Deklamovanke.
1. Kazaki.
1.
Kazaki  jezdijo prek step in pesmice pojo o stepi in o  mladih  dneh tako lepo, Iepo.
Kazaki jezdijo  prek step; car silni  kiiče  jih na  boj,  ki  jim igrača je in silno  miče  jih.
Kazaki jezdijo prek step, star hetman vodi jih. '>Hej, to junaki so mi to!« — Na  tihem  sodi jih.
4.
Sopiha  težki  vlak s  kazaki naložen,  — oj morda vrnil se ne bo, ne bo noben.
In  kot bi slutili kazaki to že zdaj, v skrbeh  premišljajo: »Oh,  kaj  nas Čaka,  kaj?«
Pogum se vrne spet in skrb se poizgubi: Bojišče vzre kazak, kot lev  se  v  boj spusti.
2.
Ej, to veselje  je in vrisk, kazaki so prišli! In v selu zdaj  ostanejo tri  dni  in  tri noČi.
Seljačkom mladim  ličeca se rde,  oči žare. V  glavicah  mladih vstajajo jim  mtsli prelepe.
»Ko bom odrastel,« misli vsak, »ne bom nič več seljak! Za domovino šel bom v boj pogumno kot kazak!«
Širna stepa se praši pred kazaki. Žalostno za njtmi zro zdaj seljaki.
Vrnejo se zopet vsi?  — Bog to vedif
»Morda!«  stari mužik  del je sosedi.
So kramljali med seboj tak seljaki.          ^
V stepi pa izginiii so  kazaki-
Trara! — zapela tromba je. Bum, bum! — zagrmel strel. »Hura!« — zavpila vojska je in boj  se je  začel.
Kot pada trava pod koso, tako je padal  vrag. In vsak  korak,  ki ga  dobil, mu bil je  silno drag.
In  boj divjal je  celo noč, V potokih  tekla kri. Ko solnce prisijalo je, kazaki vsi  —  mrtvi,
6.
Le stari  hetman jezdi spet prek step ves ialosten. Edino on ostal je živ  — tovarišev noben,
Po Iicu  solza  mu polzi, fesno mu v prsih je. »Zakaj ostal  le jaz sem živ, zakaj kdo mladih ne?« —
»Zakaj zakaj in spet zakaj?« Odgovora: »Zato!« pa našel sam na bo nikdar, ker ve ga —  Bog samo.
Janko Polak.