(FOR (■Jicjzaom ^AND NO. 235 '\n r. X^ioar Qj ^00 y, J , jl^VJ/o 0]Ve^6'3 11 ' Q ^13 AM€RICAN IN SPIRIT /0R6IGN IN LANGUAGE ONLY Kerving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MOKNING. DECEMBER 6, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Mir v Evropi važen za mir po vsem svetu Zastopnik ZDA na konferenci v Helsinkih je dejal, da se bodo ZDA čutile varne le tedaj, kadar se bodo čutili vame Evropejci. HELSINKI, Fin. — Sedaj so vse udeleženke pripravljalnega zborovanja za evropsko varnostno konferenco povedale svoja načelna stališča. Doslej je bila razprava dosti mirna in brez napadov, le Romunija je nastopila odločno in ostro za priznanje e-nakosti vseh držav in njihove polne suverenosti. Bilo je precej očitno, da te zahteve merijo proti Sovjetski zvezi in znani Brežnjevi doktrini. Sovjetska zveza je predložila splošno izjavo in se hotela takoj lotiti priprav za evropsko varnostno konferenco, katero je fta nove odkrit prehod povezal dve največji podzemna jami v ZDA MAMMOTH CAVE, Ky. — Raziskovalci so našli 6,000 čevljev dolg prehod, ki veže Mammoth podzemno jamo s podzemno jamo Flint Ridge, ki je s tem postala najdaljša podzemna jama na vsem svetu, saj se razteza globoko pod zemljo preko 300 milj daleč. Njen večji del leži pod 51,000 akrov obsežnim Mammoth Cave National parkom. Prehod so našli že v septembru, pa so z objavo te izredne i novice čakali doslej, da so mogli prehod bolj podrobno proučiti in izdelati potrebne zemljevide in kažipote, da ne bi preveliki navdušenci v jami zašli. Prehod je odkrila skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Jchna Wiicoxa, inženirja iz Coiumbu-sa v Chiu. Doslej je veljala za najdaljšo prvič predložila pred 18 leti.' podzemno jamo na svetu Flint Njeni sateliti in zavezniki so v Nidge jama, ki je dolga 87 milj, glavnem podpirali njeno stališče za nj° 3e Hollcch Holle v Švici, ki je dolga 72 milj, tretja je bila Mammoth jama z 53 miljami. Nevi prehod je obe ameriški in ponavljali njene besede. Zastopniki držav svobodne Evrope so oili v svojih izjavah! noj večji jami povezal v eno in previdni in niso kazali nobene* ji s tem dal prvo mesto, daleč vneme za tako naglo sklicanje | pred vsemi drugimi, konference. To stališče je izra-j -----o----- vl/plTsodSejaut "i^alp 151811113 PH gledajo konec razdeljene Evrope, odprte meje in tesnejše stike med obema deloma Evrope. Miren svet potrebuje mirno Evropo, je ugotovil Peterson in nato poudaril, da se bodo ZDA čutile varne, če se bo čutila, varna Evropa. ZDA pričakujejo več od dobro pripravljene konference zunanjih ministrov, kot od miroljubne splošne izjave, ki jo predlaga ZSSR. V. Peterson je dejal, da nima smisla razpravljati o kraju in času evropske varnostne konference, dokler se udeleženci sedanjih razgovorov niso sporazumeli o dnevnem redu take konference. O tem bodo izgleda začeli razpravljati jutri. Danes je zaradi finskega narodnega praznika zasedanje prekinjeno. Teh razgovorov se udeležujejo poslaniki 32 evropskih držav, ZDA in Kanade. Moskva je predložila, naj bi se evropska varnostna konferenca na ravni zunanjih ministrov začela v Helsinkih v prihodnjem juniju, zaključil pa jo naj bi sestanek predsednikov vlad držav udeleženk. Sedanji razgovori bodo po vsem sodeč prekinjeni za božič in se bodo nadaljevali v januarju. Tedaj naj bi se začeli tudi Pripravljalni razgovori za konferenco o omejitvi oboroženih sil v Srednji Evropi. Zahodne sile vežejo obe konferenci, med tem ko je ZSSR na drugo pristala po zavlačevanju, ko je videla, da brez nje ne more imeti Prve. zžinjii voEifvah Im Nova delavska vlada s'e odločila za bolj neodvisno mednarodno politiko in za vzpostavitev rednih zvez s Pekingom. Vremenski prerok pravi; iMN Oblačno in deževno dopoldne, Popoldne ohladitev in na noč Verjetnost snežitve. Najvišja temperatura do 45, ponoč okoli 25. SYDNEY, Avstral. — Nixono-va politika pomirjevanja s komunističnim svetom je pokazala svoj vpliv tudi v Avstraliji, kjer je pri volitvah pretekli teden zmagala delavska stranka n?.d vladno koalicijo liberalcev in deželanov, slično kot se je nekaj preje zgodilo na Novi Zelandiji. Ameriški korak je najprej rodil posledice na Japonskem, kjer je novi predsednik vlade Tanaka pohitel v Peking in se z njim pomiril. Nujno so temu zgledu v različni meri sledili drugi. Delavska stranka v Avstraliji je preteklo soboto zmagala, ko je v volivnem boju poudarjala potrebo po večji neodvisnosti Avstralije od ZDA in se izjavljala za vzpostavo rednih stikov z LR Kitajsko. Ista stranka je pri volitvah leta 1969 zgubila največ prav zato, ker je njen vodnik Whit-lam tedaj zahteval avstralski u-mik iz Vietnama in “ni kazal nobene volje za sodelovanje z ameriškimi zavezniki” pri obrambi svobode v neposredni bližini Avstralije. Avstralija ima skupaj z Novo Zelandijo obrambno pogodbo z ZDA ANZUS. Ko sta dobili Nova Zelandija in Avstralija sedaj novi, delavski vladi, ki poudarjata večjo neodvisnost, bosta morda predložili spremembe v tej zvezi kot tudi o svoji udeležbi v obrambni zvezi za jugovzhodno Azijo — SEATO. Radio Liberty in Radio Free Europe spet v negotovosti Glas svobodnega sveta, ki obvešča ZSSR in države njenega bloka stvarno in nepristransko o dogajanjih v svetu in dema, utegne utihniti. WASHINGTON, D.C. — Radio Liberty in Radio Free Europe sta bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, da oddajata novice in vsa druga poročila, prvi v Sovjetsko zvezo, drugi v satelitske države. Vzdrževala sta se delno s prispevki iz privatnih virov delno s podporami vlade ZDA preko CIA in drugih ustanov. V začetku letošnjega leta je bil njun obstoj na tehtnici, ko se je na nju spravil načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata W. Fulbright ter ju označil za 'nepotrebna ostanka mrzle vojne”. Kongres je končno kljub odporu sen. Fulbrighta izglasoval za obe postaji sredstva. Vlada Zvezna vlada hoče odločen nastop proti izrabljalcem javnega podpiranja WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je objavila, da bo prihodnje leto zadržala 689 milijonov dolarjev v skladu za zvezno podpiranje, ki so določeni za posamezne države, _ v kolikor ne bedo te odločno nastepile proti izkoriščevalcem javnih podpor. Tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo zvezno vlade sodi, da je mogoče coraviii iz seznamov javnih podpirancev okoli 700,000 ljudi, ki do takih podpor niso upravičeni ali vsaj nc v obsegu, kot jih sedaj prejemajo. : UTEGNE ZAKASNITI OJ VZLET AP0LLA 17 Thleu Is® podpisa! Priprave za vzlet Apolla 17 potekajo v redu in vse kaže na vzlet ob 9.53 nscoj, če bo v redu tudi vreme. To se je začelo slabšati in ni gotovo, če bo ob napovedanem času dopuščalo vzlet. postaji imata svoje naprave pri Muenchenu na Bavarskem, je podaljšala pravico njunega delovanja. Ko se spori in napetost v Evropi bolj in bolj pomirjajo, je gotove, da bo razprava o obeh postajah prišla znova na dnevni r risednik Južnega Vietnama ie stvaren človek, ki ve, da brez anr/ariške pod-p are in pomoči ne more o-braniti Južnega Vietnama. SAIGON, J. Viet. — Kljub potrebna; vsem c3trim in trdim izjavam v Bonnu, obe jvtšnovietnamske vlade in same- ga predsednika republike Nguyen Van Thieuja proti določilom dogovora o končanju vojne v Indokin, trdijo poučeni viri tu, da bo Van Thieu dogovor podpisal, ko bo videl, da so ZDA odločene to storiti. Sen. Charles Percy, republi CAPE KENNEDY, Fla. polio 17 stoji pripravljen na vzletišču za polet proti Luni nocoj ob 9.53, če ne pride nenadno do kakih tehničnih zaprek ali, kar je bolj verjetno, do vremena, ki bo prisilil vedstvo k odložitvi vzleta. Za enkrat še vedno upajo, da bo vreme vzlet do-:večalo. Apollo 17 je zadnja a-neriška odprava na Luno v o-kviru sedanjega programa. Morda bo preteklo ver desetletij, predno bo zepet stopila človeška noga na Luno, četudi govorijo, da Sovjetska zveza misli na odpravo na Luno v bližnji bodočnosti. Tekom pregleda in priprav za vzlet je bilo nekaj malih tehničnih težav, ki pa so bile A- matično ladjo “American”, lun-sko ladjico pa “Challenger”. Sovjelija je iskala v IJbaniji oporišča Kitajska novinarska služba 'c objavila, da je Sovjet-rkn zvjza hote’a imeti v Albaniji leta 1S5S eporišča za rakete. PEKING, Kit. — Tukajšnja poročevalska služba je objavila, da je hotela Sovjetska zveza leta 1959 postaviti v Albaniji svoje rakete, s katerimi bi nadzirala vse Sredozemlje, kot je to dejal cbrambni minister maršal dgldflprlYittr Aavijclj “vf"11'1 Nik“ HrU“ŠVU' k° J ; je bil ta na cmsku v Albaniji. ! Tedaj je bila Albanija še v je to doslej najbolj gladek pregled rakete in vesoljsikega vozila . . , , Apollo. Vzlet je določen za 9.53 1 Pp^teljskih zvečer, ko bo dežela že zagrnjena v mrak. Če bi bilo nebo jasno, bi bilo mogoče videti vzlet do 500 milj daleč. Žal izgleda, da bo oblačno in 2,200 čevljev dolgega pla- r Iz Clevelanda in okolice Letos že 303 umori— Do včeraj je bilo v letošnjem letu v Clevelandu 41 več umorov kot lani do istega dne. Letos so bili doslej umorjeni v našem mestu 303 ljudje. Letna seja in večerja— Društvo Kras št. 8 ADZ ima svojo letno sejo v soboto, 9. decembra, ob G. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Po seji bo večerja in prosta zabava. Zadušnica— V petek ob sv. Vida sv. Tomšiča cb 9. smrti. Dopolnilo— Pokojna Mary Jereb je bila tudi članica Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ. Pogreb— Pogreb umrlega Henryja Ubi-ca bo jutri, v četrtek, ob 8. iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kaiva- 9.30 bo v cerkvi maša za Antona obletnici njegove red. Zopet ju bodo oznecevali zaj kanec iz niionisa, jt dejal zuna- mena rakete zaradi oblakov ostanek roszi# vojne in ni iZ-1 njemu ministru Trak Van Lamu bo mogoče videti posebno daleč. ključeno, da bosta dokončno tihnili. Sovjetska zveza in drža-' ve njenega bloka bi bile tega brez dvoma vesele. Vzhodna Evropa bi bila s tem oropana zadnjega neodvisnega vira stvarnih poročil o svetu, kajti vsa občila v komunističnih državah so pod strogim nadzorom in prinašajo le to, kar je vladi in oblastnikom prav. V Pakistanu študentje protestirajo RAVALPINDI, Pak. - Kakih tisoč visokošolcev je koncem tedna korakalo skozi mesto in vzklikalo proti Bangladeš in proti predse dniku Pakistana Bhuttu. Študentje so grozili, da bodo začeli kampanjo za odstranitev predsednika Bhutta, če ne bodo izpuščeni njihovi vodniki, prejeti v petek na zborovanju Bhutta. tekom svojega obiska tu, da Saigon ne more računati na nadaljevanje ameriške pomoči, če bi Van Thieu podpis dogovora o koncu vojne odklonil. Nekatere vesti pred nekaj dnevi so trdile, da bo Van Thieu podpis odklonil in pustil, da dogovor podpišeta samo Washington in Hanoi. Sedaj trdi okolica predsednika republike, da je on stvaren politik, ki noče izgubiti podpore Washingtona, ker se predobro zaveda, da brez nje Južnega Vietnama ne more o-hraniti neodvisnega. Glavno oviro predstavlja vprašanje umika severnoviet-namskih čet iz Južnega Vietnama. Van Thieu vztraja, da morajo te Južni Vietnam zapustiti, med tem ko jih je Washington Direktor vzleta Walter Kapr-yan je dejal, da so male tehnične težave pregled zavlekle za nekako eno uro, da pa upajo, da bodo ta čas zopet pridobili in da v tem pogledu ne bo glede časa vzleta nobenih sitnosti. Med gledalci vzleta, ki računajo, da jih bo okoli pol milijona, so tudi astronavti Neil Armstrong, Edwin Aldrin in Michael Collins, ki so v Apollo 11 poleteli na Luno in sta Armstrong in Adrian kot prva stopila na njena tla. Vzlet bodo neposredno prenašale vse televizijske mreže v deželi, gledali ga bodo pa lahko tudi v Evropi. Posadka Eugene A. Cernan, ki je vodja odprave, Harrison H. vsaj delno pripravljen pustiti za Schmitt, geolog, ki bo s Cerna-prvi čas v predelih Južnega nom pristal na Luni, in Ronald Vietnama, ki so v oblasti rde-. E. Evans, ki bo vodil matično čih. ! vesoljsko ladjo, so po imenovali Japonski turisti se vračajo na Tajvan TAJPEJ, Tajvan. — Japonski turisti, ki so zaradi sovražnega razpoloženja po vzpostavi rednih odnosov Tokia s Pekingom izostali, se vračajo, ko se je sovražnost na Tajvanu proti njim unesla. rko zvezo prišel na maja in ostal tam do 4. junija 1359. Kot je pravil glavni tajnik Komunistične partije Albanije Enver Hodža v svojem govoru v Valoni pretekli teden, je maršal R. Malinovski dejal Hruščevu ob pogledu na Valonski zaliv: Ti razumeš, Nikita Sergejevič. da z raketami od Berlina in iz Vzhodne Nemčije zdaj lahko zadenemo Gibraltar, med tem ko iz Valonskega zaliva imamo na dlani naše roke ves Mediteran. Enver Hodža je dejal, da je rijo. Pokojnikova mati se je odnosih s Sovjet-!}^ dekle pisala Henrihar. in Nikita Hruščev je —------«------ uradni obisk tja 25. Filipini dobili posojilo v Britaniji LONDON, Vel. Brit. - Filipinska vlada je sklenila z Veliko Britanijo sporazum o posojilu 50 milijonov dolarjev. Pričakujejo, da bo najela tu še nova posojila. Običajno so Filipini, ki imajo tesne gospodarske vezi z ZDA, iskali posojila in kredite v ZDA. Francija podpira Ugando KAMPALA, Uganda. — Ra- Sovjetska zveza hotela v Alba-: da bi mu Bog naklonil še mnog0 let zdravega življenja v veseli'-družini in prijateljem. d: LOJZE JAKLIČ — 50-letnik' — V četrtek, 14. decembra, 'jG dobrodušni dolenjski rojak, ne poboljšljivi samec Lojze JakL° srečal Abrahama, ki ga bo spre' jel v razred polstoletnikov. T'J' di on je moral iti po poti sl° venskega emigranta, prvo v Av strijo in od tam v Argentino-Po zaslugi njegove tete KriS^' ne Kolar, lastnice gostilne ^ West Allisu, je Lojze prispe^ v Severno Ameriko, v družbo svojih rojakov in prijateljev. LoJze je še danes po mnogih letih v veliko pomoč in razvedrilo svo ji teti v njeni gostilni. Pril j ijenemu d o 1 e n j skemu famu Lojzetu Jakliču k njegovi obletnici kličemo: Živijo, in še na mnoga leta! ■- * Ker sem imel tudi jaz ta n see rojstno slavo, sem sebi c stital s sledečo resnično dog0 bico o transformatorjih. K° seI1 bil še zaposlen v električni to ne- varni za transformatorje, jo , .ni ko jutro prišel k meni pozna inženir Pači ter me z nekim P krim glasom vprašal: “L''lU kakšne transfer matorje P° znaš?” Meni to vprašanje ni , preveč pri srcu, ker se sploh sem nikdar zanimal, in zato mi ni niti sanjalo o transform1 tor j ih. Toda vseeno sem odgo- voril: “Veste, imamo veliko _ majhne transformatorje.’ Pači je bil sprva preseneča ^ nato očaran nad mojim odg0^. rom. Vprašal me je ponovno, poznate še kakšne druge tran^ formatorje? In če mi odgovorl pravilno, Ti bom povišal P za 75 centov na uro. In, jaz dač0 kot ofil pravi Kranjec, sem odgov0^ korajžno, glasno in razločno- ’ pa imamo tudi srednje trai ^ formatorje.” Seveda sem b tem znanjem povišan v raZ upokojencev ni v tem razre sem se naučil, da je transferu1^ priprava za spreminjanje ei ^ tričnega toka iz ene napetoS 1 ^ drugo! Vsem, ki imamo tu see svoje rojstne praznike, najboljše želje in pozdravil^ h. G- . Obsežni parki ^ V državi Teksas je 0 300,000 akrov državnih, jaVl1 K. MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU Vzpet po stopnicah je panter obstal in obrnil glavo v stran, kot da se je domislil nečesa boljšega. Ali so ga omamile krogle — ? Morebiti. Kvečjemu za nekaj milimetrov so mu sicer samo prodrle v lobanjo, toda izstreljene so bile komaj na dva tri metre —. Ali pa ga je zabolel sunek v gobec, ki je pri takih živalih najbolj občutljiv. Tudi mogoče. Skratka, ni pogledal več orjaka, obrnil se je in zagledal drugo žrtev, ki je bila laže dosegljiva. Na prednjem krovu je stalo petnajstletno dekle. Otrplo od strahu je stezalo roke k mostiču. Bila je hčerka dame, ki jo je rešil Old Firehand. Slonela je nekje ob ograji, ko je ušel panter iz kletke, videla, da je mati v smrtni nevarnosti, in je od strahu obstala ko okamenela. Njena bela obleka je razdražila žival. Panter je skočil s stopnice, se obrnil in se v mačje gibčnih skokih pognal k dekletu. Mati je z mostiča opazila grozno nevarnost. “Moj otrok — moj otrok —!” je viknila in omahnila ter se onesvestila. Ves krov je kričal in tulil, nobeden pa ni mogel ali si ni upal, da bi pomagal. Nobeden —? Pač! Eden je tvegal nevarnost in sicer tisti, ki bi'mu nihče ne bil pripisoval tolikega poguma. Mladi Indijanec, Nintropan homoš, Mali medved. Kakih deset korakov je bil oddaljen, ko se je panter pognal proti dekletu. V hipu je spoznal nevarnost, oči so se mu pogumno zabliskale, pogledal je na desno in na levo, kot bi.iskal izhoda iz nevarnega položaja, pa vrgel odejo z ramen in zaklical očetu v jeziku Tonkawa: “Ostani, plaval bom!” Pognal se je k dekletu, ga objel krog pasu in se z neverjetno lahkoto dvignil na ograjo. Za hip je obstal in se ozrl. Panter se je okrenil za njim in se pripravljal na zadnji skok. In v trenutku, ko se je zagnal, se je zagnal tudi mladi Indijanec črez ograjo, pa bolj na stran, da bi žival ne skočila trdo ob njem v vodo. Visoko so pljusknili valovi in ga zagrnili z dekletom vred. In koj za njim je izginil v valovih tudi panter. “Stop — stoj — na mestu —!” je zapovedal kapitan. Parnik je zavozil počasneje in obstal Kolesa so se sukala v nasprotno smer, da tok ni odnesel ladje. Nevarnost je bila mimo, potniki so prilezli iz kabin, izza sodov in zabojev ter gledali črez ograjo v reko. Tudi dekletov oče je prihitel in vpil v šunder: “Tisoč dolarjev tistemu, ki mi reši otroka —! Dva tisoč — tri tisoč — pet tisoč —!” Nihče ga ni slišal. Vseh pozornost je bila obrnjena na reko. Tam je plaval črni panter in se oziral po plenu. Pa zaman. Ne Indijanca ne dekleta ni bilo videti. Tudi oče se je z grozo v obrazu koprneče sklanjal črez ograjo. “Utonila sta —! V kolesje ju je zanesla voda—!” Lase si je pulil v obupu. Pa je z druge strani krova z močnim glasom zaklical Veliki medved. “Nista utonila! Mali medved je pameten! Splaval je pod ladjo, da ga panter ne vidi. Tule spodaj je!” Kazal je črez desni bok. Vse je pohitelo na tisto stran in kapitan je zaklical: “Spustite vrvi v vodo!” Mornarji so pohiteli. Res —. Trdo ob ladijskem trupu je plaval na hrbtu Mali medved, dekle je imel položeno črez pas, glavo mu je dvigal nad vodo. Vrvi so zletele črez ograjo, eno je ovil dekletu pod pazduho, po drugi pa je sam ko veverica splezal na krov. Burno vzklikanje ga je sprejelo, vse se je drenjalo k njemu, pa ponosno je šel skozi gnečo, nikogar ni pogledal. Le ko je prišel mimo cornela, je obstal, ga premeril in rekel: “No, ali se Tonkawa boji vsake mačke —? Cornel je zbežal z vsemi svojimi dvajsetimi ljudmi, Tonkawa pa je obrnil pozornost nevarne živali na sebe, da reši dekleta in potnike. Cornel bo kmalu še več slišal o Tonkawi!” Odšel je k očetu. Cornel pa ni rekel besede. Dekle se je onesvestilo, potegnili so ga na krov. Oče je prihitel, vzel otroka v naročje in ga odnesel v kabino. Tudi nezavestno mater so odnesli za njim. Zadeva bi bila s tem pravzaprav pri kraju. Toda zgodilo se je še nekaj, kar pa ni bilo nevarno. Krmar je pokazal na levo stran ladje in javil: “Splav prihaja!” Vse je planilo na levo. Med razburljivimi prizori, ki so se odigravali na krovu, nihče ni opazil, da prihaja z desnega brega majhen, preprost splav, sestavljen iz trstičja in vejevja. Dva človeka sta sedela na njem, na vso moč sta veslala, z zasilnimi, iz vejevja narejenimi vesli. Eden njiju je bil še skoraj deček, drugi pa čudna, ženski podobna postava. Glava je bila pokrita z nekako pečo in izpod nje je gledal poln, okrogel in rdečeličen obraz pa dvoje živih oči. Oblečena je bila čudna postava v široko, vreči podobno haljo nepoznanega kroja. Tudi Old Firehand in črni Tom sta stala ob ograji. “Ženska —?” se je čudil Old Firehand. “S svojim fantom—! Čudno —! In še na takem splavu —!” “Ne poznate tiste osebe?” “Ne.” “Hm —! Tak westman, kakor ste vi —! Poznati bi morali tisto osebnost vsaj po popisu.” “Poznati —? Je tako slavna, da bi jo moral poznati?” “Vsekakor! Ni namreč ženska, moški je, prerijski lovec, trapper, znan po vsem zapadu. Ampak poglejte —! Tamle je panter! Opazil je splav —. Koj bodete videli, kaj premore tista ženska, ki ni ženska.” Sklonil se je črez ograjo in zaklical: “Hallo, teta Droll —! Pazite—! Požrl vas bo—!” Splav je bil kakih petdeset korakov oddaljen od parnika. Panter je še vedno iskal izgubljeni plen in plaval ob ladji gor in dol. Opazil je splav ter se nemudoma obrnil proti njemu. Čudno oblečeni človek je dvignil glavo in odgovoril s smešno visokim, prevpitim glasom: “Good lack — kaka sreča —! Vi ste, Tom —? Odkod pa ste se vzeli —? In kam ste namenjeni? Lahko si mislite, kako sem vesel, da vas vidim, če je treba!” In šele po tem pozdravu se mu je zdelo vredno, da se je zanimal tudi za žival. “Kaka žival pa je tisto tamle?” je vprašal. “Črni panter je, kakor vidite.” “Črn panter —? V Arkan-sasu —? Zanimivo —? Odkod pa je prišel sem v naše blagoslovljene kraje?” Miklavževi spomini (Nadaljevanje) Gospod doktor, Vi pa ostanite v hiši, da se Miklavž vrne in bodite naiš gost. Bom spodaj v kuhinji naročil Micki — dekanova sestra — naj še malo vode pri-lije in nam pripravi kaj boljšega in naj bo za spremembo večerja bolj pozna. Potem bomo pa tudi Vas kako spravili do-l mov, da se še bolj ne prehladite.” Ker je že zvonilo Ave Marijo, smo skupno zmolili angelsko češčenje in se razšli. Pohitel sem z večernim brevirjem, vmes gledal na otomano, kjer je sedaj mene čakala škofovska palica in mitra, mašna obleka, rokavice, lasulja z brado in brki. Zunaj je dež prenehal in megla je legala na strehe in se spuščala med hiše. Res je bil naporen dan in najbolj važno še čaka. Na vse sodelujoče sem se zanesel, da se bodo držali navodil, sedaj je vse odvisno od mene. Vadil sem se govoriti z novcem v ustih in tako spremeniti glas, da me ne bi prepoznali, to je bilo glavno, ostalo me ni skrbelo. Segel sem po talarju, da se oblečem, ko kolega vstopi ves nasmejan s flaško pod pazduho in s kosi sveže pečenega kruha na krožniku: “V kuhinji še nič ne slutijo, kaj imamo v načrtu; le Micka sitnari, “zakaj bo večerja tako pozno,” se krega. Malo se podpriva, potem boš pa Miklavž kot naš farni patron sv. Bistrico proti Mlaki, kjer se je da je pravilno naštela vseh se- miklavževanje začelo pri Petkovih. Razmere pri hiši in v družini mi je Ludvik dobro razložil. Zapeljali smo na dvorišče, gospodar je že čakal. Ludvik je o-stal kot varuh pri avtu, šofer v dolgem kožuhu si je kot parkelj nadel še masko kozla z rogovi, drugi kot Lucifer z rožički na glavi, Miklavž si je nadel kapo-mitro in vzel palico, angela sta si popravila halji in lase — vstopili smo v vežo, kjer so čakali darovi za otroke, pripravljeni na mizi. Parkelj je zarožljal z verigo, Lucifer je zažvižgal, drobni zvonček je zacingljal — vstopili smo v sobo. “Mir in blagoslov tej hiši” je opiraje se na palico ter z desnico v znamenju križa počasi govoril Miklavž — “in vsem, ki v njej prebivajo” sta nadaljevala angela. Sveta resnoba je prevzela vse. Ob mizi je stala mama Nežka z drobno punčko v naročju, ob nasprotni strani je soseda Skrab-čeva mama Francka držala v rokah fantka s prstom v ustih, v bogkovem kotu je pod križem gorela in plapolala rdeča lučka, na lepo pregrajeni mizi sta ležala lista “Domoljub” in “Kmetovalec”, pred mizo sta pa stala in v strahu trepetala s sklenjenimi rokami domači Janezek in sosedova punčka. Po par posrečenih odgovorih je svetec pobožal otročke in jim dal darove, gospodarju pa je naročil, naj tudi v Avstriji, kamor je name- Štefan papež v oltarju. Na Lud-lnjen po praznikih kot “zdomar' vika se kar zanesi, ima vse spisano v zapovrstnem redu in bo pred obiskom k družini vselej Ti že povedal hišne razmere.” Ker tudi jaz sem bil še kar novinec v fari. Kmalu sem bil o-pravljen in našminkan, z lasuljo in brado in brki, kar podoben svetcu, kateremu v spomin je bil namenjen večer. V radovednosti je vstopil dekan z gostom in kljub zobobolu je bilo nemalo pritajenega smeha, da ja ne bi vzbudili pozornosti spodaj v farovški družini v kuhinji. Nekaj po sedmih se je skozi meglo posvetilo, avto se je počasi in tiho bližal župnišču in že je Ludvik nasmejan potrkal na vrata ter ob vstopu debelo gledal: Miklavž v vsem ornatu je stal pred njim, ob peči pa je sedel doktor z robcem na ustih. Kolega mu je na kratko razložil položaj ter mu zabičal, naj se obnaša, kot da je v spremstvu Miklavža Zdravka. Dekan je stopil v kuhinjo, da je zamotil družino — hlapec in dve dekli s kuharico, že starejšo Micko, farovško posestvo je bilo obširno — kolega naju je spremil po stopnicah skozi temno vežo, kaplanske sobe so bile namenoma razsvetljene in molče sva se rinila v avto. Miklavž se je stisnil med angela, katera sta vzela v varstvo kapo in palico, Lud- z rešeti in suho robo, ne pozabi, da je Slovenec in naj bo tu- dem sv. zakramentov. Le prvi “sveti krst” in zadnji “sveti zakon” sta ji bila sveta, ostalih pet je pa kar zbrbrala, kar Miklavžu ni bilo všeč. Ker je pri ponovitvi namenoma storila isto, je namignil parkeljnoma in sta jo vklenila in močno stisnila za roke, da je, čeprav nerada, končno lepo in pravilno odgoyo-rila, vsi zakramenti so ji bili sveti poleg svetega zakona, na katerega je menda komaj čakala. Debila je malo darilo in je svetcu špotljivo poljubila roko. Zopet smo zavozili v meglo, obrnili ter ob bivšem grajskem vrtu zavili ter se ustavili med Burgar j evo in Petkovo hišo; o-bisk je bil kot zadnji namenjen “Postbirtovim”. Kot smo tiho in že kar brez luči privozili, smo se tudi tiho že razvrstili za končni nastop. V hiši za zastrtimi okni sta pri mizi fantiča — edina v družini nista za obisk nič vedela — sedela pri knjigah in šolski nalogi. Gospodar Postbirt in tiha mama sta na eni strani tople peči ružila, robkala koruzo, na drugi strani pa je že blizu vrat sedela kar obilna, pa majhna Bobkova Marjanca, že vsa osivela, pa silno zgovorna. Za njo sta prišli povasovat tudi sosedi Burgar jeva mati in drobna teta, katerima se je pridružil Vinko, brat Ludvikov; ta večer sta bolj zgodaj zaprla kleparsko delavnico in dala vajencema prosto. Bili so v živahnem pogovoru, ko je nenaden žvižg pod oknom sprožil rožljanje verige v veži, butnilo je ob sobna vrata, da so di tam zaveden katoličan. Fran- ge na stežaj odprla in v sobo se ce mu je segel v roko ter mu ne- je privalil v kožuhu kozel z ro- kaj stisnil za stroške večera, se zahvalil za obisk in z zahvalo za lepi sprejem smo odšli. Ko smo se zopet stisnili v avto in vozili k naslednji hiši, je Ludvik radoveden vprašal: “No, doktor,, kako je-bilo?” — “Prav lepo, vse. je šlo v redu in krst smo prestali,” je pritajeno govoril Miklavž. Lucifer se pa šepetaj e nagne k Ludviku: “Saj ta ni on, to je nekdo drugi, le kdo je?” Ludvik je pa hitro pričel z opisom družine, katera je menda že čakala za naslednji obisk. V gosti megli smo vozili nazaj proti mostu, kjer smo srečali trškega Miklavža s spremstvom, nič podobnemu našemu, obdanega od gruče fantalinov in nekaj odraslih ter je vse kazalo, da so v prepiru. Razmaknili so se in strmeli v avto s šoferjem v kožuhu in z nenavadnimi obrazi. Redke svetilke po trgu so medlo svetile na cesto, ko smo obiskovali še nadaljne redke hiše in še dalje proti kolodvoru ter nazaj grede za meščansko šolo in Sokolskim domom ter proti Gorenji vasi, kjer smo se ustavili pred vilo stavbenika Lojze- govi, Lucifer ga je preskočil in ga z bičem mahnil po zadnji, zvonček je zapel in angela z Miklavžem so vstopili. Marjanca in fantiča so bili vidno iznena-deni. “Mir Vam bodi, dragi moji,” je nagovoril svetec in angela sta nadaljevala: “In Bog z Vami vsemi.” Po uvodnih besedah je Miklavž stavil fantoma nekaj vprašanj in zadovoljen z odgovori jima je podaril darila. Vsakemu navzočih je dal prijazno besedo in se končno obrnil do Marjance: “Kako je pa Vaše ime?” — “Bobkova Marjanca sem in Marija Bobek se pišem.’ Miklavž se nasloni ob palico, jo prime za ramo: “Paa ja niste Vi tista nesrečnica, katera je na sam Veliki petek v cerkvi Boga polomila!” — “O, sveta nebesa in sam križ božji!” je javkala: “Gospod Miklavž, lepo Vas prosim, dopovejte vendar ljubemu Bogu, da mi je še danes žal za tisto nerodnost in tudi Vi mi jo odpustite.” — “Res ni bila Vaša krivda in zato Vam je vse odpuščeno in za naprej bo pozab-leno. Tole darilo naj Vam bo dokaz, da Vas z Bogom vred mi vsi imamo radi.” Dal ji je lepo zavit škrnicelj s sladkorjem in ta Hrena. Dogovorjeni obisk je vik pa se je le pri vratih pri- lepo potekal, le parkeljna sta kavo, da se je reva solzna zatisnil ob parkeljna in že smo v imela precej opraviti, da staj hvaljevala in svetcu poljubljala megli počasi vozili čez most nad prisila nabrito in brhko hišno, I roke. Vedoč, da nimata v pošte- RAKETNO LETALO — NASA je zgradila novo raketno letalo X-24B, ki ga bodo spomladi preskusili. V zrak ga bo dvignilo strateško letalo B-52, nato pa se bo z raketnim motorjem pognalo v večjo višino hitrejše kot dosedanje vrste teh ‘‘dvigajočih se teles’\ ni slovenski in krščanski hiši kaj opraviti, sta parkeljna že bila v veži, Miklavž se je poslovil; ter navzočim še voščil miren večer ter lahko noč. (Dalje sledi) L. Kristanc ------o----- Oglaševanje za TV sprejemnike varljivo WASHINGTON, D.C. — O-glaševalci televizijskih sprejemnikov niso mogli Zvezni trgovski komisiji utemeljiti 70% svojih trditev v oglasih, kot to zakon določa. Poročilo komisije pravi, da “obljube, zavajanja in poskusi ne nudijo informacij, ki so potrebne za stvarno in pametno izbiro kupca” pri kupovanju televizijskih sprejemnikov. Od 59 o-glasov, ki bi jih morala industrija utemeljiti, 41 ni bilo zadovoljivo podprtih z dokazi o resničnosti trditev v oglasu, za 9 je industrija izjavila, da jih ni naročila ona, ampak prodajalci na drobno. Od vseh oglasov so bili v redu in razumljivi samo — 4! -----o------ Avstralska vlada McMahona je odstopila po volivnem porazu SYDNEY, Avstral. — Vlada predsednika W. McMahona je danes odstopila in prepustila vodstvo dežele Goughu Whitla-mu, vodniku delavske stranke, ki je pri sobotnih parlamentarnih volitvah dobila večino v novem parlamentu. Slično kot v Novi Zelandiji se je po 23 letih vlade Iberalne stranke vrnila na oblast delavska stranka. Sprememba se bo poznala doma in v mednarodni politiki. Male Help wanted HELP WANTED Flat die forge helpers. Experienced only. Apply at: SMITH-ARMSTRONG FORGE, INC. 1209 Marquette Avenue (237) Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (236) Custodian Waterloo area apartment building; husband and wife, can be retired. No children or pets. 486-2030 (235) HELP WANTED MEN Moldmakers and machinist All-around experience in plastic molds. All benefits. Apply at 2141 St. Clair Ave. TURBO-MOLD INC. (236) HELP WANTED HIGH SCHOOL BOYS (at least 16 yrs. old) Part time work after school doing clean-up work in neighborhood industrial plant. Should be available for work from 3:30 to 7 p.m. daily. 361-6264 (236) Help wanted — female Sewing Operators Merrow and Singer — piece work rates. Call 881-5459 (238) Ženska dobi delo Iščamo žensko za lahno hišno delo, v torek, sredo in četrtek. Želimo da bi imela svoj prevoz. Dobra plača. Mora razumeti angleško. V Gates Mills okolici. Kličite 423-4777 — (236) Secretary General office, good on telephone, typing, billing. 6560 Juniata Ave., north of St. Clair Ave., off Addison Rd.—431-2505 (238) MALI OGLASI FOR RENT Newly decorated 5 rooms and bath, down. East 171st St. and Lake Shore Blvd. Garage. Adults only Call 481-0223 after 5 p.m. —(237) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. (237) POZOR Izdelujem kuhinjske omare po naročilu; kompletne kuhinje z umivalnikom od $250 naprej. Prenovimo stare kuhinje in opremljamo z novo v enem dnevu. Kličite sedaj na 241-6578 ali zvečer 451-9841. (237) NAPRODAJ Dvo-družinska hiša, 5-6, velike sobe, dobri dohodek, garaža za 3 avte. V lepem kraju blizu Grovewood-a. PERME REALTY 731-4300 (235) For rent Waterloo area, 1 or 2 bedroom apts. $125 and up. Will furnish. No children or pets. 486-0050 (235) MED NAPRODAJ Dober med naprodaj. Pripeljemo na dom vsak čas, podnevi ali ponoči. KE 1-1549. FRANK BOŽIC 19075 Meredith Ave. Euclid, Ohio 44119 (236) Room for rent Room and garage for honest and respectable man. Call after 4 p.m. KE 1-3944. — (235) V NAJEM 4-sobno stanovanje se odda blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 681-3729 (235) NAPRODAJ “Ranch” hiša, ima 3 spalnice, v okolici E. 185 St. Kličite 531-7147 (237) V NAJEM Čisto 1-sobno stanovanje se odda moškemu srednje starosti ali starejšemu. V tihi okolici Col-linwooda. Kličite na naš urad 431-0628 (237) NAPRODAJ Kompletna oprema za popravil čevljev in nekaj zaloge. Kličite 531-7147 (237) Hiša naprodaj Zidan duplex, 3 spalnice in rekreacijska soba vsako; blizu cerkve Naše Gospe na Neff Rd. GEO. KNAUS REAL ESTATE 819 E. 185 St. 481-930« (236) NAPRODAJ Aluminjasto božično drevo Velikost — 6’ $5 Kličite 481-8584 V NAJEM 4-sobno stanovanje na tretjem nadstropju se odda samo odraslim brez živali. Opremljeno ali ne. Kličite 481-3924. (237) V NAJEM 3-sobno stanovanje z garažo, v bližini E. 185 St. Zahtevamo priporočilo. Kličite 391-6312 NAPRODAJ Eno-družinska hiša bližu E. 55 St. in St. Clair. Dobri dohodek, odlično za veliko družino, 2 kopalnici, 5 spalnic, zaprti porč, 3 garaže. Da se uredi zapuščina. Vzamemo ponudbo. Kličite John Lorenz MAINLINE REALTY 431-8182 zvečer: 221-9381 (1,4.6,8 dec.) Boleslav Prus: STRAŽA i “Ste že pozabili?... Saj ste steklenico vodke.” Sni vendar od Božiča dolžni se- ' Predno se je Matija odločil, dem goldinarjev.” j je bila vodka že na mizi. Podal “Ste slišali!...” se je razvnel j jo je krčmar, rekoč: Ovčar. “Naj povedo ljudje iz j “Zakaj naj bi on ne dal za cele vasi, da mi nikdar nič ne; vodko?” On bo že plačal!... To posodite, kedar pa pijem, moram plačati takoj.” “To je res,” je odvrnil krčmar. “Toda o Božiču, ko si se Matija, napil, si me tako stiskal in polj uboval, da sem ti moral dati na upanje vodke in piva in ruma in še prest.” “Ali imaš priče?” je kriknil z je dober fant...” Kaj se je zgodilo pozneje, Ovčar ne pomni. Nekdo mu je pripovedoval, kako hitro vozi luft-mašna, nekdo drugi je pa kričal, da mora kupiti čevlje, pa ne zapiti denarja. Pozneje ga je še nekdo drugi prijel za roke in noge in ga iz krčme nesel v seboj vrsteči se glasovi zlili v enega samega in tedaj se je zdelo, da nekdo gre. V tem so zaškripala vrata v vežo. “Matija,” je zamrmral gospo- dar. ! podinja in z nestrpno kretnjo Toda Matija ni vstopil. Name- odprla. stu tega se je slišal šelest roke, plazeče se po steni, kakor bi nekdo ne mogel najti izbe. “Kaj si oslepel?” je rekla gos- V veži je nekaj stalo, toda ne Matija; nekaj nevisokega, nerodnega, zavitega v premočeno rjuho. Gospodinja je stopila za ljube črke korak nazaj, v tem je pa padel1 v vežo blesk ognja in v gornji odprtini rjuhe se je pokazal človeški obraz, bakrene barve, s kratkim nepravilnim nosom in škilečimi očmi, ki so se komaj opazile pod nabreklimi trepalnicami. “Hvaljen bodi...” se je oglasil izpod rjuhe hripav glas. “Si ti, Zofka?” je vprašala za- čudeno gospodinja. “Da.” “Stopi naprej, ker uhaja mraz v izbo.” Čudna oseba je vstopila, toda ustavila se je molče na pragu. Sedaj se je lahko opazilo, da ima na roki otroka, blede j šega od kosti, s posinelimi ustnicam; izpod rjuhe je molela ročica, tenka kakor šiba. ostrim glasom Matija. “Kajti jaz hlev. Toda kdo? Ovčar ni ti povem, žid, da me hočeš ogoljufati.” Krčmar je trenutek pomislil. “Prič,” je rekel, “res nimam in zato te do sedaj nisem prijel za denar. Toda če mi prisežes tu, v obraz, pred ljudmi, da me nisi tedaj poljuboval in prosil ^ prislužiš, kajti vrag sedi v tebi1 na upanje, ti podarim svojih se- ; in te vleče v sjabo druščino.” I dem goldinarjev. Grdo je pa,” j Na ta način si 0včar ni kupil; novih čevljev; namestu tega je pa nekaj tednov pozneje prido- del. Eno je bilo gotovo, da se je vrnil pozno domov, brez groša v žepu. Gospodinja ga ni hotela pogledati, Polž je pa kimal z glavo in govoril: “Oj, ti, ti! ... Nikoli nič ne je dodal krčmar in pljunil, “da bi hlapec pri takem poštenem gospodarju goljufoval uboge Žide! ... Jaz vam jih, Ovčar, darujem, toda odslej ne stopite nikdar v mojo krčmo, kajti jaz se moram sramovati za vas.” Hlapec je postal neodločen. Morda je pa on res dolžan sedem goldinarjev? ... “No,” je rekel, “ko tako govo- bil nekaj, o, čemer se mu ni nikdar niti sanjalo. Bilo je deževnega septembrskega večera, čimbolj je ugašal dan, tembolj se je pokrivalo nebo z novimi vrstami oblakov, vedno nižje segajočimi, vedno bolj raztrganimi in temnejšimi. Gozdovi, hribje, vas, celo plo- rite, vam jih dam. Samo bojte; tovi pri hiši so se stopnjema se, da vas Bog ne kaznuje za razlivali v siv, vlažen pajčolan, mojo škodo.” ; iz katerega je pršil dež, gost in V duši je pa dvomil, če bi: droban, tako droban, da je vse hotel Bog radi takega bedaka pronicaval. Bilo ga je polno v kakor je on, kaznovati tako ve- zemlji, ki se je zmehčala kakor liko osebo kakor je krčmar. prekvašeno testo; polno na ce-2e je hotel užaljen oditi, ko, hjer je tekel v umazanožol- je vstopilo v krčmo nekaj gali ških koscev. Vsedli so se k mizi in se začeli razgovarjati o tem, da se bo pri zidanju železne ceste veliko zaslužilo. Matija je stopil bližje in videč, da so, kakor on sam, raztrgani, se je oglasil: “Ali je res, da bi bile kje na tih potočkih; polno na dvorišču, kjer je tvoril temne kaluže. Napojile so se z njim strehe in stene bajt, dlaka živali, obleka, da, celo duše ljudi. V Polževi bajti se je pripravljala večerja; vendar ni bil nihče dobre volje. Gospodar je zeval, gospodinja je bila jezna, Od ljubitelja piva do ljubitelja piva THE STROH BREWERY-COMPANY, DETROIT, MICHIGAN '48226 iii MONTH IN HISTORY V' BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI MOJE PREDRAGE SOPROGE IN NAŠE MATERE IN STARE MATERE Rozalije Kyavec roj. PLESNIČAR 14. September 1SS2 pri Voglarjih v Sloveniji ki je nas je zapustila 4. decembra 1371 Mi se spominjamo na tvoje pesmi in na tvojo ljubezen, ki si nam jo izkazala v različnih načinov proti nam vsem Molimo za mir katerega si ti tako želela in za katerega si ti večno upala Posebno molimo za mir v tem nepopolnem svetu in bomo skušali doseči tvoj čin z pomočjo Boga. LOUIS — soprog ERNEST, LOUIS, ALBERT in KARL — sinovi vnuki in vnukinje ter ostali sorodniki Santa Monica, Calif., 6. decembra 1972. mmmm svetu železne ceste? Saj bi ven- \ fanta zaspana in ;NOV. 21 dar za tako stvar ne zadostovalo železo iz vseh prodajal en. Niti vlada ne bi imela toliko ...” Kosci so se mu smejali. Toda naj večji izmed njih, ki se je odlikoval z vojaško čepico in zelo vzbočenim sapnikom, je rekel: “Kaj se je treba smejati, da tak preprost človek ne ve, kaj je železna cesta? Vsedi se, bratec, k meni, jaz ti vse, kakor je _________Richard celo Lenka se; Speck was resentenced to serve 400 to 1,200 years in prison for the 1966 murders of 8 nurses in Chicago. NOV. 7 President Nixon takes 49 states in re- je kretala danes bolj zaspano nego navadno. Gledali so na ognjišče, kjer se je počasi kuhal krompir, pogledali časih proti1_______________________ vratom, skozi katera je morali winni.n9 presidential J I election. vstopiti Ovčar, včasih proti ok-| nu, za katerim se je slišalo plju- skanje kapelj dežja, ki so padale!““SS Twjjjo^g iz oblakov, visokih, nižjih in during a day of violence . .v., , v .. , ; af Southern University, najmzjlh, Z vseh poslopij, Z vseh; Baton Rouge, La. treba, povem, toda plačaj mi j in s šip. venečih listov, s strehe, s sten . Včasih SO SC ti med.SESfa Freighter hit a crowded drawbridge in Brunswick, Ga., dropping several cars 50 feet into the water below. 10 persons die. NOV. .12 _________jjThree gunmen commandeered a Southern Airways jet and hopscotched the plane to 8 cities. Plane ended up in Havana. Argentine metallurgy industrialist kidnaped, $500,000 ransom demanded. NOV. 17 Former dictator Juan Peron returned to Argentina for first time since being exiled in 1955* NOV. U Dow Jones industrial average closed above 1000 for the first time in. its 88-year history. I United States 1 makes record-size deal with U.S.S.R. to buy $45.6 billion worth of Siberian natural gas. Train dining les fire in 8-nel 210 miles okyo, 29 killed car catc mile tun west of T outright. mans gave Chancellor Willy Brandt's Social Democratic party a 45.9 per cent vote. High mark since 1949. I Coal mine ex- 1 plosion 300 miles west of Bucharest, Romania, kills 36. VOŠČITE PRAZNIKE v božični številki Ameriške Domovine dne 18. decembra 1972! Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance. Kličite 431-0628 ali pridite v urad. PROMET JE OBTIČAL — Avtomobili in avtobusi v Nik-ko na Japonskem so obtičali na serpentinah ceste, ki vodi na prireditveni prostor na Dan zdravja in športa. Za naše oko komaj kaj posebnega, če ne vpoštevamo cestnih serpentin, saj smo dolgih avtomobilskih kolon, ki nenadno obstanejo, v Ameriki vajeni. Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ______________KUPON_________________________’___________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 j Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: cesta mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znasek $ Moja ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država ............. Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem0 po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, °b‘ javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St Clair Avenue 431-0628 l