Izhaja vsak mesec 8. Vrejuje ga na čast Deteti Marijilrf: Klekl Jož., vp. pleb., Črensovci Cena: na skupni naslov 4 Din letno, na posamezni naslov: za naročnike Novin i Mar. Lista 5 Din. Za naročnike samo Mar. ograč. 10 Din letno. V inozem. se pošilja z M. Listom brezplačno.
1933. April 8.
Priloga Mar. Usta	št. 4. Leto H.
Marijikino ime
"•Ime Marija, Marijika pomeni tudi »zvezdo morsko«. Zvezda je na nebo posejana po božoj roki i sveti na zburkano morje # temnoj noči. Mornarje, brodarje se ne vejo kam obrnoti na zburkanom morji, da bi prle prišli do suhe zemle. Nevarnost je velika, da se vtopijo. Te se zglednejo na nebo. Zvezde tre-pečejo na njej i žalostnim brodarom vlevajo tolažbo v srce. Kažejo njim pot do juga i sevra, do shoda i zahoda. Brodarje se osrčijo, z viipanjom napunijo: nesmo že daleč od suhe zemle, viher ne bo dugo divjao, zvezdice naznanjajo lepo, mirno vreme.
Tudi duša ma svojo moč. Tudi njo skorbačkajo viherje skušnjav i nastane v njej veliko valovje, grdo, nevarno valovje, štero jo šče potopiti. Zbudijo se valovje čemerov, valovje ne-voščenosti, valovje kraje, valovje grdostije, nečistosti! O, ka bi bilo z uboge duše, če jo pokrijejo ti valovje! Ne, ne pokri-
jejo je. V noči skušnjav sveti zvezdica na nebi i vleva moč v bridke vore skiišavahja. Marijika je ta zvezdica. Nikdar te ne zaleje valovje skušnjav, drago detece, če boš v nevarnosti gledalo v to zvezdico i jo zvalo na pomoč.
Sv. Oča papa pozdravlajo In bla~ goslavlajo delo za treznost
Draga dečica, sam sv. Oča papa se veselijo i blagoslavlajo delo za treznost i pravijo: Ostanite na toj poti i hodite po njoj vsikdar dele i bole! Vaše delo je ne samo dobro, nego je tudi časten, sveti boj za Boga i liidi, za narod i za cerkev, za družino i za posamezne.
Za Boga, šteroga pijančiivanje močno žali! Za liidi, šte-rim pomagate na teli i duši! Za narod, ar alkohol dela telko škode, da nemre te rasti i procvetati! Za družino, ar pijančiivanje razdira družinsko srečo.
Draga dečica, bojujte te sveti boj vsikdar bole hrabro i dobro. Cerkev se bo prav posebno veselila vašega dela, ar njoj s tem pripelate na pravo pot vse grešnike, šteri so vdani pijan-čiivanji. Pa tudi vi, draga dečica, zapomnite si vse dobre na-vuke, ki ste jih čteli v Marijikinom ogračeki, se po njij ravnajte i vidih bote, ka bo našeme narodi i ludstvi samo na hasek i samo za dobro.
Mali ministrant
(Pripovedka)
Mah Janček je bio dober dečkec. V šoli je ne bio nigdar bit, samo včasi malo kregan. Katekizmuš pa je vsigdar jako dobro znao, zato so ga g. kaplan zvolili za ministranta. Več kak 20 minut je meo do cerkvi pa h nigdar ne menjkao pri oltari.
»Dober Bog ti da zato veliko plačo ednok«, so njemi pravili g. kaplan. Na to nebeško plačo si je Janček večkrat mislo, še celo se njemi je dostakrat senjalo. Ednok se njemi je senjalo, da je potegno za zvonček i je ne stopo v cerkev, nego v nebesa. Pred njim je stao sv. Peter i ga liibeznivo pitao: »Kaj bi pa ti rad ?« »V nebesa bi rad šo, pa me ne poznaš ? Vej sam pa jaz
ministrant i sam že več kak 1000 mešaj ministrirao. Pa me zato že pustiš v nebesa?«
»Pa bom pogledao, — pravi sv. Peter — ka maš napisano v knjigi živlenja, v šteroj so napisana dobra dela. Knjiga živ-lenja ministrantov pa je največkrat prazna, ar njihovo delo je hudobni diih spisao.« Zdaj prinese sveti Peter knjigo. Pokaže jo Jančeki. Janček je bledi postao, kda je vido, da je samo 20 meš spisanih. Sveti Peter njemi čte dale: »Pri 140 mešah si sebi zadržao lepšo obleko, pri 50 si se bio z drugimi, pri 200 mešah si ne piisto driigoga na prvo mesto, pa g. kaplan so želeli, da bi se zmenjavali, pri 70 mešah hitro brez vsake po-božnosti molo molitev, pri 4 mešah si se smejao i po nepotrebnem si gledao nazaj, tak si 300 malih spačo, pri 50 mešah si mislo na igre, 780 krat si po nemarnom poklekno. Vidiš samo 20 meš, pri šterih si dobro ministrirao, samo za 20 stopnic si bliže nebesam, pri driigh 980 mešah pa še ostane tolko dobroga, da prideš 30 stopnic više. O če bi pa pri vseh 1000 mešah brez nečemurnosti, brez slabih misli, brez kreganja i v slabšoj obleki ministrirao, bi tvoja dika takša bila, kak jo majo angelje. Zdaj pa boš mogeo toliko vor trpeti v vicah, koliko napak si napravo pri sv. mešah. Če bi pa se teh napak tudi spovedao i je obža-liivao, bi jako malo trpeo v vicah.«
To je povedao sveti Peter, Janček pa je že vido morje plamenov i je že čiito, kak so ga zgrabili, zdaj se je zbiido.
Žalostno je vido, da je to vse istina', ka njemi je nebeški vratar povedao. Odsehmao se je več ne bio z drugimi, ne šteo meti samo lepo obleko, ministrirao je pobožno, molo, pazo je, da ne napravi nikše falinge i če jo je napravo, jo taki obžaliivao; ministrirao je tak, kak angeo, ar je šteo, da se njemi naj vse v dobro spiše.
Kak pa ti mali ministrant ministriraš?	Feri.
Na Velki petek
Prišeo je tisti den. Komaj smo se ga včakali. Na prste smo šteli dneve, kda pride. Pa smo se edno zajtro zbudili i veselo smo pravili: »Dnes je tisti den!«
Ka smo pa tak čakali? Čakali i veselili smo se toga, ka bomo šli Bogeca gledat. Zdaj pa je prišeo tisti den, svetlo sunce se je pripelalo na nebi i prineslo nam Velki petek. Velki
petek je den, kda so židovje križali Jezusa — Boga. Jezus je vmro. žalostni smo bili i čemerni na hudobne liidi, ki so Jezusa vmorili. Ah žalost je pomali odišla s srca i veselje se je zbudilo v nas, ar smo znali, da je to že davno bilo i zdaj obsliiževlemo samo spomin Kristusove smrti i da bomo šli Bogeca gledat.
Sunce je svetlo sijalo. Bosi, oblečeni v novo obleko smo šli proti cerkvi. Cele trume so nas bile, tu dečki, tam dekličke. Pomali smo šli, gledali vse naokoli, trgali sprotolešnje rože. Tak smo bili radostnoga srca, brez vsake skrbi.
>-	Stopili smo v mračno cerkev. Okna so bila zagrnjena s
čarnimi prtovi, na oltaraj je ne bilo rož. Šli smo naprej i tam na desnoj strani so bile dveri v boži grob. Pred vhodom sta stala dva stražnika s pločevinastimi kapami. Pa smo se spomnili iz zgodb svetoga pisma, ka so Jezušov grob stražili soldacje. 1 Prerinoli smo se skoz gnječo v boži grob. Bila je to mala, nizka kapelica brez oken. Bio je v njoj lepi oltar, okinčani z rožami posvetje v različnih farbaj so žareli, gorele so sveče. Duh po kadili se je širo okoli. V spodnjem deli oltara smo videli podobo Bogecovo, i ta smo na stubo položili dinar ah korono, Jezuši v darilo. Odzgora na oltari je v zelenji bliščala zlata monštranca i Bogec so bih tam živi, skriti v belom kriihi. Ministranta sta klečala pred Bogom i belo oblečene Marijine dekle so molile živoga Boga. Tudi naše duše so molile: »Jezušek, znamo, ka si zavolo naših grehov trpo i vmro. Vidiš, zato te pa več ne bomo žalili z grehom? Daj, da bo naše srce kak lepi okinčani grob, v šteroga prideš počivat v sv. obhajili!«
Komaj smo se prerinoli skoz gnječo nazaj v cerkev. Nato smo molili križno pot. Skoro puna cerkev dece nas je bila. Kak da bi bio Velki petek odrejen svetek za deco. Resan, lepo je, da deca pridejo na Velki petek skupno počastit Boga, ki je vmro za vse, tiidi za nje.
Deca, ite na Velki petek v cerkev molit Jezuša. Nesmete pa gučat ah se sme jat! Darujte Njemi, ka najlepšega mate— svoje srce!
Mamika je iužna bila —
Mamika je tužna bila, gda srečala svojga Sina, ki je neso križ pretežki ... Jokala je, zdihovala, ta najboša mati draga: Križ pretežki nesi, nesi Na njem trpi, na njem vmeri, Sinek dragi! — Rod človeči reši greha, reši pekla! Naj bo srečen, naj bo blažen, naj ma večni, sladki viizem. Aleluja, aleluja!
Zvezdice
9. Trije doktorje.
(Pripovedka)
Bili so negda trije doktorje, ki so razglašiivali, ka vraštvo, štero so oni iznajšli, ma takšo posebnost, da kakšošte rano zaceli. Ednok so v nekoj krčmi hvalili to svoje vraštvo. Skoro vsi so vervali, samo krčmarica nej, zato po se pa ž njov vadlali:
»Krčmarica — so njoj pravih — prinesite nam eden krožnik!«
»Ka bi pa radi z njim?« je pitala krčmarica.
»Rad bi vam položo na njega svoje oko«, odgovori prvi i si je začne vo kopati z ednim dugim nožom.
»Jaz vam pa šČem na njega položiti svojo roko«, je nada-liivao driigi i si jo je odrezao, pa gda je krčmarica prišla z krožnikom, jo je na njega položo ...
»Jaz vam pa ščem na njega položiti svoje srce«, je odgo-voro tretji i si odpro prsi, vo zeo srce i ga na krčmaričin krožnik položo.
»Ziitra vsi trije pridemo, — so pravih krčmarici — vsakši po svojo stvar, i se nazaj zvračimo z naši mvraštvom. Če se ozdravimo, nam vi date zabadav eden obed.«
»Dobro, vam ga dam«, je odgovorila. A malo časa za tem si je začnola premišlavati;
»Ka pa ce bi resah ozdravili t Jaz bom njim mogla obed plačati i šče pred vsemi temi, ki so to vidih, bom osramočena, ar sam ne štela vervati. Morem njim nekaj naštelati.«
Gda je sama ostala, je začnola pripravlati mrežo, v štero bi se vsi trije doktorje zgrabili i etak ali ovak vadlingo zgubili. Najprle je zgrabila velkoga domačega mačaka, njemi vo skopala oči i je djala na krožnik na mesto oči prvoga doktora; za tem pa dala odrezati roko ednomi tovaji, šteri je ravno tisti den obešeni bio, i preminila z rokov driigoga doktora; nazadje je pa vzela srce praščiča, samo pred par vorami bujtoga za težake, i je djala na krožnik na mesto srca tretjega doktora.
Drugo zajtra pridejo trije doktorje i »Prišli smo« pravijo krčmarici. »Dajte nam naše stvari, da poskusimo, če se z na-šov mastjov nazaj zacelijo ah ne.«
Krčmarica njim prinese i trije doktorje na sredi hiže, pune liidi i navzoči vseh začnejo svoje delo.
Začne prvi; vzeme v roke tiste mačakove oči, je namaže i je na mesto dene. Pasejo njemi i služijo kak či nigdar nebi betežne bile. Isto napravi drugi z rokov, tretji pa z srcom. Liidje so navdušeno ploskah tomi čudeži, krčmarica pa se mogla vdati i vsem trem obed plačati.
Trije doktorje nadaliijejo svojo pot. Idejo, idejo, gda samo eden začuti ka njemi driigi bašla po žepi:
»Ka bi pa rad«, ga skrega, »me ščeš oropati?«
»Nevem, ka je to!« njemi ves ponižani i žalosten odgovori, »ta moja prava roka je nekša poželiva postala po lučki žepaj. Šče po sili mi v nje vujde i, či kaj dobra najde, je tudi vzeme.«
Tovajova roka je bila!
»Gledaj enoga! Gleda j eno! Da bi jo poznao! Kak je lažliva — nesramna, itd.,« je gučao prvi doktor koga šte je vido.
»Oh, da si pa slaboga pogleda postao v tej dnevaj!« sta njemi zavrnola ova dva. »Te pa na vsakšem samo slabo vidiš, či že je ah ne.«
»Jaz sam nerazmim«, njima odgovori, »da pa ka si znam, či te moje oči vsepovsedi samo slabo vidijo?«
Bile so mačakove oči.
»Gledaj, gledaj, kak fajno blato!« si je zgučao tretji doktor, »kak bi se dobro bilo v njem kotati« i prle kak sta ga oviva dva mogla zadržati, skoči notri i se ves veseh kališa.
Bilo je prašičovo srce!
Krčmarica je zvedila za te smešne dogodke, se dobro nasmejala i pravila:
»Oni so se šteli z menov šaliti, do sam se pa lekaj jaz z
njimi.«
Ta fabula nam pomaga zarazmiti edno dragoceno misel: Narava, natura, jako natenkoma vpisava v svoj zapisnik, nikaj ne pozabi, pa nikaj nikomi ne odpusti.
Si nigdar nej opazo, ka so si zmislili trgovci, šteri se ne zaviipajo jako na svoje pomočnike? Zmislili so si edno kaso, štera vsakikrat i natenkoma zapiše peneze, ki se notri devajo, tak, ka je nemogoče znositi niti krajcara. Dobro! Naša dUševna narava, to je naše dušne vesti, rahločutnost, je tak kak edna kasa, štera vse zapiše v svoj zapisnik i tiidi vse ohrani. Ta naša kasa vse to ka vdabla, vkup seštevle i včasi šče povnoži. To seštevanje i vnoženje se z driigov nam jako znanov rečjov pravi navada. Či to j kasi v našoj naturi , daš seštevati ah vnožiti dobra dela, maš dobro navado ali jakost, či pa slaba dela, maš slabo navado ah nagnjen si na greh.
10. Eden metek je stavo brzovlak.
Čiijte to pripovest, štera či je nej istinska, je zagvišno dobro zamišlena.
Eden brzovlak je na poti med New Yorkom in San Frančiškom, pun bogatih popotnikov. Že ide z sov močjov, gda samo naednok začne fiičkati, nenadoma zavre i se stavi. Šinje so celo žareče postale, s takšov silov je šo i tak hitro se je stavo. Bio je na sredi velikanskoga loga i ob pou noči. Vsi miljonarje prestrašeni stopijo z vlaka i spitavlejo, zakaj se je vlak tak hitro stavo, v tak velkoj nevarnosti i tak kesno v noč?	(Dale.)
Marija rada pomaga — poslušajte!
(Pripovedka)
Se že mrači. Od vsej strani je čuti zvonove. Liidje prižigajo posvete i molijo. Vsi molijo angelsko pozdravlenje. Samo v ednoj hižici je krnica. Tam ne gori posvet.
Devetletna Ančka je sama doma. Strah jo je jako. Nad logom vzhaja žareči mesec. Lepo sveti v Ančkin obraz i na
Marijino podobo. V velkom strahi poklekne i začne etak milo prositi med močnim jokanjom: »Marija, Ti znaš, ka je mene jako strah. Oča so daleč v Ameriki, mati pa so mi šli po gvan-tec, mogli bi biti že doma, drage mame pa nega dugo, dugo domo. Marija, jaz sem v strahi za mamo. Občuvaj mi drago mater i jih pripela j domo.« Njene rokice so bile visoko po-vzdignjene k Marijinoj podobi in so se belile v mesečini kak da so iz beloga marmora. Pristopi k podobi, jo vzeme iz stene in jo polubla. Nese jo k okni v mesečin sij in jo tam gleda in prosi tak dugo, ka tam zaspi od otriijenosti.
Ančkina mati so v velkom logi na poti zablodili. Tudi mati se je milo jokala. Noč jo dojde in neve nikam. Sede na tra-tico malo, moh i že začne dremati. Naednok jo predrami lepa ženska in jo veselo pozdravi. Obe v velkom veselji pogledata i ideta dele skupno pot. Za kratek čas je bila mati v vesi. Bluzi hiže tam, gde se poti križajo, se ženski prisrčno poslovita i razideta.
Doma je Ančka včasi začiila mater. Vesela je šla odpirat. Vse sta si pogučah i po kratkoj molitvici ideta spat.
Zajtra opazi mati na stoli Marijino podobo, jo gleda i gleda pa se njoj močno vidi, ka je ta podoba taksa, kak je bila nocojšnja ženska, štera njoj je pokazala pot. Obe spoznata Marijino pomoč in sta v svetom strahi okinčali njeno podobo — podobo Marije Pomočnice. '
Marijika ne zapusti nas, posliini naše prošnje glas.
Pišemo si
Prečastiti gospod, predragi naš Striček! Dnes Vam prvič pišem. Pišem Vam, ka se je približao Vaš častiti god. Ino ob toj priliki Vam želem vsega najlepšega, ka si želi Vaše blago duhovniško srce. Posebno Vam želem bolše zdravje, dugo živlenje, da bi še vnogo vrsto let mogli delati za naše mlade duše i širiti M. Ograček, s šterim nam telko nedužnoga veselja priprav-late. Za Vaš častiti god Vam najlepše čestitam i Vam želem milosti pune srečne dni. Predragi Striček, naznanjam Vam tii-di, da mam drugo leto naročeni Marijikin Ograček. Jako se mi
dopadne. Vsigdar ga vsega prešteto. Pa tudi pesmice se mi jako vidijo. Jaz se iz Ogračeka vsigdar edno pesmico navčim pa jo v šoli deklamiram sebi i drugim na veselje. Pisali ste nam, či hodimo v šolo poleg cerkvi, naj idemo malo notri. Jaz hodim v Turnišče v šolo v tretji razred i hvala Bogi mam priliko vsaki den iti v cerkev, zato ka hodim tudi ministrirat, ka mi da največ veselja. Prosim Vas lepo, predragi Striček, molite za mene, da bi bio dober šolarček, da bi delao veselje Marijiki ino mojoj dobroj mamiki v grobi. — Nemrem Vam dati raznih daril, ka jih sam nemam, a to ka mam, Vam rad dam. Mojo srčno liibezen in globoko hvaležnost zato, ka liibite nas, male otroke, i nam tak lepo pišete v M. Ogračeki. Zato sam Vam napisao te preproste vrstice, da vas malo razveselim na den Vašega č. ve-seloga goda. Priporočam se v Vaše pobožne molitvi. Bog z Vami! Iskreno Vas pozdravla Vaš Ivan Tornar, Brezovica 16.
_Dragi Vanek! Tvoje lepo pismo me do dna srca razveselilo.
Dokeč boš rad hodo k Jezusi, boš meo vse. Jezuš je vse. V njem je mir, je čistost, je krotkost, je ves blagoslov i vsa pomoč. I gda boš ga pri svetih mešaj gledao na oltari, ga vseh prosi za dečico, za tisto dečico, štero hudobni pokvarjajo pa v kraj od njega vlečejo. Milo pogledni v sveto hostijo i zlati kelih pa z detečov diišov zdehni: Moj Gospod i moj Bog! Reši nas, svojo dečico, iz hudobnih rok! — Jaz bom se pa gostokrat spominao pri svetih mešaj z tebe, tvoje pokojne mamice i vseh tvojih.
Dragi stric! Približao se je Vaš god, zato Vam želem, da bi se še vnogo let včakah zdravejši pa veselejši svojega goda i bi dalje vodili Marijikin ograček. Jaz ga rada čtem, gda ga v roke dobim, a stariši mi pa tudi radi dajo peneze za dobre knige. Dragi Stric! Sv. Jožef Vam naj bo na pomoč v vašoj borbi, s šterov se borite za zveličanje duš. Prisrčno Vas pozdravla Horvat Marija, Trnje hšt. 35. — Draga Maričika! Če bi mi prinesla pun koš zlata, bi me ne mogla tak razveseliti, kak si me s temi prostimi vrsticami. To pa zato, ar spoznaš, ka se trudim za zveličanje duš. O, tak je! Tak je! Nigdar za drugo ne sam živo, samo zato! Zato molim, zato mešujem, zato predgam, zato pišem, zato živem, naj zveličam vse liidi. Pa to me žalosti, da se ne dajo vnogi zveličati. Raj idejo v pogiiblenje kak v večno veselje. Vaš mali dečinski šereg pa mi je na posebno veselje, ar se da voditi po pravoj poti. Le ostani dobra i
Vrla pa k Jezusi vodi 1 ostalo decico. Pozdravla te ž zahvalnim srcom — Stric.
Predragi mi Stric! Približao se je vaš veseli god sv. Jožefa. Štejem si v dužnost, da se vam s skromnim voščilom izkažem zahvalnoga za vse sprejete dobrote. Prosim vas pa tudi, bodite nam zanaprej tok dobri, ka ste nam bih dozdaj, da bi nas razveselili vnogokrat z lepim Marijiinim Ogračekom. Nemam vam toti dati za god kakšega velikoga dara. A sprejmite to, ka mam, najmre molitve, ki se zdigavajo z mojega srca. Liibi Bog naj vam podeli vnogo zdravja i naj vas varje na vseh potaj vašega živlenja. Vaš sveti Angeo varivač naj vas vodi povsod i naj vas adnok pripela k preveselomi goščenji v nebesaj, gde te vživali plačilo. Bog vas živi vnogo let! Veseli i srečni god vam žele jo tudi oča i mati i vsi moji bratje i sestre. Kreslin Jožef, G. Bistrica. — Dragi Jožek! Prav topla hvala naj bo tebi i vsem tvojim za srčne pozdrave. Le naj se zdigavlejo z tvojega srca molitve za mene. Je potrebujem. Nedužno dečico Bog rad posliihne. Srčno vas vse pozdravla — Stric.
LUbleni mi Stric! Lepe pozdrave vam pošila naročnica Vogrinčič Milka z Gerlinec s svojimi bratami i stariši pa vam želemo dosta sreče pa zdravja k vašemi dnevi!« — Srečo iz zdravje mi želeš, draga Milka! Jaz tebi i tvojim tudi. Bodimo vsi zdravi na duši brez smrtnoga greha i srečni v lepih jakostaj i čednosti. V teh pa tudi naj nas vse krepke obdrži dober Je-zušek po sv. Jožefi. Pozdravleni vsi! — Stric.
Prečastiti Stric! Jaz vas pozdravlam, po imeni Marica. Sve-toga Jožefa den častimo. Na te prelubi njihov den jih pozdravlam. Bog jih živi dugo let. Zdravi i veseli! Mesto mojega dara naj jih obdaruje sam Gospod Jezuš Kristuš. Šče enkrat vas srčno pozdravlam z Jezušom, Marijov i sv. Jožefom! Prečastiti stric, preveč sam vesela, gda mi širiteo prinese Marijikin Ograček. Lepših rožic njim ne morem poslati, še vu mojem piingradi ne cvetejo,naj je spremlejo s takšim veseljom, s kak-šim je pošlem. — Ženavlje, čerpnjak Marija, n. razred.— Draga Marica! Na karti, štero si mi poslala — Bog ti plačaj za liibezen — cvetejo spominčice i šmarnice. Lepe modre spominčice, štere pri potokaj rastejo i bele dišeče šmarnice ah kukojce, štere se po temnih goščaj skrivajo. Želem ti, da si tudi ti spominčica pri potoki. Potok je v cerkvi v oltari. Tam je Jezušek
doma, ki je potok, vretina, vodina vseh milosti. Bodi njegoVfe spominčica rada se zdržavh pri njem i dosta dosta misli na njega. Bodi pa tudi šmarnica ali kukojca v temnoj gošči. Ta gošča je molitev i ponižnost. Prosta, ponižna bodi v noši, guči i čelom oponašanji. Tak boš lepa bela, dišeča šmarnica, šteroj de se veselio sv. Jožef z Marijov i Jezušekom. Pozdravla te prav goreče na lepom dalešnjem Goriekom z vsemi naročniki — Stric.
Predragi nam Stric! Približao se je vaš veseli god sv. Jožefa, šteroga ime ste nam dragi Stric vredni bih pri sv. krsti gori sprijeti. Potem se nam tudi približava vesela spomlad in ž njov cvetke i sladke melodije ptic, ki mi prinaša tak dragi den, den vašega goda. Kak naj vam, dragi Stric, čestitam na te den? Sprejmite najiskrenejše četitke ino žele. Da bi Vam liibi Bog podaro obilo sreče. Nikoh naj ne zadenejo temni oblaki nezgod Vaše živlenske poti. Temveč sunce sreče naj obseva vašo tali trnjevo pot. In kda se nagne den Vašega živlenja, kda se bo za-grinjala tema pred Vašimi očmi, te naj Vam zasija nebeška svetloba in liibi Bog naj vas pela v kralestvo slave, kje ne skuz in bridkosti, kje doni mogočen spev Angelov. To hočem prositi in za to moliti pri Bogi, ki edini Vas more usrešiti časno in večno. Bog Vas živi še mnogo let. To so žele od Matilde Kreslin, VL razred, z Gornje Bistrice. — Draga Matilda! Tvoje žele so lepe, tvoja vera, da vse od Boga, od toga neskončno dobroga Boga čakaš, pa najlepša. Le ostani v njenom krili, tu, samo tii, v pravoj delavnoj katoličanskoj veri je doma časna i večna sreča! Bog te živi! — Stric.
Vsoj dečicL Vsoj dečici, štera me je na god pozdravila, za mene molila i sveto prečiščavanje dariivala, se iz globočine svoje duše zahvaljujem. — Nepričakiivano so prišli, celo iz da-leka, pa me pozdravih. Nesam toga želo. Veseli me ta liibezen, ne zato, ka ste me pozdravih, nego zato, ar vidim z vašega oponašanja, ka znate biti zahvalni. Zahvalen človek pa se Bogi dopadne. Med pozdravom me eden huncvut celo za vtiho po-tegno iz lubezni. Tak sam si na to spregovoro, kak so negdašnji moji mah spregovorili, gda sam je ešče včio po šolaj pa kaj tezao ali justao. Tej so mi z smehom pravih: »Nikaj me ne bolelo«. Jaz sam ravno to odgovoro. Ne samo, ka me ne bolelo, nego iz srca veselilo, ka me radi mate. Mejte me li radi i boga jte popolnoma! Boga jte me i častite iz celoga srca Marijiko!
Na Sveio Juiro
Na vzhodu luč žari, -	vsa gora zablesti
na sveto jutro.
Kameniti grob odprt, daleč je zbežala smrt na sveto jutro.
Saj vstal je, v siju ves, Kralj zemlje in nebes na sveto jutro.
Bog nam greh odvzel, nas sebi je otel na sveto jutro.
Duša, slavospev zapoj, paj svetil ti bo soj v rajskem jutru.
Noni in Mani
Islandska dečka. Povest. — Spisal Jon Svensson S. J.
(Dalje.)
Za konec izmoliva še očenaš. Potem sedeva zopet skupaj in se okleneva z rokami.
»Kaj misliš, zdaj bo prav gotovo bolje?« vpraša Mani.
»O da, upam.«
»Ali misliš, da naju ne bo Bog tudi vslišal?«
»Gotovo naju bo, Mani.«
»Saj mama tudi pravijo,« nadaljuje Mani, »da nas Bog vselej usliši, če le pobožno in zaupno molimo. In to sva midva tudi storila, ali ne? Sedaj se nama ni treba več bati, Noni. Bog in njegovi angeli so zdaj z nama.«
Dasi sem bil vajen takih otroških besed pri malem bratu, so me vendar zdaj tako ganile, da so mi polzele solze z lica.
Mani nadaljuje:
»Tako, Noni. Zdaj zopet lahko leževa in gotovo zaspiva. In Bog naju tudi prav gotovo reši iz te nevarnosti.«
Nisem mu odgovoril, le k sebi sem pritisnil malčka ves ganjen.
Bil sem prepričan, da govori Bog po njegovih ustih, zakaj bil sem si svest, da je njegova duša ljubemu Bogu mnogo bliže nego moja.
Moj bratec je bil v resnici pobožen in nedolžen deček, zato so ga vsi ljubili in spoštovali, ki so ga bolj poznali.
Takrat mi je bil pravi angel varuh, ker je bila njegova zasluga, da sva opravila molitev in prav otroške besede iz njegovega nedolžnega srca so me tako zelo ganile in spremenile mojo malodušnost v zaupanje.
Leževa torej zopet drug poleg drugega in res oba trdno zaspiva.
Tako sva ležala, obdana od megle, in počivala pod varstvom dobrih angelov brezskrbno na globokem morju v slabem čolniču, ki ga je morski tok gnal ven na morje ...
5. Med ldtt
Kako dolgo sva spala, ne vem, a zbudila sva se tako, da naju je zelo presnetilo. Nenadno naju je namreč nekaj vrglo s klopi na dno čolna.
Ko se zaveva, slišiva nenavadno sikanje in šumenje okoli sebe. Obenem je padlo kakor ploha na čoln.
Morje je bilo razburkano in valovi so premetavali čoln sem in tja. Najbolj čudno pa je bilo, da ni bilo prav nič vetra in da je ploha prav tako nenadoma ponehala kakor je prišla.
Poskusiva vstati, a med dolgim spanjem sva od nočnega mraza tako odrevenela, da se skraja skoro nisva mogla premakniti.
Ko se nazadnje vendarle postaviva na noge, takoj zopet padeva. Čoln se je tako premetaval, da sva se morala kleče držati za klop ob krmilu.
Izredno sikanje in šumenje in nenavadno pluskanje po vodi prav blizu naju je bilo tako močno, da oba nehote glasno zavpijeva. Nisva mogla razumeti, kaj naj bi se bilo zgodilo. Gosta megla nama je docela zastirala razgled in tako je bil najin položaj še mučnejši.
Kakor otrpla od strahu ne zineva spočetka niti besedice.
Slednjič začne Mani:
»Odkod pa so ti vali, Noni? Saj ni sledu o vetru!«
»Da, Mani, tudi zame je to uganka.«
»In dež! Odkod prihaja? Prav malo prej je še lilo in zdaj je nenadno prenehalo!«
»Jaz si tudi ne znam tega razlagati«, odvrnem jaz, gledajoč vodo, ki se je vse naokoli naprej in naprej nemirno gibala.
To niso bili mirni, široki valovi, ki nastanejo včasih tudi ob lepem vremenu, bili so čisto druge vrste, brez vsakega reda in čisto penasti.
»Kaj je vendar to, da je voda tako nemirna!«, vpraša zopet Mani in se me ves v strahu tesneje oklene.
»Mislim«, pravim jaz, »da bo kaka velika ladja, ki je pravkar od-plula mimo naju. Morda pa je potres.«
Komaj to izustim, dvigne nov val najin čolnič še bolj ko prej v višino, in to je prišlo tako nepričakovano in brez vidnega vzroka, da sva bila vedno bolj osupla.
Pogledava v smer, iz katere je prišel val.
Tedaj zagledava nekaj, da naju kar zona popade.
Videla sva, kako se čisto blizu, le nekaj metrov od naju, dvigne iz morja ogromna črna svetleča se pošast. Obenem zaslišiva tisto nenavadno šumenje in v tistem trenutku zagledava kot mogočen belkast stolp dima, ki se dviga od pošasti naravnost navzgor.
Kar sva imela za dim, je padlo kot dež v morje, nekaj tudi na naju.
Sedaj mi je bilo vse jasno.
Zašla sva bila v množico kitov, ki so se premetavali na površju in vodo v silnih pramenih brizgali v zrak.
Takoj izprevidim, v kakšni nevarnaosti sva; kajti taki čolniči, kakor je bil najin, niso velikim kitom prav nič mar. In če bi se kateri prav pod nama dvignil na površje, bi vrgel s hrbtom najin čoln kot orehovo lupino nakvišku in čoln bi se gotovo prevrnil, čimprej torej iz nevarnosti!
Brž nastavim vesli v vodo in poprosim Manija, naj krmari proč od kita, ki je plaval poleg naju na površju. Jaz. veslam z vso silo in čoln se hitro oddaljuje od nevarnega mesta.
Videl sem še, kako se je žival zopet pogrezala vanjo. Tako je prišel drugi del nekoliko iz vode in ko je nekaterikrati udarila z repom na levo in desno ,je izginila v globino.
Z neumornim veslanjem prideva kmalu iz območja kitov.
Tu je bila površina zopet gladka in mirna. Vendar sem še nekaj časa veslal, da bi prišla čim dalje proč od nevarnih pošasti.
Končno potegnem vesli zopet v čoln ip sedem k bratu.
Čeprav naju je dogodek s kiti zelo razburil, vendar nisva več govorila o tem; bila sva le preveč utrujena in slabe volje.
»Bog ve, koliko je že ura?« vpraša Mani.
»Mislim, da nekako polnoč.«
»Meni se pa zdi, da bo že več, gotovo dve ali tri.«
Mogoče je imel prav; saj sva dolgo spala.
Zopet me je malo zaskrbel Mani, ker je bil videti zelo slab. Rečem mu, naj sede sredi čolna na klop in naj malo povesla, da se nekoliko razgiblje. S tem je bil takoj zadovoljen.
»Toda le z enim veslom smeš veslati«, mu rečem, »zakaj premajhen si, da bi obe obvladal.«
Mani sluša. Medtem sem pa jaz držal drugo veslo tako, da je le šlo naprej.
Cez nekaj minut pravi Mani:
»Dober svet je bil to. Mi je že bolje.«
»Potem pa le nadaljuj!«
Zdajci pa skrči noge in glasno zakliče:
»Kaj pa je to? Voda gre v čoln!«
Kot bi trenil skočim kvišku, se sklonim in pogledam.
Resnično, od spodaj je voda tiščala v čoln. Dno je bilo že polno, in videla sva, kako se voda dviga.
Niti trenotka ne smeva izgubiti. Vržem se na kolena in privzdignem nekaj desk na dnu, da bi našel luknjo, skozi katero je vhajala voda.
To je treba brž zamašiti, če ne, bo čoln kmalu poln vode in potem sva obsojena na smrt.
Z desnico sežem v vodo, da bi poiskal okroglo odprtino, ki jo imajo islandski čolni vedno ob hrbtici in ki jo zapirajo z lesenim zamaškom. — Ko po vožnji potegnejo čoln na suho, zopet odmaše, da lahko odteče voda, ki se je nabrala.
Slutil sem, da je ta zatič odletel. In tako je tudi bilo. Luknja je bila odprta.
»Mani«, zakličem, »lesenega zatiča ni več, poišči ga hitro.«
»Kje naj ga najdem?«
»Na vodi v čolnu mora kje plavati.«
Na klopi kleče išče in išče Mani vse naokoli. Pa zatiča ni bilo.
Medtem sem jaz tiščal roko na odprtino; vendar nisem mogel popolnoma preprečiti, da voda ne bi vdirala v čoln.
»Za božjo voljo, Mani, požuri se, ne zmagam, voda me bo pokrila.«
»Ne morem ga najti, nikjer ga ni.«
Najino stanje je bilo brezupno!
Tedaj mi pride srečna misel:
»Vzemi nožič«, zakličem, »in odreži mi rokav na rami.«
Mani sluša moj ukaz in odreže rokav od srajce, ga potegne z roke in mi ga da v levo roko. Jaz ga stisnem in potlačim v nevarno odprtino.
Sedaj sem se mogel dvigniti.
Toda čoln je bil napol v vodi.
Začneva iskati zajemala. A žal sva ga pozabila vzeti s seboj, vendar pa nisva smela dragega časa zgubljati. Voda mora čimprej iz čolna, zakaj če pride veter ali valovje, bo mali čoln takoj poln.
Nisva si znala pomagati.
Tedaj zakliče Mani: »Saj lahko zajemava s čepicama.«
»Izvrstno! Šlo bo.«
Takoj se lotiva dela.
Trajalo je dalje časa. Končno je bil čoln le prazen.
Zdaj šele najdeva izgubljeni zamašek: spodaj ob hrbtici je obtičal.
Takoj ga denem na njegovo mesto; nato si oblečem zopet mokri rokav in si ga privežem s koščkom vrvice.
Ta velika nevarnost je bila tako preprečena in mogla sva spe skupaj sesti na klop zadaj v čolnu.
Pa kmalu začutiva, kaj se pravi, v hladni noči ves premočen sedeti v odprtem čolnu.
»Toda, Mani, slabo nama gre.«
»Ko bi nama Bog kmalu pomagal!« vzdihnem jaz.
»Gotovo nama bo«, odgovori Mani, »saj sva ga prosila.«
»že res, pa mama pravijo, da nas Bog skuša, kadar ne pomaga takoj.«
»Mani moj, ko bi naju Bog le predolgo ne skušal. Tako slabo mi je.«
»Ubogi Noni, ti si tudi po vsem životu moker in nimaš suknjiča, čakaj, dam ti tvojega nazaj.«
»Ne, ne, ne vzamem ga.«
Moral sem ga v resnici prisiliti, da ga je obdržal. Zato me je pa tolažil, da je čisto prepričan, da pride pomoč kmalu.
Medtem nama je je bilo vedno huje. Vedno bolj naju je mrazilo in udi so nama bili kar trdi.
»Ali bi ne zmolila očenaša?« pravi Mani. »Bog nama gotovo hitreje pomore.«
Zmoliva očenaš. Potem sedeva in čakava.	(Nadaljevanje.)
Vganke
Marija Šoteri — Grinikečki.
Vgonite iz imena te gospe, kakše delo žele od vas!
Zložite reči te vganke tak, BO BKO	ka dobite lepo zapoved, štero
SE TEB TI	ste posebno dužni držati!
I PO GO PA
TE DO MA	*
LO ŠTUJ
Rešitev se mora poslati do
DI DE	30. aprila. Ki prav rešijo, dobijo
!	za dar lepo čtenje i podobico.
»Le počakaj, nismo ne, vedi, Lojzek, to ne gre! Kar dobim in kar imam, vse delim in tebi dam.«
Meni Lojzek prav ponosno: »Rika, sedem let sem star, zdaj bom lahko misijonar. Pojdem doli v Afriko ali tjakaj v Indijo.«
Mlada misijonarja
(Nadaljevanje.)
»O, predragi bratec moj, tudi jaz grem ko j s teboj! »Punce niso za mis'jone, ve ste samo za bonbone!«