanskih oddaj bomo lahko objavili šele v prihodnjem tednu - glede na uvrstitev naše reprezentance. Oddajniki II. TV mreže: 17.20 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Ljubezen pri enajstih — otroška predstava 18.45 Ženski spol, moški spol, dokumentarna oddaja TA TEDEN NA TV Sobota METULJEV OBLAK nam predstavlja Šestnajstletnega fanta in njegovo prvo ljubezen. Kaj več bi o filmu težko Povedali, saj preprosta zgodbica nima nobenega glob(jega sporočila oH kvalitet, na katere bi vezalo opozoriti. Rešiser John Franken-neimer je svoj film GRAND PRIX posvetil avtomobilskemu športu. V vrsti dokumentarnih prizorov z dirkalnih pist Monze in drugih znanih svetovnih dirkališč je vpletel zasebne, prav tako dramatične zgodbe avtomobilskih dirkačev. — V glavnih vlogah: James Garner, Eva Marie Saint, Yves Mon-tand. Nedelja Film SNEG NA KILJ-MANDZARU je posnet po manj znani zgodbi Ernesta Hemingwaya. Gre za melodramo o pisatelju Harryju Streetu, ki leži bolan v šotoru na pobočju Kilimandžara. Ob skrbni ženini negi se v hudi vročici spominja preteklosti, srečanj z ženami, kijih je ljubil. Sicer pa -že zvezdniška igralska zasedba (Ava Gardner, Gregory Peck, Susan Hayward, Hilde-garde Neff) zagotavlja uspeh. Ponedeljek Po dokaj neznani gledališki drami Krčma »Širokog grla* iz zapuščine Avgusta Cesarca h Ivo Štivičič napisal scenarij za TV igro POTREBŠČINA. Cesarec kot socialno angažirani pisatelj govori o meščanski morali dvajsetih let, slikajoč skozi te dimenzije stanje bur-ioazne države. V zgodbi, ki je osredotočena v krčmo pri pokopališču, kjer se zberejo pokojnikovi sorodniki po pogrebu, se razkrivajo liki neke malomeščanske rodbine in odkriva splet odnosov na skoraj strind-bergovski način. Prav tako je močno čutiti vpliv Miroslava Krleže, ki se kaže v nekaterih osebah in odnosih. Štivičič je obdržal notranjo strukturo Cesarčeve 19.30 TV dnevnik 20.00 BEMUS 78: Koncert Jehudija Menuhina — prenos 21.00 24 ur 21.10 TV esej 21.40 Športna sobota TV Zagreb — I. program: 9.55 TV v šoli: Spominjamo se Ive Marinkoviča, Zdravila 10.55 Oktober v Kraljevu — prenos (do 12.30) Športno popoldne od 17.30 do 18.45 isto kot na odd. II. TV mreže 18.45 Popotovanja — dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Isadora - celovečerni film 22.10 TV dnevnik 22.25 Kitajski cirkus 22.55 Šahovski komentar 23.25 Za konec tedna nedelja 15. OKT. 8.30 Poročila 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor 78, III. del 9.05 625 9.25 V. Kovačevič: Kapelski kresovi, nadaljevanka 10.35 Nikogar ni doma, otroška oddaja 10.55 Skrivnost; pletenega koša — serijska oddaja 11.25 Mozaik 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Šahovski komentar 12.50 Poročila 14.40 Čudovita leta filma — serijska oddaja 15.05 Okrogli svet 15.20 Poročila 15.25 Dosje našega časa: Leto 1954 16.30 Moda za vas 16.40 Nogomet Dinamo : Hajduk, reportaža 17.15 Športna poročila 17.20 Sneg na Kilimandžaru - film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Horvat: Maček pod čelado — nadaljevanka 21.07 Čičarija - dokumentarna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Športni pregled 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konj, moj prijatelj — dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 LepiSerge - celovečerni film TV Zagreb — I. program: 9.30 Mleko in mlečni izdelki 9.50 Poročila 10.00 Tehtnica za natančno tehtanje 10.30 Flandrijski pes 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.15 Gledalci in TV 13.45 Črni biseri, film 15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Maček pod čelado 21.05 Karavana: Beograd 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled ponedeljek 16. OKT. dramaturgije, njeno psihološko dimenzijo, motive in osebe ter celoto prilagodil zahtevam in možnostim televizijskega medija. Sreda Ribiška vas v severni Afriki; lastnik zemlje se poveže z lokalno oblastjo in v dogovoru z nemškimi finančniki začne graditi turistično naselje. Hoteli so zgrajeni, turisti začno prihajati na počitnice. Nekdanji ribiči in prebivalci naenkrat postanejo strežniki, prodajalci spominkov in podobno. Film SONCE HIJEN govori o nekolonialnih posegih v mladih afriških deželah. V ospredju je ekonomska invazya tujcev in izkoriščanje kulturnih vrednot dežele. Zato tudi ima ta film dvoje osnovnih sporočil; ekonomsko politično in družbeno kulturno. Četrtek V današnji oddaji V ŽIVO bo stekel pogovor o kruhu, pod naslovom, ki je ljudski pregovor »Vaša gnada kruha strada«. Imamo danes preveč kruha, da ga za-vržemo kar za nekaj deset milijonov na leto? Odmetavanje kruha bo izziv, povod, da izčrpamo iz simboličnih pomenov, ki jih ima kruh za naš vsakdan, še druge vrste kruha, da kritično spregovorimo o preobilju in prenasičenosti tiste vrste, ki povzročata odmetavanje vrednot in vrednosti, katerih namen in cilj ni p repo razdelitev na obi(je in odmetavanje. Primeri drugačnega kruha bodo v razpravi še: razsipni-Stvo z idejami in znanjem, neupoštevaje stabilizacijskih programov in posledice, planiranje in podobno. Petek Pred nami je že tretja serija TV oddaj POKLICNO USMERJANJE, ki bo mlade gledalce še naprej seznanjala s pestro paleto poklicev. Tokrat nam bo izobraževalna redakcija televizije predstavila študij in poklic gradbenikov, slavistov, biologov, sociologov, arhitektov in geografov ter vojaške poklice. 9.00 TV v šoli: Oživela vreča Polja in travniki. Za prosti čas. Aluminij 10.00 TV v šoli: Materinščina Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.00 TV v šoli - ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Vrtec na obisku: Darilo za Tino 17.40 Čudovita leta fil ma (Gangsterji) 18.05 Obzornik ' 18.15 Temeljna organizacija združenega dela — oddaja iz cikla Pota samoupravljanja 18.40 Mozaik 18.45 Mladi za mlade (za JRT) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 I. Štivičič: Pogrebščina. drama 21.30 Kulturne diagonale 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Vrabček — otroška oddaja 1H.(K) Beseda in slika - oddaja TV Ljubljana 18.15 Zakaj nam je potrebna umetnost 18.45 Mladi za mlade TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Zivl jen je je nekaj več. dokumentarna oddaja 21.00 24 ur 21.10 Celovečerni film TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Vrabček - otroška oddaja 18.00 Beseda in slika - oddaja TV Ljubljana 18.15 Zakaj nam je potrebna umetnost 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21 .M) Glasbeni trenutek 21.35 Panorama 22.20 TV dnevnik 22.35 Dokumentarni film torek 17. OKT. 8.55 VIII. kongres zveze združenj borcev Jugoslavije — prenos iz Budve 14.45 TV v šoli: Prehrana živih bitij, Ali ste vedeli. Fizika, TV vrtec. Za prosvetne delavce 16.25 Šolska TV: Projekcije zemljepisnih kart. Kot pravkar utrgan sadež. Dobro videti in biti dobro viden, Smotrna uporaba električne energije 17.20 Poročila 17.25 Radenci 78,1. del glasbene oddaje 17.50 Obzornik 18.00 Pisani svet - mladinska oddaja 18.35 Trimska televizija: Smučarska gimnastika 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor o ... 20.55 A. N. Tolstoj: Trnova pot — TV nadaljevanka 22.20 TV dnevnik in kronika Kongresa zveze združenj borcev Jugoslavije Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Knjige in ideje 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 20.50 Akcije 20.55 Premor ob glasbi 21.00 24 ur 21.20 Puščava Gobi - dokumentarna oddaja 22.05 Muppetshow TV Zagreb — I. program: 8.55 Kongres zveze združenj borcev Jugoslavije — prenos 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Knjige in ideje 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 20.50 Akcije 21.00 Celovečerni film 22.30 TV dnevnik 22.45 Kronika Kongresa zveze združenj borcev Jugoslavije 23.00 Šahovski komentar 20.05 V živo: »Vaša gnada — kruha strada« T V Zagreb - I. program: 8.55 Kongres zveze združenj borcev Jugoslavije 14.55 TV v šoli: Geometrija, Antigona, Planina Mosor 16.40 TV dnevnik 17.00 Kronika Kongresa zveze združenj borcev Jugoslavije 17.30 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Vabilo na potovanje 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 78 20.50 Beograjske zgodbe TV nanizanka 21.55 TV dnevnik 22.10 Mednarodno tekmovanje glasbene mladine 23.10 Šahovski komentar petek 20. OKT. 9.00 10.00 15.00 16.45 17.10 17.15 17.30 18.00 18.10 TV v šoli: Slovenščina, Ruščina, Od petka do petka, Obiščimo ambulanto TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina TV v šoli — ponovitev Šahovski komentar Poročila Velika predstava na dnu morja -serijska oddaja Norosti Maje Skovvron — serijska oddaja Obzornik Pevski tabor 78 - 8. del 18.40 Izbira študija in poklica — Gradbeništvo 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 7 + 7, zabavno glasbena oddaja 21.05 Razgledi: Človek, kamen, kras 21.40 TV dnevnik 21.55 Baretta — serijski film 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Pod zastavo — aktualna oddaja 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 V ospredju - kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Človek in čas - dokumentarna oddaja 21.50 Nova dela Stjepana Šuleka 22.50 Cribbins, humoristična oddaja TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Pod zastavo 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 7 + 7 21.05 Kako je bil osvojen divji zahod — ser. film 22.25 TV dnevnik 22.40 Dosje našega časa: Leto 1960 sreda 18. OKT. .30 TV v šoli: Delavski razred danes. Ježeva hišica. Pogovori 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Film 17.00 Šahovski komentar 17.25 Poročila 17.30 Z besedo in sliko: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 17.40 Poskočna domišljija — otroška oddaja 18.05 Obzornik 18.15 Modrovanja na Kršju 18.40 Naša pesem 78. III. del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Sonce hijen 21.50 TV dnevnik in Kronika Kongresa zveze združenj borcev Jugoslavije 22.20 Razvoj popularne glasbe — II. del 23.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.30 TV dnevnik 22.45 Kronika Kongresa zveze združenj borcev Jugoslavije TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik od 20.00 naprej isto kot na odd. II t V mreže Na Kokrinem mladinskem oddelku v GLOBUSU so dobili tople usnjene jopiče iz velur krzna. Na voljo so veli-kosti 12, 14 in 14/1. Barve: siva, svetla in temna rjava. CENA: 1960 din V Elitini MODI na Titovem trgu v Kranju smo videli zelo lepe in tople jutranje halje z modno kapuco iz posebnega frotirja. Izdelek TOPRA so. Material je 90 odstotkov bombaža Mt> in 10 odstotkov sintetike. Barve: drap, umazana roza, svetla zelena. Velikosti od 38 do 42. CENA: 1056,83 din četrtek 19. OKT. 8.55 Kongres zveze združenj borcev Jugoslavije — prenos iz Budve 15.55 Šolska TV: Projekcije zemljepisnih kart. Kot pravkar utrgan sadež. Dobro videti in biti dobro viden, Smotrna uporaba električne energije 16.50 Obzornik 17.00 Kronika Kongresa zveze združenj borcev Jugoslavije 17.30 Risanka 17.35 Trinajstletniki 18.05 Profesor Baltazar— risanka 18.15 Planine sveta: Atlas 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik Čas je, da se toplo ob tečemo za bližajočo se zimo. Pri ALMIRI v Radovljici smo poslikali tale lep črn pulover, ki ga spredaj poživljajo rumene, rdeče in bele črte. Iz čiste volne je, na voljo so pa velikosti od 38 do 42. CENA: samo 169 din Otroci bodo veseli novega FRUTAMIKS in-stanta, mešanice sadja, gozdnih sadežev in mleka. V Centralovi DELIKATESI v Kranju ga imajo. Navodilo pravi, da je treba le vodo A zavreti, ohladiti in po-tem zamešati instant. Pripravljajte pa vedno svež obrok. CENA: 19,89 din RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30 10.30, 11.30, 12.30, 13.30 15.30, 18.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. 14. OKT Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.0,5 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje dpz Celje. mmz Koper in MPZ Maribor 10.15 Kdaj. kani. kako in po cem 10.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine 11.03 Iz literature za harmonij (Bizet. Franck, Liszt) 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Ciril Remic: Novost v gozdarski mehanizaciji 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Od arije do arije 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 Kulturni magazin 18.05 Poletni divertimento 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Silvo Stingl 20.00 Koncert iz naših krajev 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanje republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek M. L Guzman: Spomini Pancha Ville 16.15 z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17 30 Zrcalo dneva 1 7.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (radio Koper) 18.40 Z ansamblom Jaz/. Set 18.50 Svet in ni i Tretji program 19.05 Dmitrij Sostakovič: Nos — opera v 2 dejanjih 20.45 Poročila 20.50 Krešimir Baranović; Simfonični scherzo 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Refleksije kiraljeve refleksije 22.(K) Sobotni nočni koncert 2.'t.55 I/, slovenske poezije 16.33 Melodije po pošti 18 40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar st*-izbrali 20.35 Knjižni klub 23.00 Slovenska komorna glasba starega in mladega rodu 23.55 Iz slovenske poezije POMEDELJEK 16. OKT NEDELJA 15. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.07 Radijska igra za otroke Frane Puntar: Tek za čevlji 8.34 Skladbe /.a mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Kar znaš. to veljaš I 1.05 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkesliu Radia Hannover 14 05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — .Jane Kavčič: Vlak št. 612 19 35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22 20 Skupni program J RT — Studio Beograd •Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno P. Knohel: Pesmi 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program— glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v mhI 13.40 Zvoki iz studia 14 14 00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov in ritmov 15 00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 NaSi kraji in ljudje 16.00 Iz musi« alov in glasbenih revij Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi P. Mihelčič (z.Cemažar): Na planini 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za na.šegoste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti ing. Milan Hafner: Rast odkupljenih količin mleka 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočaj" vam .. . 14.05 Primorska poje 3. oddaja 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij Ljudske pesmi o vodah, rekah, morjih 18.25 Zvočni signali 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana 20.00 Kulturni globus 20.10 Predstavljamo vam nov posnetek opere »Gianni Schicchi« Giacoma Pucciniia 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno T. Peršak: Lid<» 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1.1.33 Ponedel jkov križem k raz 13 55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jaz/, na II. programu Rossolin«) in Candoli — Giancarlo Schiaffini 16 40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (radio Koper) 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev' 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Naj narodi pojo 19.45 Beethovnov kvintet za klavir m pihala, op. 16 20.15 Ekonomska politika 20.35 Franz Schiibert -prir. Franz l.is/t: Popot nik — fantazija za klavir in orkester 21.00 Literarni večer Iz staroindijske književnosti — Budovo življenje 21,40 Večeri pri slovenskih kladateliih 23.(K) Za vas muzicira jo . 23.55 Iz slovenske poezije 17. OKT. Prvi program 4.30 Dobro" jutro! 8.08 Glasbena mat meja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Slovenski visokogorski svet 930 Iz glasbenih šol Glasbena šola Radeče 10 15 Kdaj. kani. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz t ujine 1 10.') Promenadni koncert 12 10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski naNveli -ing Magda -Jamšek: Rezultati različnih vezi .šparon«>v pri vinski trti 12.40 Po domače 13.00 Danes do 131X1 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 V korak z mladimi 1530 Glasbeni intermezzo 15.45 Svet tehnike - dr. Fran«' Ovelbar Dozimetrija in uporaba žarkov gama I6(K) Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov (Janez Bokavšek — violina. Mariborski kvintet trobil) 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra Smili.m Rozman: Veter 21.32 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program -JR' — Studio Ljubljana Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno A. Lundkvist: Muke zemskega raja 23.15 Popevke se vrst i jo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo Serenada za godala II. 14.30 [z naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.(M) Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi I 7.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Tone Janša 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minut«- za kulturo Tretji program 19.05 Gustave Charpentier: Odlomki iz opere »Luiza« 20.(H) Znanost in družba 20.15 CarlMana von VVeber: Introdukcija. tema in variacije 20.35 Komorni zbor v izvedbah m otet o v in madrigalov 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Dunajski slavnostni tedni 1978 23.00 Sezimo v našo diskot eko 23.55 I/, slovenske poeZl je 18. OKT Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori Težko se prilagodim skupini 9.25 Zapojmo pesem ' MPZ OS Borisa Ziherla — Ljubljana 9.40 Aktualni problemi marksizma Samoupravne interesne skupnosti 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za na.še goste iz tujin«' 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Silvester Cehovin: Melioracije gozdov v Brkinih 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Ob izvirih'ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15 !o Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma P Kozak: Peter K lepec V Ameriki 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio oh 17.00 18.05 Kaj radi poslušajo 18.30 Koncert za besedo 19.35 Lahko noč. otroci! 19 15 Minut«' z ansambl Mojmir Sepe 20.00 Naš orkester v minuli sezoni 22.20 S festivalov jazza 23 05 Literarni nokturno Iz tisoč in ene noči 23.15 Revija jugoslovanskih pev«-ev zabavne glasb«-0.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT I 1.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev I Slovenski visokogorski svet 14.25 Z vami in za vas I0IKI Tokovi neuvrščenost 16.10 Lahke note 10.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe I 7.:i0 Zrcalo dneva I 7 tO Filmski zasuk I 7.45 Tipke in g.oo Stop pop* 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22 20 Besed« in zvoki iz logov domačih 23 05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 005 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Pele* na valu 202 I I (KI Iz partitiir velikih zabavnih orkest rov 13.33 Glasba iz socialističnih dežel II (Ki Radijska šola /a nižio stopnio (ponovitev) (> dežju, treh miškah in petju 11.25 Z vami in za vas it>.(Ki Prometni leksikon 10.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora -Marijan Kriaelj: Kamniški planin« i praznujejo I 7.50 Prijetni zvoki 18.(K) S teren ja // 18.4(1 Glasba za vsakogar 18.55 Minule za kulturo Rešitve pošljite do 18. oktobra na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka.. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Rešitev nagradne križanke z dne 6. oktobra: 1. kastrat. H. masker, 14. ostrina. ir>. Arte- 17. ski. 18. kavarnar. 20. BT. 21. tema. 2.1. bol. 24. on. 25. Ane. 26. turmalin. 29. Ervin. M 32. A K. :>4. Atka. 35. Adam. .17. at. 38. Spiro. 40. kanat. 42. agronomi. 45. trs, 46. Rc\ 4£ 49. Gola. 51. EVV. 52. kalander. 55. bil. 56. ricinus. 58. Ita Ritia. 60. norija. 61. nasploh. Prejeli smo 106 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Margita Hrvanov Vrečkova 6. 64000 Kranj. 2. nagrado (60 din) prejme Darko Oman. Ul. Moše Pijadeja 3 64i" Kranj. 3. nagrado (50 din) prejme Matej Stare. 61240 Kamnik. Usnjarska 2. Nagrade boa* poslali po pošti. Vodoravno: 1. sodobni tržaški slikar, Apolo-nij, 6. sestanek odbornikov ali članov kakega družbenega telesa, 10. zgornji del na obeh straneh trupa, tudi junak staroindijskega epa Ramajana. 14. sorta, zvrst, 15. odskočna ali skakalna deska, ki se rabi pri telovadbi ali v cirkusih, 17. ime družbeno političnega delavca Dugonjiča, 18. poškodba zaradi delovanja sile na telo ali duševnost, npr. po nesreči ali hudem doživetju. 19. pingvinu podobna ptica Severnega morja, 20. Slavko Tihec. 21. rusko žensko ime Larisa, 23. nemški filozof, utemeljitelj kritične filozofije, Immanuel, 25. kratica za Osnovna enota, 26. zmikavt, kradlji-vec, 28. grafično znamenje za ton, tudi kratek račun, 30. norija, norenje, 32. izvedenec, strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete v zadevah iz svoje stroke. 35. dohodek iz obresti ali pravnih zahtevkov, redni prejemki rentnika. 36. zapreka, 38. skupno ime za rodove in plemena iz indoevropske jezikovne družine, iz katere so se razvili germanski narodi. 40. sloves, ugled. 42. staro ime za Tajsko, državo v Indokini, 43. razjeda na koži ali sluznici, 46. veznik, 47. pik. vbodljaj, 49. pripravniška služba ali doba. doba službovanja ali članstva. 51. avtomobilska oznaka za Rijeka, 52. sedma čerka grške abecede, 54. pripadniki filozofske eleatske šole, 56. denar v Vzhodni Indiji, del rupije, 58. v germanski mitologiji pritlikavi podložniki kralja Nibelunga, 60. spodnji del obraza. 61. pritisk. 62. verz. 63. radio-lokator. Navpično: 1. vrsta, 2. dolina v J Alpah pod Triglavom, kjer je slap Penčr-3. Estonec, 4. najvišji vrh v Karavankah. : kazalni zaimek, 6. iskušen vojsk* poznavalec strategije, 7. doba, vek, 8. javi* nje. 9. glavno mesto Jordanije, ob poti bijo, 10. grška črka, 11. ime TV redaktori Pečetove. 12. usmiljenje, sočutje, dobrohočtf prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osek do podrejene, 13. zbiranje mnenj, zbira' podatkov v določen namen, 16. poeled n* pokrajino s kake višje točke z razgdedor " vse strani, 18. krdelo, čreda, 22. skupina primer glasbenikov ali pevcev, igralska dn£ na . . .. 24. pratež, vrsta voz z vojaškimi C* trebščinami, hrano itd, ki spremljajo vojsk na pohodu, 27. alkaloid v čaju, 29. v staro«* mitologiji bog vojne. 31. naš pesnik. ese;< gledališki kritik, France, 33. plošča, ki p0kr zapira trup ladje, čolna; tudi star izraz streho, 34. pesem ali kitica iz treh 36. Jutrovo, Vzhod, 37. zaklopka, cxidušV zapiralo. ki regulira dotekanje ali iztekaš* plinov ali tekočin, 39. znameniti roatf Maksima Gorkega, 41. v starogrški niitoi bog vetrov in viharjev, Eol, 44 suftaB*r uradni razglas, 45. kdor riše, 48. vrhovi v hodnih Alpah, francoski »zob«. 59 posoda za pepel mrliča, 53. grobo oriermi • domače sukno. 55. vrh v Turčiji blizi danel. visok 924 m, A. Dag, 57. povrh 11 česa. 59. Edvard Kardelj. 60. kratica za bwJ KINO Kranj C K NT F, R 13. oktobra (rane barv krim LEDEN K PRSI <>l> I«, uri. VII medn.11 !• |«. uri. VII mednarodni festival športnih in turist iOnih filmov oh 18. in 20.15. prem. jap. barv srhi j. K INC. KONG 3K POBEGNIL <»l> 22 15 15 oktobra amet. barv risani TOM IN JERRY '»b 10 uri. Hal barv pust NK. ANGELI PA NISMO ob uri, VII. niednarotl-rtl festival športnih in turisti<"mh filmov ob 17. in 10.15. prem franc barv drame DKKI.K MAIIO ob 21.15 16. oktobra VII. mednarodni lestival športnih in turističnih filmov ob 16 uri. Kan« barv DKKI.K MADOoh 18 uri. VII mednarodni festival športnih 111 t tu ist ičnih lilniov ob 20 15 17. oktobra VII. mednarodni festival športnih in I ui'istn'nih lilniov oh Ki. in 20 15. franc barv DKKI.K M A DO <>b 18. uri 18. oktobra prem amer barv drama VROČICA SOBOTNE NOČI ob 15.30. 17.45 in 20. uri Hi. oktobra a mer barv drama VKOOICA SOMOTNK NOČI oh 15 M). 17.45 in 20. uri Kranj STORŽič I I oktobra slov barv POMLADNI VETER ob Iti. 18. in 20 uri 14. oktobra hongkon barv. karate ZMAJI TEŽKO UMREJO oh Ki. uri. angl barv srhi j. 1'KK KOKRA ob 18 in 20 uri 15. oktobra hongkon barv karate /.MAJI TEŽKO 1'MKK.ln oh 14. in 18. uri. franc barv krim I,K D K N K PKSI ob Ki uri. prem dom. barv 'VONJ ZKM LIK ob 20. un 10. oktobra (ali barv. srhi 1 KINO KONO JK POBEGNIL <••> 16.. 18 in JO. uri 17. oktobra jap. barv. siblt KINO KONO JK POBEGNIL <>»' 16.. 18. 111 20. uri 18 oktobra |ap. barv. srhi 1 KINO KONO J K POMKONII. oh 16.. 18 in 20. uri 10. oktobra Hal barv pust NK. ANGELI PA nismo ..b Ki. 18 in 20. un Tr*ic 14. oktobra anu-i barv ris TOM in jkkry ob 16 uri. ital barv dokument. /adnji kriki iz SAVANK oh 18. in 20. uri. franc, barv. drama DKKI.K MADO ob 22 uri 15. oktobra slov barvni POMLADNI VETER <>b 15. uri. ital. barv ZADNJI KKIKI IZ SAVA NK ob 17 in 1!» uri. prem. jap barv. srhli. KINO KONO J K POBEGNIL oh 21. uri 16. oktobra amer. barv glasb kom HAI.I.O. DOLLY ob 17 uri. brat. barv DKKI.K 1 KAO KM A ob 19.30 17. oktobra lian«, barv kom. DIVJAK IZ PARIZA ob 17 m 1» url .... 18. oktobra ital barv pust NK. VNGEL1 PA NISMO ob 17 in 19. uri 10 oktobra jap barv srhli. KINO KONO JK POHKONII.ob 17 in If* un Kamnik DOM 14. oktobra ital barv. krim LETELA BKIOADA ob 16. uri. amer barv. thrile. GLOBINA oh1 18. in 20 un. (rani barv prem I K/.KI DNKVI PODZEMLJA «•»> 22 uri 15. oktobra ital barv pust Lh-TKOA BRIGADA ob 15 uri. amer barv thrtier GLOBINA ob H. url. .tal barv LJUBI M K. A OPRAVI DOMKI) ob I!« uri. pr.-ni 1 eskega barv IORA Z JABOLKOM »b 21 uri 16 oktobra angl barv PREROKBA »•» 18 in 20 uri 17 oktobra angl barv PKKKOKMA ob 18. in 20 un IH. Oktobra Iran« barv DIVJAK IZ PARIZA oh IR '■' -'u uri .„, 19, oktobra »lov. barvni M) MI.ADNI V K IKK oh 18 in 2« un l/. oktobra ital. krinr s.ir 1, IANSKA ZVEZA ob 20. un 18. oktobra ital. krim UANSK/J ZVEZA ob la in 1 M. oktobra nem. vvest tii\ v TOD III. ob 18. in 20. uri' INN" Železniki OBZORJE 13. oktobra amer. akcii tn>' ZA NKVIDNKOA ob 20. uri 14oktobra angl. krim m»f\: j k VIDELA MORILCA oh v l;>. oktobra amer. akcii Ivi MRTEV ob 17. in 21). uri 18. oktobra amer. akci- k i SAN DR IN MOST oh 20. un Jesenice RADIO srhlj. srhih kom Duplica 14. oktobra Iran« barv kom DIVJAK IZ PARIZA ob 20 uri 15 oktobra amei barv kom An-I..IIBI.JKNI BOLNIČAR ob jo in 17 uri. angl barv srhli I B«; KOKRA ob mi url 18 oktobra lt«l. barv dokumeo ZADNJI KRIKI IZ SAVANK Ml 20 1111 . |<» oktobra «»n«'i barv Knm OGNJENI Ml'RPIIYob20 un ftkofj« Lok« SOKA 13. oktobra amer. har\ 1, -OOSPOD KLEIN ob 17, in l9™ 14. oktobra amer. harv m. OBRNI DRUGI OBRAZ 00 iT «■ 19 uri 15. oktobra amer barv n . OBRNI DROOl OHRA7 oh r 19. uri 16. oktobra franc. harv *rVi HARMAGADON oh 17 in tjj^J, 17 oktobra liane, barv «4K HARMAGADON oh 17. m 18. oktobra ital. jug. harv- thrifcr M0RILEC PRIHAJA IZ GROBA ob 17 in 19 uri Jeaenice PLAV2 1,1. oktobra amer barv. TIGKS ZRE LEPOT'CE ob 18. ,n 20 ari 14. oktobra franc. barv. HAF MAG K DON ob 18. in 20. urj 15. oktobra franc. barv H*F-MAGKDON ob 18. in 20. uri Iti. oktobra ital. barv OBKs DROOl OBRAZ oh 18. ,n 30, , i; oktobra ital. barv. OBR^ 1 )kugi OBRAZ ob 18, ta 20. un 19. oktobra amer harv 0? SPOl)KI.KIN<»bl8. 'n 20, un Kranjska gora 14.oktobra amer. barv ri JI Z JAMAJKE ob20. uri 18. oktobra Iran« h»i-v UAI MAGKDON ob 20 ur, 13 MRTRV 14. okt iktohra amer i>k«i| don JK ,1. 18 in 20. uri oKK.bia amer ak«M PAVI za nevidnega ob 18 in 20 un 15. oktobra amer, ak.n i 'vs 1 za nevidnega ob 18. In 20. un Dovje - Mojstrana 1 j oktobra angl. barv. IZGUBLJENA V Gasi 15 oktobra amer harv II Z JAMAJKE ob 1930 OBISKOVALCI GORENJSKEGA SEJMA! Merktir VELEŽELEZNINA KRANJ, KOROŠKA 1 V času sejma »OPREMA« od 13. 10. do 22. 10. 1978 vas vabimo na obisk našega paviljona, kjer vam nudimo bogato izbiro blaga za opremo vašega doma • SEJEMSKI POPUST • STROKOVNE INFORMACIJE • DOSTAVA NA DOM • vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se Markič Katarina Bečanova I. Tržič f*fiiiOpOI SOVODENJ IZDELUJEMO. 64225 Sovodenj telefon: (064) 69-0012 Jesen in zima prinašata nove modne novosti, ki bodo popestrile ali dopolnile vsako garderobo. Pred nakupom toplih oblačil nikar ne pozabite poiskati MODNO HIŠO v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu, ki je za novo sezono pripravila zelo pester izbor ženske, moške in otro ške konfekcije. Izbirali boste lahko med športnimi umirjeno modnimi in ekstravagantnim! modeli, primernimi za najrazličnejše priložnosti. V Modni hiši bo vsakdo našel oblačilo, ki mu najbolj pristaja MODNA HIŠA vas pričakuje. r MLADI ROD Kranj Po občutno znižanih cenah vam nudimo bogat izbor otroške konfekcije Obiščite nas na 1 1 mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 13 do 22 oktobra v našem paviljonu v hali A — torbice za kasete — albume za kasete — velike in male — albume za plošče — velike in male — albume za značke — velike in male — albume za kovance — albume za diapozitive — albume za slike — albume za vizitke — razne vrste map: IVO, BLED, AGENT, REKLAM itd. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so prime tudi za darilo! rni Obiščite nas na 11. mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 13 do 22 oktobra 1 978 Modno £ ČeVLJARSTVO IfCffl Kranj V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko in moško usnjeno obutev Kvalitetna izdelava — ugodne cene Trgovina odprta od 8. do 12. in od 14. do 19 ure, v sobotah od 8. do 13. ure. Gorenjska oblačila Kranj Razprodaja metrskih ostankov blaga za ženska krila, obleke in plašče Obiščite nas na 1 1 mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 1 3 do 22 oktobra 1 978 Se priporočamo Valilnica Naklo prodaja vsako sredo in soboto dnevno sveža jajca GKZ TZE Naklo OGLASI telefon 23-341 PRODAM Poceni prodani industrijske RADIATORJE in termoakumulacijsko PEČ aeg 6 kw. Ahačič, Bistrica 65, Tržič 7704 Prodam italijanski športni otroški VOZIČEK. Artač, tel. 21-492 7705 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kw. Zabret, Bobovek 4, Kranj • 7675 Prodam KLAVIR, rabljeno PEČ za centralno kurjavo EMO Celje, fliper (Marjanco) in biljard. Zbilje 1/anaJeprci 7679 Prodam odličen semenski KROMPIR, selekcijskega izvora, sorte saskia, igor in desire. Sp. Brnik 3, tel. 064-42-023 7687 Prodam drobni KROMPIR. Pod-reča 8, Kranj 7693 GRADITELJI POZOR! Prodam gradbeni les za ostrešje; tesan in žagan, smrekove DESKE 5 cm ter rabljene smrekove DESKE primerne za opaže. Poizve se, Hrastje 145, tel. 22-712, Kranj 7699 Prodam JABOLKA za ozimnico. Srakovlje 4 7698 Ugodno prodam 4 kub. m betonskega KAMENJA ter 100 kg betonskega ŽELEZA 6 m/m. Lepold Be-zovičar, Gorice 39, Golnik 7706 Ugodno prodam dobro ohranjeno, usnjeno, s krznom podloženo, dolgo dekliško JOPO št. 38. Oblak, Šolska 4, Kranj, tel. 23-326 7707 Prodam SADIKE črnega ribeza. Hudo 6, Tržič 7708 Prodam domače ŽGANJE. Luže št. 46 7535 Prodam starejšo SPALNICO rjave barve za 3000 din. Ficko Sonja, Križe 95/a 7709 Prodam KRAVO frizijko brejo devet mesecev. Podhom 49, Zg. Gorje 7710 Prodam trajnožarečo PEČ Kii-persbusch. Zupan, Zgoša 59, Begunje 771] Prodam KANARČKE, dobre pevce. Štirnova 10, Kranj 7712 Prodam dve mladi KRAVI s teletom ali brez. Popovo 2, Tržič 7713 Prodam LIKALNI STROJ. Informacije vsak dan po 15. uri. Golniška 83, Kokrica 7715 Prodam eno leto stare KOKOSI nesnice in za zakol. Cegelniea 1. Naklo 7716 Prodam MLIN za sadje tovarniške izdelave na ročni pogon, manjšo PREŠO in mlado KRAVO simental-ko s teličkom. Podreča 54. Kranj ' 7717 Prodam PRAŠIČKE, težke .50 kg. Strahinj 20. Naklo 7718 Prodam osem mesecev brejo KRAVO, dobro mlekarico. Ljubno št. 14 7719 Prodam poročno OBLEKO tirkizne barve št. 36. Hrastje 189. telefon 49-013 7720 Prodam KRAVO simentalko, brejo devet mesecev. Rečiška cesta 49, Bled 7721 Prodam brejo KRAVO ali telico. Lahovče 47, Cerklje 7722 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 41. Cerklje 7723 Prodam črnobel TELEVIZOR Castor star dve leti. Pot na Jošta 16. Kranj. Informacije od 17. do 19. ure 7723 Prodam 90-litrski hladilnik ter skoraj novo samsko LEŽIŠČE Tri- Nov način merjenja telesne temperature Znanstveniki vedno znova odkrijejo kakšno »kolumbovo jajce«. Najnovejše je F-test. To je košček filma, ki si ga s hrapavo stranjo pritisnemo na obrisano, suho čelo. Ze po 15 sekundah se na filmu pokaže črka N, če je naša telesna temperatura nižja od 37 C in črki NF, če imamo zvišano temperaturo. Film F-test spravimo v plastični ovitek, ki ga lahko vtaknemo v žep ali torbico. Prednost F-testa pred medicinskim termometrom je tudi v tem, da se ne razbije. Kupimo ga lahko v vsaki lekarni ali samopostrežni trgovini. LEK, n. sol. o., Ljubljana F test preizkus telesne temperature glav z vzmetnico. Informacije po tel. 23-895 od 15. ure naprej 7724 Prodam KAVČ in dva FOTELJA, tel.: 25-102, informacije vsak dan popoldne 7720 Prodam KRAVO za zakol, polovico ali celo. Naslov v oglasnem oddelku 7727 Prodam 5 m dolge LETVE 5x X 4 cm in 3 rabljene STEBRE 18 X X 22 cm, dolžine 9 m. Markun, Preddvor 84 7728 Ugodno prodam STREŠNO OPEKO bobrovec. Tel.: 24-139. Partizanska pot 1, Kokrica 7729 Prodam rabljena hišna OKNA. Hribar Aleš, Tenetiše 18, Golnik 7730 Prodam večjo količino zgodnega. drobnega KROMPIRJA. Šolar Rudi, Olševek 32, Preddvor 7731 Prodam malo rabljeno 300-litrsko ZMRZOVALNO SKRINJO in POSTELJO z jogijem. Gorečan. Mlakarjeva 20, Kranj 7732 Prodam KAVČ in POSTELJO z jogijem. Poljanec, Mencingerjeva 5, Kranj 7733 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Lepe MAČEHE, velikocvetke, lahko dobite pri Maren Slavki, Cerklje 5, po 10. uri 7764 Ugodno prodam nov krznen PLAŠČ, rumena lisica, št. 44. Informacije telefon 064-60-897 7765 Prodam več PRAŠIČEV primernih za rejo. Teža 20 do 80 kg. Stano-nik Jurij, Log 9, Škofja Loka 7766 Prodam nove KADI. Košir, Visoko 4. Škofja Loka 7767 Prodam dve KRAVI s teletom. Dorfarje 21. Zabnica 7768 Prodam PEČ na olje Kontakt. Šorli Antonija, Stara Loka 51, Škofja Loka 7769 Prodam SADIKE češenj, češpelj in marelic. Porenta Peter, Sv. duh 48, Škofja Loka 7770 Prodam novo PEČ za etažno centralno ogrevanje EMO Celje. Šinkovec, Sorska 16, Škofja Loka 7771 Prodam rabljen kombiniran ŠTEDILNIK, HLADILNIK, POMI VALNO MIZO, KAVČ in OMARO. Poizve se pri frizerju. Cerklje 43 7772 Prodam SEME od krmilne repice. Zg. Brnik 44, Cerklje 7773 Prodam KRAVO po izbiri. Jože Urh, Rebr 3, Zasip, Bled 7774 Prodam suha bukova DRVA. Lenart 4, Selca 7684 Ugodno prodam PEČ Ignis na olje. Jerman, Kranj, Valjavčeva 9, tel. 25-039 7775 Prodam KOTEL za žganjekuho, 40-litrski s sodom. Glin je 13, Cerklje 7776 Ugodno prodam obrana zimska JABOLKA kanada, befler, voščenke in druga. Križaj Franc, Godešič 42, Škofja Loka 7777 Prodam PRAŠIČE po izbiri; težke po 100 kg, primerne za nadaljnje pitanje ali za zakol. Bogataj, Log 5. Škofja Loka 7778 Prodam dobro ohranjen športen italijanski otroški VOZIČEK. Oglasite se na Kranjski cesti 21. Šenčur 7779 Prodam lepe RIGELČKE in cvetoče MAČEHE. Šenčur. Kranjska cesta 25 7780 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem v tretje telila. Porenta, Breg ob Savi 3. Kranj 7781 Prodam globok in športni italijanski VOZIČEK. Ogled v ponedeljek in torek Mežan. Planina 7. Kranj 7782 BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE Kranj, Maistrov trg 12 vabi k sodelovanju na podlagi sklepa delavskega sveta za naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas 1 RAČUNOVODJE DO 2. FINANČNO ADMINISTRATIVNA DELA (obračun OD in administrativnih del) 3. SNAŽILKE (za čiščenje delovnih enot) Poleg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: dovržena ESS ekonomske smeri s 5-letnim delom v računovodstvu pod 2.: dovršena ESŠs 3-letno prakso v finančni stroki pod 3.: dovršena osemletka Poskusno delo pod točko 1 je 3 mesece, pod 2 je 2 meseca, pod 3'je 1 mesec. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj dajo pismeno priglasitev v 15 dneh od objave oziroma do zasedbe del in nalog na naslov Brivsko frizersko podjetje, Kranj, Maistrov trg 12. Prodam novo ZMRZOVALNO SKRINJO lth (300 II ter dele od ZASTAVE 750 (šipe. menjalnik, kolesa), po ugodni ceni. Kavar Stanislav. P odi j uhelj 92 7680 Prodam MAČEHE in rdeče RIGELČKE — dvojne. Štefetova 18. Šenčur 7734 Prodam več vrst obranih JABOLK. Zg. Bitnje 30 7735 Ugodno prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO POHIŠTVO vega 60 in OMARO za dnevno sobo Qven, Mrgole. Dežmanova 2. Kokrica. tel. 22-725 7697 Poceni prodam POHIŠTVO za dnevno sobo in K LIN KER. Gregorčičeva 3, Čirče 7736 Poceni prodam dnevno sobo. Ogled v petek od 15 do 18. ure in v soboto od 17. do 19. ure, Drol. Gorenjskega odreda I, Kranj 7737 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu. Sp. Senica 2, Medvode 7760 Prodam več BIKCEV in TELIC od 200 do 300 kg. Demšar Jane/. Vincarje 15, Škofja Loka 7761 Prodam marantz OJAČEVALEC, model 1060 (2x 30WRMS) in FO-TO-SNAIPER Zanit ter FOTO APARAT Practica PL (z dodatnimi objektivi 35 in 135 mm). Senica Janez, Radovljica, Zale 2/a 7762 Ugodno prodam pločevinasto kopalno KAD — 170cm. Informacije na tel 22-079 ■' 7763 Prodani večji RADIO z gramofonom in rabljen ŠIVALNI STROJ Telefon 23-888 7783 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ. 2 kW. Tel. 24-448 7784 Prodam otroški varnostni AVTO-SEDEZ, 950 din, ročno krožno ZA GO (novo) 2900din, FOTOAPARAT Regula (optika 1:2,8) 1200 din. FOTOAPARAT Retinetta (optika 1:3,5) I 100din, Telefon 25-514 7785 Prodani skoraj novo plinsko PEČ na električni vžig. Slaretova 15, Čirče pri cerkvi 7786 Prodani PRIKOLICO /. difeirn cialom, čelno KOSILNICO in GRABLJE Favorit 160, Štiherle Janko. Sp. Lipnica 9. Kamna gorica 7787 Prodani TRAK za spravilo silaže, dolžina 6 m. Mavčiče 55 7788 Prodam KAMENJE za betoniranje sten in obkladanje ponikoval-nice. Pšata 26, Cerklje 7789 Prodam otroški VOZIČEK primeren tudi za v avto. Ogled v soboto in nedeljo. Ibrahimovič. Podluhnik 152, Škofja Loka 7789 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Orehovlje 13, Kranj 7790 Prodam nove GARE. Rateče 54 7791 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. Milje 21, Šenčur 7792 Prodam 600 komadov rabljene strešne OPEKE. Zgornje Duplje 20 *• * . * i> • 7793 V hladno jesen s toplo in modno flanelo Bogata izbira enobarvnih pestrotkanih in tiskanih bombažnih flanel v Informativno prodajnem centru v hotelu CREINA Prodam otroško belo POSTELJO. Jakupnik, Gubčeva 2, Kranj 7794 Prodam dobro ohranjeno KUHINJO Gorenje. Naslov v oglasnem oddelku 7795 Prodam TELEVIZOR RR Niš, črno beli. Knez Milan. Šempetrska 48, Kranj 7796 Prodam otroški športni VOZIČEK dobro ohranjen, primeren za vožnjo otrok v avtomobilu. Ogled vsak dan od 15. ure dalje na naslov Zagore Rajko, Cesta 1. maja 63, Kranj, tel. 26-129 7797 Prodam trajnožarečo PEČ Kup-pershusch. Veselj Slavko, Britof 220 7798 Prodam dva plemenska OVNA. S m reka r. Kropa 88 KUPIM Kupim manjšo količino SIVIH STREŠNIKOV trajanka. Stružnik, Stružnikova 12, Šenčur 7821 Kupim DESKE 20 mm. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Lipovšek Ivanka, Vir, Finžgarjeva II. Domžale 7822 Kupim suhe borove in smrekove DESKE 25-50 mm. Štele Franc. Gora 2, Komenda 7823 VOZILA Prodam RENAULT 4 Special. letnik 1977, registriran do junija 1979. Obradovič Vera. Koroška 23 7799 Prodam razstavljeno ZASTAVO 101 (prevoženih 20.000 km), brez školjke (ne po delih). Informacije vsak dan, razen nedelje od 7. ure do 14. ure na telefon 21-556, interna 18, Dremelj, Kranj 7800 Prodam OPEL Rekord 1700, v odličnem stanju, letnik 1973. Informacije vsak dan popoldan, telefon številka 064-25-367 7801 Prodam brezhibnega odlično ohranjenega SPAČKA. Nagv, Sorli-jeva 6, tel. 24-341 7802 Prodam ali zamenjam mini CO-OPER. letnik 1972 za manjši avto, možno pol na kredit. Dobnikar Franc, Trata 18. Cerklje 7803 Prodam MOTOR in MENJALNIK za Fiat 750 v dobrem stanju in KAD za namakanje sadja - 600 litrov. Naslov v oglasnem oddelku 7804 Ugodno prodani ZASTAVO 750. letnik 1966. Piri Zlato. Loka 89. Tržič 7805 Ugodno prodani NSU. letnik 1970, Tavčar. Leše 52, Tržič 7806 Prodam VW 1200J, letnik 1974. Juvan. Olševek 27 pri Preddvoru 7807 Prodam AUSTIN 1300. Snriedni-ška 31, Kranj 7808 Prodani osebni AVTO R-i. letnik 1974. Informacije na tel. 76-206 7809 Ugodno projam ZASTAVO 750. letnik 1973. tudi na kredit. Naslov v oglasnem oddelku '^'() Prodani 126 PZ KARAVAN, let« nik 1973 za 10.000 din Ogled vsak dan. Dom Pristava. Javorniški Rovt 7811 Prodam R-4, prevoženih 16.000 c rdeče barve, letnik 1978. Son Medvode V Prodam FIAT 850, letnik 1970, -registriran za 7000 din. Berčič ' jan, Zgornje Bitnje 154, Žab [oskv rv. Prodam osebni AVTO Mg letnik 1975, dobro ohranjen. 0*k od 15. ure dalje, v soboto cela« Medvode 117, tel. 061-71-138 Prodam FORD Escord 1971, Dorfarje 31, Zabnica ' Prodam ZASTAVO 750 1972 (december), prevoženih , 44.000 km. Staneta Rozmana 2 nova nje 10, Zlato polje. Ogled v petkih popoldne Prodam ZASTAVO 1300 LUX ramboliran, motor dober, celega -po delih. Mramor Bojan, Fora/ Zabnica Prodam motorno KOLO CZ 1 Kristan Ivan, Nova vas 106. Zir Prodam osebni avto AMI 8 len 1972, prevoženih 48.400 km Pta* Jože, Ribno 24, Bled Prodam ZASTAVO 750 70 TOYOTO 1100 karavan, letnik 1* registriran julij - september t Prodam VVV 1600 L, možnost r čila tudi na kredit. InformaH* tel. 26-825 Prodam osebni AVTO VW 1-registriran do maja. Jerala Ju* Cesta na Lipce 14, Lesce Prodam karambolirano ZAv VO 101. Sodja Marko. Gorjui Boh. Bistrica Prodam dobro ohranjen 4 V Opel Kadett. Ostojič Spasoie. \> pivčeva 16, Kranj Prodam športno ŠKODO Fa^ Sp. Bistrica 131 (Trajbah) Prodam R-12, letnik 73/74 **• ohranjen. Draksler Tone. Zasa«* 42, Kranj Prodam ZASTAVO 750 |ec 1976. Princ Alojz, Poljšica 19 nart Prodam dva meseca star 1^ Satlar, Jezerska 105, Krani Prodam MOTOR CŽ Eno 175 ccm. Kljajič Marko, Grada** 3, Kranj Prodam MOTOR Tom os 15 5 U ranic Janko, Okroglo 22 pri N lem Prodam AVTO NSU 1200 & 1969. Lacko, Bevkova 37*"r>3-i ca, tel. 75-807 Racl Prodam OPEL KADETT Ca Naslov v oglasnem oddelku Prodam dobro ohranien MFR DES 200 d, letnik 1965 ržlt-do 31. 5. 1979. Ogled mož£> * dan. Bunič Milodin, Stružev Kranj Naprodaj je SPAČEK s ni*" nimi 29.000 km, letnik 1974 retf ran do julija 1979. Informacij p lefonu 064-50-082 od 15. do 16 iS 9. oktobra dalje. Ogled možen nedeljkih in sredah popoldan iV oddati pod šifro GOTOVI N 4 Prodam ZASTAVO 101 fetafl Mravlje, Golniška 57, Kokrics Prodam RENAULT 8.' u Škofjeloška 3, Kranj Prodam karambolirano 110, letnik 73. Osmančevič Han' Pivka 5, Naklo, tel. 47-360 Ugodno prodam malo raK* AVTO PLAŠČE Tigar Brovč, Gubčeva 7, Krani, tel. Prodam MOTOR za VVV l:V zimske GUME. Ogled v petek p4f dne. Staneta Žagarja 34. Krarr Prodam ŠKODO 100 SL * strirana do oktobra 1979 P M gelnica 30, Naklo Prodam avto ZASTAVA 10!. r nik 1973. Gornik Jože, Dott«>*3 pol 6, Kokrica Prodam VVARTBURG Un nik 1971. Ogled vsak dan od ti do 20. ure. Gradnikova 3. Kran Prodam dobro ohranjeno ZA$ VO 750. letnik 1964. Breg ob S* OPEL KADET prodam S Cesta na Klanec 26. Krani OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga IVANKA POLAK upokojenka Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek,.13 10. 1978. ob 16. uri izpred mrliške vežice v Bitnjah. a . . m. — . ntrnri — Vera, Erna, Tone in Žalujoči: mož, mama, otroci . _ dgtvo Janez z družinami ter ostalo sorodstvo. Kranj. ZaKreb, 12. 10. 1978 Prodam nov 126 P. Britof 209, Kranj 7822 Prodam R-4 special, letnik 1977. Golmajer, Bistrica 181 7823 Prodam NSU 1200 C po delih, letnik 1971. Jerman Zdenko, Slap 26, Tržič ' 7824 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Špruk Anton, Komenda 52 7825 Za FIAT &50 standard kupim STREHO, leva vrata, zadnji levi ter sprednji desni blatnik. Informacije pri Križnar Boris, Kidričeva 18, Zlato polje, Kranj 7826 OO ZSMS Grad-Dvorje prireja PLES v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah ob 19.30. Igra ansambel TRGOVCI 7830 Vsako nedeljo ob 16.30 je PLES v dvorani na Primskovem pri Kranju. Igra ansambel TRGOVCI 7831 Ansambel SPEKTER sporoča, da pričenja z mladinskimi plesi v SORI vsako nedeljo ob 18. uri. Vabljeni! '7814 ZAPOSLITVE ZAHVALE Vsemu bolniškemu osebju na Internem oddelku 400 Bolnice Golnik se najlepše zahvaljujem za vso pozornost in skrb v času moje bolezni. Posebno pa se zahvaljujem dr. Veselu in dr. Benediku. Lindič Alojz. Mencingerjeva 1, Kranj 7816 IZGUBLJENO Verzirano ŠIVILJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Salon Mojca. Koroška 37. Kranj ' 7829 Sprejmem OTROKE v varstvo. Kolmanič Pepca. Begunjska 6, Kranj 7830 Hišni svet stanovanjskega bloka v Šorlijevi ul. 14 in 16, Kranj, takoj zaposli CISTILKO. Oglasite se na telefon 23-620. Knez. Kranj 7831 HRANO in STANOVANJE nudimo ženski za pomoč pri dveh starejših zakoncih. Ponudbe pod Bližina Kranja 7659 Prosim poštenega najditelja ženske ZAPESTNE URE, s posvetilom Iskra 1946- 1966, da jo* proti nagradi vrne na naslov VukotiČ, Planina 37. Kranj 7817 Našel sem MOTORNO KOLO. Šenčur, Delavska 2 7818 Moder PULOVER. izgubljen 9. oktobra 1978 Zdravstveni dom Šk. Loka-Spodnji trg, vrnite, prosim, na naslov: Klobovsova 7 a, Škofja Loka, telefon 60-512 7819 Prosim poštenega najditelja UHANA, izgubljenega v Kranju ali v Šk. Loki, naj ga vrne v oglasni oddelek proti nagradi 7820 POSESTI ,-PRIREDITVE KUD Bukovica pri Šk. Loki priredi v soboto, 14. oktobra 1978, ob 20. uri tradicionalni JESENSKI PLES. Zabaval vas bo ansambel AMARO 7827 Hokejska sekcija Kokrica vas vasi vsako nedeljo na PLES ob 16.30. Brezplačni avtobus pelje v obe sme-**i. in sicer ob 16. uri s Planine na Kokrico in ob 21.10 s Kokrice na avtobusno postajo Kranj. Igra SELEKCIJA 7828 00 ZSMS Begunje prireja vsako Soboto PLES s pri če t kom ob 19. uri. Igra skupina SELEKCIJA 7829 GARAŽO v Kranju, najraje v bližini gasilskega doma, najamem. Jerman, Valjavčeva 9, tel. 25-039 7832 V najem vzamem GARAŽO na Planini, plačam vnaprej. Globočnik Ciril, Vrečkova 9, Kranj 7833 Prodam GARAŽO na Zupančičevi 37. Resni interesenti — informacije tel. 26-977 7834 Prodam zazidljivo PARCELO za vikend blizu Trstenika. Tel. 22-706. Kranj 7835 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo v Gradu. Vrhovnik. Apno 11, Cerklje na Gorenjskem 7836 V Kranju in okolici nujno iščem PROSTORE za čisto in mirno obrt. Oddati pod NUJNO 7622 PARCELO 1000 kvadratnih metrov, s kemčko hišo manjše vrednosti v bližani Kranja zamenjamo za, kaj podobnega na malo višji sončni legi. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod Zamenjava 7837 STANOVANJA Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Most-rijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski n«*/franj, tisk: Združeno podjetje wuaska pravica, Ljubljana, Kopi-Mrjeva 2. — Naslov uredništva in "Prava lista: Kranj, Mode Pijadeja *• - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Te-'efoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-ogiaani in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. Polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Za eno leto nujno potrebujem SOBO in KUHINJO. Grem tudi k starejši osebi v pomoč. Oddati ponudbe pod Stanovanje 7824 Zamenjam dvosobno NOVFvJŠE STANOVANJE v Kranju za odgovarjajoče v Ljubljani. Telefon številka 064 25-367 7825 Študentka potrebuje SOBO s souporabo kopalnice ali GARSONJERO v Kranju. Oddati ponudbe pod Nujno - študentka 7826 Iščem večjo SOBO, lahko je kletna za mirno obrt. Oddati ponudbe pod Voda-elektrika 7827 SOBO NA JESENICAH s posebnim vhodom, na lepem kraju, oddam samski osebi ali zakoncema brez otrok. Oddati ponudbe pod Gorenj- 7828 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in sestre FRANČIŠKE ERŽEN roj. Šifkovič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala Tončki Kremžak za nesebično pomoč, tov. Erženovi za dar namesto cvetja, g. duhovniku za pogrebni obrejl, pevcem za zapete žalostinke, sosedom za podarjeno cvetje in vsem, ki ste z nami sočustvovali. Žalujoči: hčerki Francka in Danica v imenu vsega sorodstva Kranj, 11. 10. 1978 OSMRTNICA , prodnikom, prijateljem in znan-™ S- £ v 83. letu starosti umrla naša draga mama, prababica, teta, tašča in svakinja cem, da je v mama, stara IVANKA KOŠIR, roj. ŽEPIĆ po domače Končeva Pogreb drage pokojnice bo 13. 10. 1978 izpred hiše žalosti na pokopališče v Naklem Hčerki: Ivanka Konc z možem Lojzetom, Marija Kos z možem Milanom, vnuki Lojze, Mija, Ivo in Vesna z družinami, pravniku in drugo sorodstvo Naklo, Jesenice, Križe V Kranju kupim TROSOBNO ali večje dvosobno STANOVANJE v bloku s centralnim ogrevanjem. Šifra GOTOVINA 7838 Oddam SOBO mlajši upokojenki s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku 7839 Mladi par nujno potrebuje SOBO ali manjše STANOVANJE' za dobo 2 — 3 let na območju Škofje Loke. Možnost predplačila. Naslov v oglasnem oddelku 7840 Zakonca v pokoju iščeta dvosobno STANOVANJE ali zamenjata večjega v Kamniku za manjšega na relaciji Cerklje —Kranj. Potom nagrade. Hribar Anton. Prešernova 3, Kamnik, tel. 061-831-868 7841 .OBVESTILA Sedaj je pravi čas za SAJENJE OKRASNIH IGLAVCEV (smreke, jelke. bori. brini, tise itd.). BOGATO IZBIRO teh rastlin za vrtove, parke in grobove vam nudi drevesnica TU-ŠEK, Podbrezje. Odprto neprekinjeno. Ob nedeljah zaprto. LISTAVCE in VRTNICE prodajamo od 25. oktobra dalje - 7815 PEVCI! Ljubitelji petja! Moški pevski zbor Tugo Vidmar Kranj sprejema nove člane. Pridite! Javite se - tel.: 24-006 7521 Igralci ŠPORTNE NAPOVEDI! Novo vplačilno mesto v ulici Veljka Vlahoviča 7, Kranj — Planina (v soboto do 20. ure) Zastopnik 62 Zivu-lovič 7663 Ugodno zaščitim vse vrste avtomobilov. Informacije od 15. ure dalje. Javite se na Sveteljevi 1, Šenčur 7666 Vse FOTO usluge (snemanje, razvijanje filmov in izdelava fotografij v enem dnevu) pri FOTO ZlVULO-VlC, Planina. Veljka Vlahoviča 7. Kranj 7669 GRADITELJI! Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo: modularni blok. zidak, dimnik Schiedel, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom s 35-letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sinter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju, Kranj. Oprešnikova 15, telefon 25-579. kjer dobite tudi vse informacije 7664 PLESNI TEČAJI sedaj tudi za vse osnovnošolce nad U let, organizira Plesna šola Kranj v Domu JLA ob ponedeljkih 17.30 do 19.30. Tudi za mladino in starejše so tečaji v Domu JLA in to ob ponedeljkih 19.30 do 21.30, ob torkih od 18. do 20. in od 20. do 22. ter kot novost v hotelu Creina ob sredah od 19. do 21. s poudarkom na modnih disco plesih. V programu tečajev so standardni, latinskoameriški in najnovejši modni plesi kot Vročica sobotne noči. Informacije vsak dan. vpisovanje pa ob sredah od 16. do 18. v TP Alpetour — Hotel Creina ter na samih tečajih. 7759 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete VALENTINE KRIŽNAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovanje cvetja ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sosedom za pomoč pri bolezni, g. duhovniku za opravljeni pogrebni obred ter sodelavcem SGP Gradbinec Kranj in tovarni ISKRA Elektromehanika Kranj. Žalujoči sinovi Stane, Marjan in Tine z družinami Kranj, 10. 10. 1978 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše ljubljene žene, hčerke, mamice, stare mame, sestre in tete PAVLE ŠUŠTERŠIČ se zahvaljujemo vsem, ki so se je spomnili, ji poklonili vence in cvetje ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo zdravnici dr. Ur-šičevi in dr. Stenškovi za izredno požrtvovalnost in lajšanje trpljenja v težki bolezni. Iskrena hvala družbenopolitičnim organizacijam, krajevni skupnosti Vodovodni stolp, kolektivu Mladi rod in vsem sosedom. Mož Franc, mama Ana, hčerka Marina, sinovi Tomaž, Franci in Cveto, brat Franc in ostalo sorodstvo Kranj, 6. 10. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata MIHAILA PERIŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegov* zadnji poti. Hvala za cvetje in izraze sožalja. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, praporščakoma, tržiski godbi, pevcem in obema govornikoma, še posebej pa krajevnim družbenopolitičnim organizacijam. Zdravnikom in strežnemu osebju se zahvaljujemo za skrb in nego, ki ste mu jo posvetili med boleznijo. Družine: Perišič, Polenec in Prodanovič ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica, tasta in svaka JANEZA VARLA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Hvala za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se osebju kirurškega oddelka bolnice Jesenice in dr. Kuharju za dolgoletno zdravljenje. Posebna hvala častiti duhovščini za obred in govor. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Svoboda Podnart in cerkvenim pevcem, ZB, društvu upokojencev in Kemični tovarni Podnart. Iskreno se zahvaljujemo Lovski družini Kropa za organizacijo pogreba ter sosednjim lovskim društvom Jelovica, Jošt in Lovski zvezi za Gorenjsko. Hvala za poslovilne besede govornikom: Rozmanu, Radojki in Štularju. Žalujoči: žena Ana, hčerki Mara in Ivanka, sin Janko z družinami, sin Alojz, sestra Cilka in brat Rudolf z družinama in ostalo sorodstvo Češnjica, Rovte, Nova Gorica, 11. 10. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka MILANA ŽVOKLJA,st. se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in znancem za podarjeno cvetje ^remstvo na njegovi zadnji poti in za ustne in pismene izraze sožalja. Posebna zahvala dr. Bajžlju za požrtvovalno zdravljenje, zdravniškemu osebju oddelka 400 bolnice Golnik, Gastroenterok ške klinike KC v Ljubljani, sodelavcem IBI Kranj, RGZ in SPIZ Kranj, častiti duhovščini in pevcem za poslovilne žalostinke. Vsi njegovi! Kranj, Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin, Avstralija 7. mednarodni festival športnih in turističnih filmov Kranj 1978 Alpinisti o filmu Kranj — Poseben izbor alpinističnih filmov na letošnjem 7. mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov je bil posvečen letošnjemu proslavljanju 200. obletnice prvega vzpona na Triglav. Festival je zato povabil v Kranj tudi nekaj izrednih evropskih alpinistov, ki so se skupaj z našimi znanimi alpinisti zbrali v.sredo zvečer za okroglo mizo ljubljanske televizije. Beseda je tekla o možnostih, težavah in namenu snemanja alpinističnih filmov. Udeleženci okrogle mize so si zastavili vprašanje ali je res film pravi medij za sporočilo o vzponu, o podvigu v gorah. Strinjali so se, da tistih pravih občutkov, ki alpinista navdajajo, ko se spopada z goro, ko jo premaguje ali ko jo premagan zapušča, pač noben film — dokumentaren seveda — ne more posneti. Najboljši alpinistični filmi so tisti, ko gledalec resnično za pol ure ali kolikor pač film traja, pozabi, da sedi doma pred televizorjem ali v kinu in da dobi vtis, da sodeluje pri vzponu. Znani italijanski alpinist, Casimi-ro Ferrarri, ki je posnel že veliko alpinističnih filmov, je povedal, da sam prav nikoli ni zadovljen s posnetim gradivom, saj slika nikoli ne more posredovati pravih občutkov alpinista. Dokumentarec o vzponu torej ostaja le informacija za gledalca, pa četudi film posname pravi alpinist. Tudi alpinistom se potem, ko gledajo film, enostavno zdi, da je slika ali film njihov trud in podvig osiromašila. Ob zaključku razgovora za okroglo mizo je slovenski alpinist Aleš Kunaver lepo odgovoril tudi na večno vprašanje, ki si ga tako radi postavljamo, ko gledamo ali beremo o podvigih alpinistov. Zakaj namreč alpinist tedne ali včasih še več trpi v gorah, se napreza, žrtvuje? Kunaver odgovarja, da je alpinizem pač ena od mnogih dejavnosti, ki se jih loteva človek, je povsem normalna človekova dejavnost, nikakšno herojstvo. Kot drugod tudi v alpinizmu človek išče etične vrednote, pa naj pri tem zmaguje ali izgublja. Koliko tega pa lahko prikaže dokumentarni film o alpinizmu, je seveda odvisno veliko od snemalčeve sreče. L. M. KRANJ — V avli skupščine občine Kranj so se za okroglo mizo v sredo zvečer srečali najbolj znani evropski alpinisti: znana italijanska alpinista Ricardo Cassin in Casimiro Ferrarri, Marcel lehac, francoski alpinist in snemalec filmov, italijanska alpinistka Adriana Valdo, francoski alpinist Francois Valla (njegov je film Bog sonca ni hotel), ter Vladimir Ondruš, čehoslovaški alpinist, ki je posnel film o vzponu čeških alpinistov na Makalu in je bil tudi na sporedu prvi večer festivala. Od jugoslovanskih alpinistov so v pogovoru sodelovali Aleš Kunaver, Tone Skarja in Franci Ekar. — Foto: F. Perdan Dan nizozemske kinematografije PASTORALE 1943 - V kinu Center bo danes ob 18. uri ob navzočnosti nizozemskega veleposlanika in nizozemske filmske delegacije jugoslovanska premiera celovečernega barvnega filma o okupacijskih časih v deželi, ki ni nikoli klonila pod nacizmom. Glavno vlogo v filmu ima z.iana igralka Silvia Krvstel. Kranj - Tradicija je že. da se na kranjskem festivalu predstavi tudi kinematografija, ki jo sicer pri nas bolj malo poznamo. Tokrat je petek, to je danes, namenjen v celoti nizozemskemu filmu. V kinu Center bosta ob 18. uri in 20.15 na sporedu dva celovečerna filma in risanka nizozemske proizvodnje. Ob 18. uri bo v kinu Center predstava filma »Pastorale 1943«. Film govori o odporniškem gibanju na Nizozemskem med drugo svetovno vojno predvsem o odnosu Nizozemcev do kolaboracionistov. Predstave se bo udeležila tudi nizozemska filmska delegacija, prisoten pa bo tudi nizozemski veleposlanik v SFRJ gospod Jo van der Valk. Večerna predstava ob 20.15 pa prinaša risanko »David«, ki je bila na- grajena na festivalu v Anessiju. Celovečerni igrani film »Začetek« pa se prav tako že ponaša z mednarodno nagrado, ki jo je prejel lani na festivalu v Kairu. Glavna igralka v filmu Marina de Graaf pa je za vlogo v tem filmu dobila srebrni kip Nefre-tete. Film govori o problemih mladoletnice, ki se zaljubi v starejšega očetovega prijatelja. Za mladino do 15. leta film ni primeren. Te dni sta v Kranju tudi scenarist in režiser filma »Pastorale 194.1« Wim Verstappen in režiserka filma »Začetek« Nouchke van Brakel. Nizozemska je poslala na kranjski festival tudi dokumentarec »Neznana Nizozemska«, ki bo na sporedu v soboto zvečer, tako da pregled nizozemske filmske ustvarjalnosti sicer ni popoln, vendar bo vsaj zaokrožen. KRANJ — V sredo zvečer so po svečani otvoritvi 7. mednarodnega filmskega festivala stekli preko platna v kinu Center prvi metri filmske športne in turistične bere zadnjih dveh let v svetu. Festival je uradno odprl predsednik upravnega odbora kranjskega festivala Stane Boštjančič, kije tudi v imenu pokroviteljev tovarne Planika in gostinskega in trgovskega podjetja Central zaželel obiskovalcem polno mero užitka ob gledanju letošnjega programa, ki so ga prispevale kinematografije iz 29 dežel. — Foto: F. Perdan KRANJ — Predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič je letošnjemu festivalu in gostom festivala zaželel v imenu Kranja prisrčno dobrodošlico ter pri tem poudaril, da se preko filmskega traku med Kranjem in ostalim svetom spletajo trdnejše in pristnejše vezi, kar še posebej potrjujejo sporočila tako športnega kot turističnega filma. — Foto: F. Perda Nagrada OK 22. olimpiade v Moskvi Organizacijski komite 22. olimpijskih iger 1980 v Moskvi je sklenil prispevati nagrado za športni film na letošnjem kranjskem festivalu. Nagrado naj bi dobil film, ki vsebuje največ duha modernih olimpijskih iger, odločitv pa je komite prepustil uradni festivalski žiriji. /Žig in filatelistična ovojnica Kranj - Filatelistično društvo PTT Slovenija je v počastitev 7. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju izdalo tudi posebno filatelistično ovojnico opremljeno s posebnim žigom. DEŽURNI NOVINAR 21-860 Vlak bratstva in enotnoMi v Beogra- du — Mi Vlak bratstvu in enotnosti M\ na /cli/mški postaji Tnplkier \ Bwi)irMlii sprejeli /elo slovesno in pnsn'no številni Beograjrani in prebivala okoliškib obrni sklh skupšrin. 1'olnikr Vlaka hm t m t v« iti enotnosti so sprejeli tudi IMJviAji pird-i.iv niki mesta Beograda, v imenu slovenske delegaeije pa je spregovoril podpredsednik republiške koulerenre SZ|)|, Meno Zupan eir. Nato je prvi vlak krenil proti č'arku. drugi pa proti Kral|e\u. klel I liti prebivali i >v pripravljajo prisrrue spre|eine Spominska plaketa - Delegariia HVu t: i111: i je obiskala v Beogradu predsednika republike Kapverdsklh otokov AiMede^.i Mario l'eretra in mu i/rn<'ilii /lato spomin sko plaketo mesta Beograda (Josl |e zasadil tudi drevo miru in prilalel|st \a v parku pri|alel|stva v Novem Beogradu Obisk na Primorskem — Med verdnev nini obiskom v Slovnu|i se |r predsednik skupšeine KFKJ Dragoslav Markovu mudil tudi na Primorskem k|ei si \v ogledal 'Pni min. Novo Oorno m Sežano Obiskal i<- tudi novo naselje Bregini ter si ogledal remen tarno v Anhovem. Potr«-« v Litiji - Na astionnniskngeo li'ikalnem obsei \ al on ju na Ooloveu mu apaiature zaznale potres / epirentlom na litijski prelomnici -lakost pnliesa |e bila štiri stopnje po Menallijevi lestviri. tulili pa so ga i udi v Šentvidu pri Slieni. V litiji potres ni |>ovztot"il škode / / D »Ni-dei . -- Dve festivalski v • • • • m žiriji Filme na letošnjem festivalu v Kranju, ki se potegujejo za priznanja zlati, srebrni in bronasti Triglav ocenjuje mednarodna žirija: predsednik je jugoslovanski režiser Bogdan Zižič, člani pa fil-ski snemalec Siegfried Kaletka iz DDR, predstavnica londonskega filmskega festivala Clare Kitson iz Velike Britanije, sovjetski režiser Elem Klimov, direktor nizozemske kinematografije Gerrit van der Molen, predstavnik Ci-dalc Henri Pialat iz Francije in slovenski novinar Mito Trefalt. Francosko ministrstvo za šport, mladino in rekreacijo pa vsakič filmu s športno tematiko na Kranjskem festivalu podeljuje nagrado Pierra de Coubertina, ustanovitelja olimpijskih iger. Film bo izbrala žirija, ki ji predseduje Paul Gervais. generalni inšpektor francoskega športa, člani pa so slovenski novinar Tone Fre-lih, poljski filmski kritik Bogdan Zagroba in generalna sekretarka sovjetske federacije za športni film Ana Zloderevva. VODOMER BREZ AMBICIJ Radovljica — Komunalno gospodarstvo Radovljica, TOV Komunala, pošilja vsem tistim. < so do tega upravičeni, mesec* račun za komunalne stttriti* i prispevke. Na teh računih je tm na belem, zakaj in kolika obče plača: vodarina, vodni prispeit* po odloku, republiški vodni pr. spevek, kanalščina in tako daiv Na njem je tudi poraba vode kubikih pa stanovanjska /umri na in ob koncu skupni znesek Krajan Češnjice je te račun: zadnje tri mesece shranil za: ker mu nikakor ni jasno, zaka; i na vseh treh pod rubriko Vodomer vedno ista številka. Najpn je nula pod rubriko start> star vodomera, nato pa 120pod nam stanjem vodomera. Skratka domer je ob mesečnem star", vedno na nuli, mesec pa zakl:u vedno s 120 kubiki. Kako je mogoče, sprašuje obča.if Popoln laik sem na jbmbVvA vodomerov in vodomerstva. :■' le to, da vodomer meri. Če :~ mesece zapored izmeri prt enako količino vode, potem je tt vodomer izrazito len in brt: vsakih merskih ambicij. Ser* gočeje, da bi vse tri mesece pore bili do kapljice enako koSas* vode, pa četudi bi bili zagrizi* in obsedeni od nadzorovanj« f rabe prav vsi člani gospoda, stva. Po mojem je i < »domen *, Cešnjici eno figo mar za del ' dolžnosti, kar ni tako izjem* se le malo ozremo v bližn' daljnjo okolico. To je moje, laično mnenje.' možno, da imajo pri fC(1m» strokovno obrazložitev, £\. in pričakuj va. da bo TOZD munala dobre volje obrazini posredovala, ovrgla moja (nei tolcevanja in vrnila čast svu vodomeru. VIL mednarodni festival športnih in turističnih filmov Petek, 13. oktobra ob 18. uri PASTORALE 1943 (Nizozemska) Ob 20.15 DA VID (Nizozemska) DEBUT - »ZAČETEK« (Nizozemska) Sobota, 14. oktobra Ob 18. uri Ob 20.15 POČITNICE V STEYERJU, ZGORNJA AVSTRIJs (A vstria) TEKMICE (ČSSR) CILJ - BOMBA Y (Indija) SMUCArski MARA TON V JIZERIH (ČSSR) S KANUJEM PO ŠVEDSKI (Švedska) POT VESLA (Canada) Športni dnevnik (ndr) praga (čssr) DESET MINUT LEPOTE (Romunija) j A DR A j DA L je (Canada) LED IN OGENJ (Jugoslavija) NEPOZNANA NIZOZEMSKA (Nizozemska) 3 - 5 - 7 - 10 (ČSSR) Nedelja, 15. oktobra Ob 17. uri EKSPEDICIJA V ANDE (Italija) DEŽELA, KI SE NIKOLI NE ODTAJA (ZR HIMALAJSKA EKSPEDICIJA 1977 NAmLHOTS: (ZRN) O b 19.15 VOJ VODI NA (Jugoslavija) SKOK V DALJINO (A nglija) VELIKI KANJON (ZDA) IGRA NA SEGA OTROŠTVA (Romuni/a) GIMNASTIKA - OLIMPIJSKI UPI (SSSR) GUILLERMO VILA S (Francija) VTISTI IZ MANITOBE (Canada) Ponedeljek, 16. oktobra Ob 1h. uri PONJ A V A (Anglija) VABILO (Jugoslavija) AFRIKA DANES - SPORT IN VZGOJA (ZRN) TEHNIKA VESLANJA (Anglija) DEŽELA SPORTA - LJUDSKA IGRA (Angl^ Ob 20.15 C OLG ETER CA LLJ8 (CSSR) ClGAGOJE.l(ZDA) TFK CFZ O VIRE (A nglija) DESETA VEŠČINA I RINE RODNINE (SSSR> SLEDI ME (Jugoslavija) VARIACIJA (Madžarska) BUNGALOMVS (NDR) Torek, 17. oktobra Ob 16. uri ENOTNOST STIHIH (SSSR) ^f^^ifu^ ^aon^ ***** (ZDA) PO K AHETI (SSSR) Ob 20.15 ŽIVLJENJSKI VZPON (ZDA) VERONA (Italija) DARE - DIVJA REKA (ZDA) i JUANTORENA (Kuba)