NOVI ROD 3 ZVEZA I0Ž4VLETNIK1025 Novi Rod izhaja prve dni vsakega šolskega meseca in stane na leto 10 L. Posamezne številke, so po 1 L. — V inozemstvo 12 L. Izdaja „Zveza slovanskih učiteljskih društev" v Trstu. Vsebina : POJDI PO ULICI...........................Str Sfano Kosovel: SVETI MIKLAVŽ .... Ksaver Meško : JESEN.................... Josip Ribičič: POGON . . :.............. Ivan Albreht: KO JE TONE ODHAJAL V SVET Fran Žgur : ROJSTVO..................... K. L: HRANA BOGOV ..................... Janko Samec : ŠKRATI.................... Ksaver Meško: ŽABA IN LASTOVKA . . Poldi Leskovec: SIROTIN SVETI VEČER . Karol Širok: JEZUŠČEK V ZIBKI .... ZRNA.................................... KOTIČKARJEM............................. 33 34 35 36 37 40 41 42 44 45 45 46 47 (Ugankarji naj potrpijo, pridejo na vrsto v prihodnji številki.) Urednik : Pahor Jože, Trst, ul. Udine, 35. III. — Uprava: Novi rod, S. Gtovanni - Trieste (Casella postale.) — Uprava za Jugoslavijo: Marija Kmetova, Ljubljana, Bleiweisova cesta 21. Tiska Tiskarna .Edinosti" v Trstu. NOVI LETO V. V TRSTU, DECEMBRA 1924. ŠT. 3 Pojdi po ulici velikega mesta in boš videl čudesa. Pojdi kadarkoli, poleti ali pozimi, vedno boš strmci, koliko bogastva ima zemlja. Po rekah in po morjih, skozi gozde in puščave in čez visoke gore potuje to bogastvo, da pride sem, v ta vrvež ljudstva, in da se ti bahaško smeje v lice z vseh strani. Karkoli si moreš misliti in kar si ljude včasi le še v sanjah predstavljajo, vse se je nakupičilo tukaj, da mami človeka. Poglej to blestečo svilo! Še ni dolgo, ko je šumela v predilnici na daljnem vzhodu, v rokah malega Kitajca. Poglej to tkanino iz Kašmirja! Pastirji ob Indusu so čuvali črede koz, iz katerih mehke, tople dlake je nastala tkanina. In te cvetke in okraski, ki jih vidiš na težkem plašču! V avstralskem rudniku je vrtal mož, da se je našla zlata nit, ki so jo uvezli drobni, koščeni prsti v bogato oblačilo. Rdeči rubini, modri zafirji, rumeni topasi, biseri, ki jim ne vemo imena, odkod so ti doma? Z indijskih otočij so prišli in bohotijo v sijajnih dvoranah, ko je zunaj noč in mraz. Čudovito je, kako je zemlja zvezana z mrežo rok. Kjer rodi in ponuja, tam so roke, ki jemljejo in prekladajo. To uro pali solnce dolgo vrsto črnih nosačev s tovori sladkih dat el jev in kokosovih orehov ob širokem Kongu, to uro brije sibirski mraz karavano dromedarjev z vrečami čaja v Altaju. Človek, konj, mezeg, vol, jak in slon tovorijo križemsvet in ogromni parniki režejo morja in gredo za bogastvi. Sneg pokriva naša polja, ob ravniku žanjejo žito. V svečanu in sušcu orjemo, v Južni Ameriki zorijo polja. In kmalu nato zorijo v Egiptu in takoj potem v Mezopotamiji, dokler ni naposled žetev tudi pri nas. Zemlja je radodarna in nikdar ne počiva. Človek pa grabi, v vseh delih sveta, in si znaša skupaj, da mize šibe pod zakladi. Pojdi po ulici velikega mesta in boš videl čudesa. Božič je. Iz vseh oken sije bogastvo, kakor ne bi imelo druzega časa, da se pokaže v svojem bahaštvu. Tu blesti svila iz Kitaja, tam se grmadi volna iz Angore, tam te pozdravljajo skladi dateljev, stopinjo dalje se ti smeje težko grozdje iz Levanta. Pojdi po ulici in boš srečal otroka belih lic in vdrtih oči. V cunje je zavit in bos in ves droban. Premražen trepeta in glad mu sije iz zenic, sam mrzlični glad. Pojdi po ulici in boš videl. Stano Kosovel: Sveti Miklavž. KL mi T l »—r— ista noč pred svetim Miklavžem je bila polna sanj, ki so se vsipale na mojo dušo kakor blaga rosa. Vse, kar sem doživljal vsak dan od jutra do večera, je ostalo nekje daleč v deželi groze, mene pa so prenesle angelske peroti visoko nad oblake, kjer je kraljeval dobri sveti Miklavž z bogatim svetlordečim plaščem vrhu belega oblačila iz čipk. Bil sem v raju. Kraguljčki so pozvanjali drobno in tenko, -v sani sta bila vprežena dva belca. Nič ni.so pele podkve, nič *ni žvižgal bič; spredaj na vozu je sedel angel in držal v rokah hermeJinaste voljke. Obrnil isem se, da bi poprosil svetnika za ljubek dar; ali v trenotku so se sani okrenile in se izgubile neznano) kam. Prebudil sem se in izpregledal. Črna šestica na koledarju na steni se mi ,je priklonila prva v jutranji pozdrav. Tako tolsta in zaokrožena in polna je bila kakor božična potica. Da je bil svetnikoiv dan tiiskan s črno številko, se mi je takoj zamerilo; Miklavžev god se mi je zdel imeniten in takega počaščenja vreden, da bi morala biti številka na steni vsaj rdeča, kakor so natisnjeni vsi veliki prazniki v letu. Črna šestica mi ni dala miru. Čemu ni rdeča? Ali drugi ne praznujejoi tega godu tako pobožno kakor jaz? Dvoje vrat se je odprlo z odločnimi slinki in na hodniku se je oglalsil oče. Kmalu potem so prišli nas otroke budit. Opravil sem jutranjo moJitev hitro in se oblekel. Ko sem se še umil, sem šel z ostalimi v sob-oi k oknu, kjer smoi nastavili Miklavžu krožnike z imeni. In glej! Prostor med okni je bil prazen, pod oknom pa je stala češnjevo pobarvana miza z dvema klopema. Krožniki so bili polni sadja, slaščic, zvezkov, map in svinčnikov. Tudi peresa in igrače so bile med njimi. V čevljih pa so iztezale svoje sloke ivratove kvišku vitke kraljice šibe. Prevzet od pričakovanja, kaj je prinesel svetnik meni, sem jo udrl preko ostalih do isvojega krožnika in ga potegnil s pisanega travnika daroiv, hoteč ž njim uteči. Da ne bi tega nikoli storil! Kup se je pomešal, otroci so se začeli dreti da sem jim razmetal reči, in predno sem utegnil huškniti skozi kričečo verigo glav in rok, sem se znašel v koščenih kleščah, ki so me potegnile iz vrveža na proisto. Tam sem moral ostati, dokler iso si ostali razdelili Miklavževe darove. Nekdo je pri tem našel, da mu je igrača zmečkana in pokvarjena. Kdo drugi naj bi jo strl kakor jaz! In vzeli m) mi krožnik, pereisa, svinčnike, zvezke in mapo ter segli pCi šibi, ki se je šopirno ponašala v čevljih. Bil sem tepen in sem moral oditi iz sobe praznih rok. Praznik je biil zame omadeževan, moja duša ponižana, ponos prvorojenca strt. Jabolka in orehe so mi vzeli, slaščice so dobili drugi, zvezke, peresa in svinčnike pa si bcm moral zalslužiti s pokoro, so dejali! Bilo mi je hudo, da bi se najrajši razjokal. Udarci s šibo so me skeleli in me napravljali za upornika, kateremu ni več do milosti. Sedel sem v kot in opazoval druge, ki ,so imeli vsega na prebitek. Opoldne iso me pozvali k mizi. Jed mi ni hotela tekniti. Odrinil sem krožnik z juho od seibe in si zakril obraz z dlanmi. Peklo me je, da je sveti Miklavž tako trdosrčno dopustil ravnati z mano na njegov god! Užaljen sem zlezel v kot in buljil na cesto, katero je izoral sneženi plug. Po cesti so se vlekle dolge sive lise, podobne oistudnim kačam. In kakor ostudna kača se mi je zdel dan, teden in mesec in slednjič vsa zima. Kakor ostudna kača, ki se vleče tv) nedogled, da ji ni mogoče uzreti repa. Nič več lepote nisem videl pred 'seboj, oči so mi venomer uhajale na ceistoi, ki jo je ponoči tako tiho zapadel sneg in ki sol jo ljudje zarana izorali in prevlekli z umazanimi progami. Porodil se je v meni dvom o Miklavževi dobroti in pravičnosti in nič več ni plavalo' pred mano Miklavževo prijazno obličje, nič več me ni razvnemala milina svetnikovih oči. Obraz dobrotljivega in pravicoljubnega svetega moža se je nabral v stroge gube in med trepalnice se mu je zagozdila mrka črta kakor železen klin. Melsto sanj in darov je gledala vame šiba s svojim krutim udarcem, skelečim kot mraz... © © © © Ksaver Meško: Že spravljeni s polj so sadovi, Le zemlja se veseli je, in kmetič se jih veseli, od truda spočila si bo, že brijejo hladni vetrovi, obilno ljudem je rodila, in zime se vse boji. in čuti zdaj se trudno. Pod snegom bo tiho sanjala in zbirala novih moči, da k letu spet sad bo dajala, rednica, ki vse nas živi. Pogon. rzlo jesensko jutro na Gorenjskem. Megla je tako gosta, da se vlega na obraz in na obleko, in tako neprodana, da vidiš človeka šele ko stoji pred teboj. Na gostilniškem dvorišču se zbirajo lovci, lajajo lovski psi in vpijejo gonjači. Ko so vsi lovci zbrani, zatrobi vodja gonjačev v lovski iog in vsa truma Iclvcev se odpravi prati gozdu. Vsak iloivec zasede svoje stajališče, navadno je to ob robu kake gozdne jase, preko katere kaj rada teče preganjaja žival. Predno so vsa važna stajališča zasedena, mine dokaj časa. Megla se medtem raztegne in topi v solnčnih žarkih. Že šine tupatam skozi gosto vejevje svetel solnčni pramen — izgine, se zopet prikaže svetlejši in močnejši — in kmalu žari ves gozd v lepem jeseniškem jutru. Kmailu za lovci se odpralvijo tudi gonjači proti gozdu. Ob parobku se ustavijoi, gredo narazen in izpustijo pse v goščo. Psi tekajo, vohajoč po mokrih tleh in iščejo! z visoko dvignjenim repom sledu. Ko izsledi pes kako sled, zabevska kratko in ostro: in se požene po sledu naprej, dokler ne pritečejo do ležišča kake živali. Tu se za hip ustavijo, povohajo v zrak in se zaženo naravncist proti ležišču. Preplašena divjad se dvigne z ležišča in zdirja, zasledovana od lajajočih psov, proti zasedenim stajališčem. Začujejoi se prvi sitreli, klici in udarci gonjačev, ki islede psoim in zbijajo z dolgimi gorjačami po deblih, da spode divjad proti stajališčem. Ves gozd odmeva nenavadnega hrupa, ki se veča in veča, dokler ne zatrobi spet lovski rog ter oznani konec lova. Tedaj si Ivlzame visak lovec svoj plen na rame in krene proti shajališču, radoveden kaj bodo drugi prinesli. Poldne. Lovci se vračajo in stoje v polkrogu na gostilniškem dvorišču. Ob njihovih nogah na tleh leže trume zajcev, srn in srnjakov in tudi kakšna lesica je 'vmes. Stoje lovci, gledajo) plen in se pogovarjajo o svojih doživljajih. Ko pa odzvoni poildan, gredo v gostilnico in sedejo za mizo, da se okrepčajo1. V začetku ni čuti skoro drugega kot ropotanje žlic in vilic, ko pa se na mizi nagne steklenka in steče rujno vince po žejnih grlih, oživi družba in prične se lovski pogovor. Vsak ve kaj povedati, največ pa laži. A lovcu nikdo laži ne zameri. Tudi zbadljivk ne manjka. Najiveč jih leti na mestnega škrica, ki je prišel na lov v novi lovski obleki najnovejše mode. Že koj zjutraj ga je napadel neki lovski pes in mu raztrgal nove hlače. «To je zato», pravi star kmetski lovec, «ker ščene dobro ve kaj spada v gozd in kaj ne!» «Ščeneta so za enakoisit!» de drugi. «Zakaj bi bil eden no|v, drugi pa v ponošenih oblekah«, si misli. «Pa skoči in pregrize---------------Na, sedaj smo visi enaki!» «S škrici je križ!» pripoveduje gonjač na koncu mize, dovolj daleč, da ga golslpodek ne sliši: «Lanskega poletja pride tak le škric k meni in de: ,,Tako pa tako. Rad bi zasledil srnjaka." ,,Dobro!" mu pravim. ,,Idiva v tisto le zapuščeno kcičo tam sredi hriba. Tam poleg je jai-a. Na jasi pa srnjak. Če se postaviva pred zora k jasi, pa ga imava." In greva v kočo, da tam prenočiva. Ležeiva v seno in iskoro bi že bil zaspal. Pa zaslišim, kako škric vstane !s svojega ležišča in se splazi do1 okenca ter ga zapre. ,,Saj smo v poletju!" mu dem. On pa: ,,Veste, če spim pri odprtem oknu, dobim trganje po glavi!” ,,No, naj bo zaprto”, pravim jaz in zaprem oči. A kakor da bi mi nekaj legle na glavo. Ne morem, pa ne morem zaspati. ,,To je od zaprtega icikna", si mislim. Pa se tihe splazim do okna in ga odprem. Precej mi je bilo bolje. Zaspim, spim par ur in še pred zorci se spet zbudim. Zbudim škrica in stopim k oknu. Zaprto! Ponoči, medtem ko sem jaz spal, ga je gospodek spet zaprl. Nevoljen hočem odpreti okno — pa kaj vidim: okno ni ime'o šip. Namuznem se in vprašam: ,,Ali vas, gospod, kaj trga po glavi?” ,,0 nič, ako spim pri zaprtem oknu” de on. In jaz: ,,Pa če šip nima, kakor tele?" Pa vam skoči k oknu, pogleda, se prime za glavo in zavpije: ,,Jo-j, moja glava!" „Tiho”, dem jaz. A je že bila prepoznoi: Nedaleč zalaja srnjak in zasumi vejevje. — Tik mimo koče je zdirjal lep šesterak!» Bučen smeh sledi temu pripovedovanju. In še predno je smeha konec, že pripoveduje drug lovec podobno zgodbo, ki je morda resnična, morda pa tudi ne. © © © © A'br“": Ko je odhajal Tone v svet. oj, kako mu je bilo tesno, ko je odhajal z doma! Oče in mati sta bila pri njem in bratje in sestre, vsi starejši od njega, so- mu govorili o mestu, o visokih hišah in ponosnih palačah, kjer prebivajo sami veseli in srečni ljudje, ki ne vedo, kaj je žulj na roki in hudo na svetu. Zdaj bo še on tak srečen človek in bo imel vse, česar si bo želelo srce. Tista šolska leta minejo naenkrat, potem pa se razgrne pred njim široka bela cesta sreče. Tako je bilo takrat, ko je imel Tone deset let in se je odpravljal v mestne šole. Slišal je vse, kar sic1 mu pravili, razumel pa ni ničesar. Topo je gledal predse in je vedel samo to, da mora sedaj z doma, k tujim srcem in na tuja peta. Kakcr da jih hoče objeti in se jih okleniti, je romal mmmm njegov pogled po sobi od predmeta do predmeta, in vsak mu je bil drag. Tam na klopi pri srednjem oknu so mu pravili nekoč, da je naredil prve korake. V zapečniku je sedel, ko se je od matere naučil prve molitve; kot za mizo mu je klical jaslice v spomin. Tako tiho, tako skrivnostno je tam, kakor da se še vedno skriva hlevček v mahu in vabi. «Pridi, tukaj je toplo, pridi, da se ogreješ.» Tone bi planil tja in bi pokleknil, toda vsi okrog njega govore samo o odhodu in ločitvi... Oj, dom, ti rodni dom! Kakor je mislil in kakcr je gledal, so ga polile solze. Stiskal je ustnice, gledal je v tla in sram ga je bilo, da kaže svojo! bolečino; a skriti je ni mogel. Tedaj je pristopila mati k njemu in ga je prijela za roko. Naenkrat mu je bilo zdaj toplo, take toplo, kakor še nikoli. Omahnil je k materi in ni več prikrival žalosti. Ostali so začeli odhajati iz sobe. Drug za drugim so se porazgubljali, dokler nista ostala sama, čisto sama. Mehko ga je tolažil njen glas: «Nikar ne jokaj, dete moje, saj greš v same lepe dni. Koder boš hodil, bo tvoja mati v mislih s teboj. Kadar ležeš zvečer, misli, da tam daleč sanja tvoja mati k tebi; kadar zjutraj vstaneš, ne pozabi, da si bil ob prvem solnčnem svitu ti materina edina misel... Božič se vrne in takrat prideš pogledat domov. Vse mi boš poivedal, kar te bo težilo in kar te bo veselilo, in jaslice bova stavila, lepe ko še nikoli. Sama bom pripravila in nabrala mahu, vse te bo čakalo, ko prideš... Nikar ne jokaj, dete moje, saj veš, da mora biti tako.» « Zakaj?« «Zat;o', ker te ima rada tvoja mati.» «Mati — » «Ker ti želi samo dobro.» «Mati — » «Zato, da ti bo laglje živeti na svetu. Kadar boš velik, se spomni: Tako je želela in zato je delala moja mati! — Mene bo že krila zelena ruša, ti pa se spomni takrat name in pomoli za pokoj moje duše. Iznad zvezd bom gledala nate, iznad zvezd te bom ljubila in prosila, da bo sreča venomer s teboj.» Toneta so bolele .vse te tolažilne besede. «Pri vas bi ostal, mati!» Zdaj je tudi njo1 premagala bolečina. Prižela je sinka k sebi in je zaplakala------------- Naslednje jutro je Tone odšel z očetom v mesto. Videl je tiste visoke hiše, hodil je po širokih cestah, gledal gosposke ljudi, mislil pa je samo na dom. Kar je počel in kjer je bil, je bila njegova misel doma. Tako se je približal Božič. Gospodinja, pri kateri je stanoval, je bila vesela, da se vsaj za par dni iznebi dijakov, in jih je točno in vestno odpravila domov. Tone bi bil najraje vriskal od veselja. — Domov, domoiv, domov, domov, je sopihal vlak, kadar je proga vodila navkreber. — Saj grem, že grem, saj grem, že grem, je šlo potlej jadrno navzdol. Na postaji je čakal Toneta najstarejši brat. «Mati so nekaj bolni.» «Mati?» «Saj ni nič hudega; samo toliko sem ti povedal, da se ne prestrašiš, ko prideš.» Potlej nista govorila vso> pot. Ko je prišel Tone domov, je mati ležala bleda in shujšana. «Bog te sprimi», se mu je nasmehnil njen oslabeli glas. Tone ni imel besede. Stisnilo ga je v grlu in v očeh ga je zaskelelo, ko je stopil k postelji. «Si se privadil, kaj ne?» Tone je dihnil: «Malo že.» «Vidiš torej! Samo mahu ti nisem pripravila. Ali si žalosten? Le čakaj, drugo leto narediva jaslice.» «Drugo leto'», je ponovil Tone in se je zdrznil. Ni bil žalosten zavoljo mahu, toda mati, mati... Presedel je pri njej, noč in dan se ni ganil od postelje, dokler ni materi popolnoma zastal glas. Prišel je duhovnik, v hiši je zadišalo po svečah, a v veži so molili domači. Duhovnik je odšel, prihajali so ljudje, tiho kakor sence so prihajali, mati pa je mirno ležala na postelji. Tone je klečal pri njej in ji je držal rdečo svečo. Pri vzglavju je stal oče, okrog postelje bratje in sestre, po sobi pa so klečali ljudje in molili. «Moli, Tonček, moli! Ti si še nedolžen, moli», mu je jokala sestra, toda Tone ni mogel ničesar. Samo materine oči, ki so bile uprte vanj, je gledal, gledal v strahu, da bi mu ne ugasnile. «Mati — » Zdelo se mu je, da ®o se zganile njene ustnice, pa se je vzpel k njej, da bi jo* slišal. «Mati — » Z grozo je začutil, kako je hladen njen obraz, in se je spet zgrudil na kolena. «Moli, Tonček, moli», je klical tihi glas, v očesu materinem pa se je utrnila solza... Stran 40. Novi Rod Letnik V. Ko se je Tone po novem letu vračal v mesto, je bil sam. Le iznad zvezd ga je spremljala s svojo ljubeznijo' mati, samo iznad zvezd je gledala nanj. ©©©© Rojstvo. Rodila se danes velika je Luč — glej, angelji božji čez nebes gredo, zlat nesejo ključ Nebesa odpirajo, slrune prebirajo: Rojen je Bog 1 Vse, kamor kane, pesem ia zgane zemljo, nebo — Zemlja se stresa, bleščijo nebesa 1 — Cuj, človek ubog : Pesem iz sirune, blažena nada, pada, naj pada v Tvoje srce — naj te presune, izvabi solze; naj te ljubezen, rože Marije, Jezus zakrije v svete roke! „Hrana bogov“. tari Grki so bili iznajdljivi. Niso iznašli le vrste bogov, ampak so vedeli celo, da uživajo nektar in ambrozijo. Kakšna hrana bi to bila, še danes ne vemo. Učenjaki pa, ki se pečajo z rastlinstvom, so Starim Grkom vendar pomagali iz zadrege. Izbrali so med drevesi eno, ki so mu dali ime «Theobroma», kar pomenja «hrana bogov». raste v vročih krajih, posebno v Srednji Ameriki. Beli ljudje iso ga (spoznali še le po Kolumbovem odkritju. Prvi potniki po Mehiki so najprej o-glledotvaili njegovo seme, ki ima velikost mandlja. Indijanci so namreč zrnjei tega drevesa rabi
  • odo!,gaistim bučam, ki imajo znotraj seme. Kakor rečeno, ni to seme večje od mandljev in ga je na vsem drevesu komaj 1 do, 2 kg. Domačini mu pravijo «choco», iz česar isto napravili Evropejci «kakao». To seme pa goito|vo še mi «hrana bogov», ker ni užitno, temveč grenko in oljnato. Zato, se dene na solne e, ki povzroči okisanje. Po štirih ali petih dneh se začne kakao pražiti. Pri tem delu morajo biti previdni. Paziti je treba, da ne zrase toplota čez 100" C, torej ne nad toplino vrele vode. Ker ima zrnje v sebi okrog 50% tolšče (maščobe), jo včasi iztisnejo iz kakava in nadomeistijo z — lojem, ker je cenejši. Praženo zrnje ise potem drobi med valji v prah. Ta prah je še vedno dovollj grenak, zato se mu mora pridejati sladkor. Meša se v razmerju 1 : 1 '5; torej pride na 1 kg kakava 1 '5 kg sladkorja. Če se ta zmes dene 'v posodi nad ogenj, se napravi gosta tekočina, ki se ohlajena spet strdi. Tako tekočino so isi znali tudi Indijanci pripravljati in so ji dejali kakavova To drevo, v"ida: chocolatl (lati pomeni voda v indijski govorici). Pri nas pa se je razširila nova beseda: čokolada. Kadar imajo testo iz čokolade, mu lahko dajo kakršnokoli obliko. Navadnci se delajo plošče, ki se potem s pomočjo stroja zavijajo v staniol, podoben posrebrenemu papirju. V čokolado se stavijo tudi različni sadeži, celo vino in sladke pijače. Slaščice iz čokolade ise zajvijajo v barvan papir, ker lepe reči mikajo bolj. Tudi grenka zdravila mešajo včasi s čokolado, da jih bolniki lažje uživajo. Čokoladne tvornice se danes najdejo po vjeh deželah. Posebno znane so francoske in švicarske. Tvornice v Turinu danes nič ne za.cl-tajajo za temi. Vendar je treba uvažati zrnje iz gorkih krajev, kjer raiste drevo «Hrana bogcivi». Gojenje tega drevesa se je zelci razširilo, ker se čokolada povs.cid uživa. Azijska otočja ob ravniku so posebno primerna za uspevanje koristne rastline, ki doseže naj večjo plodovitost z 12. letom in rodi do 30. ali celo do 50. leta. Kolik,oi ,se morajoi delavci truditi z gojenjem tega drevesa in s pripravo čokolade, navadno nihče ne pomi/sli, ko uživa to slaščico. © © ® © Janko Samec: Škrati. Tiho, tiho, tiše ... zadržujte sapo! Škrat z rdečo kapo hodi okrog hiše. Skozi špranjo škili, prisluškuje pazno, kdo kriči tak blazno, da se Bog usmili ? Pollej jo čez irate urnihjkrač ubere, tam vse svoje brate v dolgo vrsto zbere. Pa nazaj se vrne, stopi v sobo'ž njimi; k bratcu se obrne: „Brž, otroka primi!" „In s seboj ga vzemi v gozda teme črne, da se k svoji mami nikdar več ne vrne. Tam pa le naj joka, naj na glas se dere — — Takega otroka naj le volk pobere!" '/ fe* M © © © © Ks’"erMeško: Žaba in lastovka. vak, kvak — kaj boš ti», je govorila žaba mladi lastovki, ki je veselo čvr^e poletavala nad tolmunom in si lovila mušice za malco, «kaj boš ti, ki niti plavati ne znaš!» «Saj znam, gospa», se je branila lastovka, «po zraku plavam.« «Po zraku plava!» se je zaničljivo zasmejala žaba. «Ta je pa res lepa! Nikoli še nisem slišala tako modre! Noričica, plavati je mogoče vendar samoi po vodi.» «Ko me je pa mati tako učila®, se je spet branila lastovka. «Kvak, tvoja mati!» je ošabno in zasmehljivo vihala žaba svoj tolsti ncs. «Posebno< modra gospa brž ni bila. O vzgoji vsaj je razumela presneto malo. Pa če že plavaš po zraku, kako da samo z dvema nogama?« «Peruti so to, gospa.» «Peruti sem, peruti tja! Samo z dvema znaš, to vidim.» «Mi zadostujeta. Prav lahko' plavam z njima.» «Kvak! — A povej, če bi ti eno nogo — perut, praviš ti — kdo polomil ali odrezal, ali bi še mogla plavati?» Lastovka se je zamislila. «Ne, gospa, z eno samo ne bi mogla», je priznala malodušno. «Vidiš! Jaz pa plavam, najsi bi mi tudi kdo eno nogo popolnoma odgriznil. Imam še tri! Druga ti je ta, draga moja! Kvak!» «Veseli bodite, gospa!» «Tudi sem. In ponosna sem na to, kvak!» se je mogočno napihnila ijaba. — «Peti brž tudi ne znaš posebno?» «Kakor me je mati naučila. Tako, kakor slavček, seveda ne.» « Kakor slavček!* je zadirčno oponašala in zmerjala žaba; silno za malo se ji je zdelo, da hvali lastovka petje slavčevo, njenega pa nič. »Poznam! Nič posebnega! Kvak, kvak!» «0, lepo, lepo, go,spa!» je vsa navdušena hvalila lastovka. «Kvak, kvak! Čuden okus in čudna sodba. Vidi se ti, da si še zelo mlada in si hodila v slabo šolo. Morda bi te bilo še mogoče malo poučiti in opiliti. Pazljivo posluhni zdaj mojo pesem!» Žaba se je napihnila, da bi ji za las golša počila, in je zapela s svojim raskavim glasom mogočno in ošabno: «Kvak - kvak - kvak - hrk - hrrrk-hrebekekekoaks - aks.» «Poskusi zdaj ti, mala», je prigovarjala napol ponosno, napol pokro-viteljsko-dobrohotno, ko je odpela svojo simfonijo. Lastovka je poskusila. Nežno je začvrčala: «Čiri, čiri, trili...» «Nič ne bo!» jo je oblastno prekinila žaba. «Slaba pamet, nič