Dne 31. januarja 1917 se je poklonilo na cesarskem dvoru na Dunaju odposlanstvo vojvodine Kranjske Njegovemu Veličanstvu cesarju Karlu in cesarici Citi, da obnovi in znova zagotovi staro zvestobo do habsburškega prestola. Deputacija je bila sprejeta v veliki dvorani tajnih svetnikov. V sprejemni dvorani se je uvrstilo odposlanstvo v dvojnem polkrogu v sredi deželni odbor in knezoškoi ijubljanski. Clani deputacije so bili: knezoškof ijubljanski dr. Anton B. Jeglič, deželni glavar dr. Ivan Šusteršič z deželnimi odborniki baronom Apfaltrernom (v uniiormi), dr. E. Lampetom, dr. Karlom Trillerjem, dr. V. Peganom, dr. Iv. Zajcem (v uniformi), nato so se vrstili v krogu posianci knez WindischgTatz (v uniiormi) župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar ter poslanci kanonik dekan Lavrenčič, grof Barbo (v uniformi), ravnatelj Karel Dermastia, Galle, Loj, Mihelčič, dr. Ravnihar, župnik Piber, Vehovec, Zurc, Zabret, predsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice Knez, načelniki cestnih okrajev Belec, Doltar, Erjavec, Hafner, Mejač, Tršar, predsednik društva za tujski promet dr. Krisper, predsednik obrtnopospeševalnega urada Kregar. Višji dvorjan je potrkal s palico ob tia, vellka vrata so se- odprla in v dvorano je stopil v maršalski uniformi cesar Karel in ob njegovi strani ljudomila cesarica Cita v preprosti črni obleki.^ Z navdušenim, krepkim, trikratnim »Živio« je pozdravilo odposlanstvo Njuju Veličanstvi. Cesar in cesarica sta pozdravljala z roko z veselim smehljajem na obrazu. Nato je spregovoril deželni glavar dr. Ivan Šusteršič ter tolraačil čuvstva prebivalstva vojvodine Kranjske s temi lepimi besedami: Vaše Veličanstvo! Presvetli naš cesar in gospod! V svetovnozgodovinskem času je božja volja poklicala Vaše Veličanstvo na najčastljivejši prestol Evrope in velikauske so naloge, ki jih je previdnost božja pridržala Vašemu Veličanstvu. Zaupanja polni gledajo narodi cesarstva na Vaše Veličanstvo in milo prosijo Vsemogočnega, da bi Vašemu Veličanstvu veliko delo uspelo in bila usojena dolga, srečna vlada. Prešinjeno teh vzvišenih čuvstev se bliža avtonomno zastopstVo kranjske vojvodine stopnjicam Najvišjega prestola, da se v najgloblji prespoštljivosti pokloni imenom dežele Vašemu Veiičanstvu, naši vzvišeni prejasni cesarici, in iz dna duše cele dežele obljubujejo zvestobo in vdanost do smrti. ^. . V tem slovesnem trenotku se spominja dežela z iskreno hvaležnostjo posebnega odlikovanja, ki ga je Vaše Veličanstvo že v prvih dneh Velesvoje Slavne vlade najmilostneje naklonilo kranjskemu pešpolku. Dežela je prešinjena od veličine te cesarske milosti in jo občuti kot največjo čast in kot novo dragoceno vez za najprisrčneje združenje dežele z ljubljeno Najvišjo cesarsko hišo. Vaše Veiičanstvo! Velepomenljivi, iz najplemenitejših nagibov izišli korak, ki ga je vpotilo Vaše Veličanstvo v namenu, da se svetu povrnejo blaginje miru, je navdal deželo z iskreno radostjo in najglobjo hvaiežnostjo. Ne zmeneč se za sovražne spletke, vidi dežela v tem koraku mnogo obetajoče znamenje bližajoče se srečne bodočnosti. . Vaše Veličanstvo! Skozi več kot šest stoletij s prejasno vladarsko hišo zvezana, ni kranjska dežela nikdar omahovala v svojih dolžnostih napram cesarju in državi. V viharjih vseh časov so zamogli prejasrsi predniki Vašega Veličanstva zaupati v kranjsko zvestobo in na njo zidati. In to zvestobo, izkazano v veselih in žalostnih dneh, preizkušeno v viharjih in bojih, utrjeno v iskrenem strahu božjem — zvestobo, ki je tako trdna in nepremakjliva, kakor nebotične prirodne trdnjavc, ki obdajajo deželo, to zvestobo prosi kranjska vojvodina najmilostneje sprejeti kot z veseljem poklonjeno vezilo dežele k slavnemu nastopu vladanja. Vaše Veličanstvo! Z moško — odkrito značajnostjo ljubi Kranjec svojega presvetlega vladarja in veliko skupno domovino. V polnem soglasju s tem neiztrebljivo globoko vkoreninjenim podedovanim mišljenjem, ljubi Kranjec iskreno svojo domačo grudo in se trdno drži svoiih posebnosti, svoje svete vere, svojega dragega materinega jezika ter ustanovnih pravic in svoboščin dežele.  Proseč v najgloblji prespoštljivosti za  to od Vašega Veličanstva mogočno zašči tlo ter cesarsko velenaklonjenost in milost za blagostanje dežele, izprošamo ponižno §ajobilnejši blagoslov na posvečeno glavo *'ašega Veličanstva in na Najvišje — Vašp prejasno hišo. Bog ohrani, Bog čuvaj, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo! Ko je deželni glavar končal svoj govor, so zagrmeli po dvorani zopet navekišeni »Živio!« klici. Njegovo Veličanstvo cesar Karel je odgovoril: Zahvaljujem se Vam za Vašo izjavo lojalnosti. Prebivalstvo dežele Kranjske je dalo v več stoletni pripadnosti dedni hiši opetovano slavne dokaze dinastične zvestobe in vdanosti. Požrtvovalnost obeh v deželi stanujočih narodnosti v sedanjem težkem boju in z junaštvom zvezana zvestoba kranjskega vojaka Mi daje trdno jamstvo, da bo ostala Moja ljubljena vojvodina Kranjska, ki si je lahko svesta Moje očetovske naklonjenosti in skrbi, vedno trdna in zanesljiva opora Mojega prestola in Moje države. Bog naj ohrani krasno deželo Kranjsko! (Ta stavek je izgovorllo Nj. Vellčanstvo v slovenskem jeziku.) Posredujte svoji domovini Moj cesarski pozdrav. Ko je izgovoril slovenske besede: »Naj Bog ohrani krasno deželo Kranjsko!« se je polastila odposlanstva globoka ginjenost. Nato je predstavil deželni glavar Veličanstvoma vse člane deputacije. Cesar je šel od člana do člana, nagovoril vsakega in mu podal roko. Nekatere je ogovorila tudi cesarica in jim podala roko. Ob slovesu so zadoneli še enkrat po dvorani »Živio!«-klici. Sprejem odposlanstva kranjske vojvodine na dunajskem cesarskem dvoru ostane gotovo vsem, ki so bili navzoči, v trajnem spominu. Prebivalstvo pa je hvaležno za milost, s katero je bila sprejeta deputacija. Bog ohrani in blagoslovi Njiju Veličanstvi! Nadalje je sprejelo Nj. Veličanstvo cesar Karel dne 29. januarja t. 1. v Badnu poklonitveno odposlanstvo istrske deželne upravne komisije in poslanstvo tržaškega mesta, dne 31. januarja pa poleg kranjskega odposlanstva tudi goriško - gradiščansko, koroško in štajersko. Vsi voditelji odposlanstev so izražali v svojih nagovorih neomajno zvestobo, ljubezen in vdanost preblvalstva vseh narodnosti do Nj. Veličanstev presvetlega cesarja in cesarice in do vse prejasne hiše habsburške. V odgovorih se je zahvaljeval cesar za izraze vdanosti in zvestobe. Naglašal je junaštvo vseh naših bojevnikov na vseh frontah in se pohvalno izrazil o vzornem vedenju prebivalstva v zaledju. Posebno je zagotovljal svojo cesarsko očetovsko skrb za one dežele, ki jim je vojna prizadjala najobčutnejše rane. Vsem odposlanstvom je naročil prebivalstvu izročiti najmilostneje pozdrave!