OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a A» GRAFIČNE STORITVE 489 Na trgu 51, Mozirje ^Sjunjgraf Majice in kape po vašem okusu Za promocijo podjetij, ob raznih prireditvah, obletnicah... Minimalno naročilo je 50 kom. POSEBNA PONUDBA! Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 Minimalno naročilo je 30 kom. LESARSKI PRAZNIK V PN" 5, 9) Vaške igre na Rečici ob Savinji za sprostitev in smeh STRAN 27 EOSODOBUEjgg kTvtopraln1^! ,OPS* ovenita Tel.:+38* S SSS fi* 9» Miza, senčnik in štirje stoli yt^. (alurninijjnšfeklo) C30Q0 Delovni čas: MARKO SKOK S.P, Cesta na Lepd Njivo i 9, 333D Mozirje GSM 04 1 /622-600 TEL. 03/S39-00-9 1 — uiSÄ Zadruga mozirje Jefoni prodajnega intra Ljubijà: prodajalna 837-07-80 prodaja kmetijstvo 837-07-84 skladišče gradbenega mat. 837-07-87 poslovodja 837-07-82 faks 837-07-88 V mesecu juliju in avgys 10% POPUST! Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. NLB® Leasing NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13,899 53 12 Trgovina z obutvijo . % Jurčekjm 4r- KOPITARNA Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZ El Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurčeh v Parižljah, tel. 705 09 33 Vettkm pesemmsba mepmđm§m1 poletne obutve šm VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 Od pom do pet. od 7. dcTT9. ure sobota od 7. do 1%, ure ^ V POSLOVNEM OBJEKTU Ol NAZARJE CZ* ‘ / i Tudi v tem niesecu^am ob friziranju PODARIMO PÄRAFINSKQNEGOIIQK! ^Vsako deseto striženje brezplačno! Naučila sprejMiamo na telefon 03/839-52-71. * Poletje v pisarnah V dneh, ko sonce ogreje ozračje na preko trideset stopinj Celzija, je kar težko razmišljati o resnih temah, kot je na primer socialni sporazum. Izjema so seveda tisti, ki svoje delo opravljajo v klimatiziranih prostorih, pa še tisti najbrž s kotičkom možganov že mislijo na prihajajoči dopust. Toda čas ni zaveznik niti delojemalcev niti delodajalcev, kaj šele države. Poznavalci političnih razmer v Sloveniji pravijo, da se od letošnje do prihodnje jeseni na zakonodajnem področju ne bo zgodilo nič dramatičnega, saj bi lahko tovrstne spremembe posledično povzročile negativen odziv v javnosti, tega pa si vladajoča koalicija, ko so pred vrati predsedniške volitve, predsedovanje Slovenije Evropski uniji in parlamentarne volitve, kajpak ne želi. Po drugi strani pa ni izključeno, da ne bodo prav v tem času izbruhnile kakšne nove afere, saj so poraženci prejšnjih volitev v svoji užaljenosti očitno zmožni povedati še kaj sočnega. Prav afere, povezane s korupcijo, pa so najbolje nevarne za vsako oblast. Direktorji in podjetniki morajo svoje poslanstvo opravljati ne glede na trenutno stanje v družbi, ne glede na to, ali so volitve šele pred vrati ali pa so njihovi rezultati že znani. Dobre rezultate morajo dosegati ne oziraje se na trenutno razpoloženje volilne baze in neodvisno od (ne)naklonjenosti medijev aktualni politiki. Od direktorjev in podjetnikov se pričakuje, da v vsaki, še tako neugodni ekonomski situaciji najdejo prave rešitve in zagotovijo ne samo obstoj podjetij, ampak tudi njihov nadaljnji razvoj in napredek, da o plačah za tekoče delo sploh ne izgubljamo besed. Slovenija se na svoji tranzicijski poti nahaja v zelo pomembnem obdobju. Sedanja vlada, ki je na začetku mandata pred slabimi tremi leti napovedala pospešen umik iz gospodarstva, to počne z zelo umirjenim tempom, s kakršnim procesa zagotovo ne bo zaključila do prihodnjih volitev 2008. Kakšna bo nova vlada in kakšna bo njena strategija, je glede na trenutne javnomnenjske raziskave še preuranjeno napovedovati, gospodarstveniki pa morajo do takrat (in tudi po tem) zagotavlj ati kar čim boljše poslovanje svojih podjetij. Rezultati zgomjesavinjskih in šaleških podjetij za leto 2006 niso slabi. A le tako dolgo, dokler jih ne primerjamo z bolj razvitimi slovenskimi regijami. Takrat ugotovimo, da se naš razvojni zaostanek povečuje, s tem pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. IZ VSEBINE: Aktualno: Dobri poslovni rezultati naj se odrazijo tudi na plačah.......4 OS Rečica ob Savinji: Potrjen prvi proračun samostojne občine... 5 Velenje: Franci Kotnik postal novi direktor GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice.... 6 Zadruga Mozirje: Zgodovinske probleme bo potrebno odpraviti...............6 Golte: 16 let od pristanka helikopterja JLA.9 Rečica ob Savinji: Večer pod trško lipo................11 28 Kolesarska maratona Alpe in Zelene doline: Zmagovalca Zgornjesavinjčana Helešič in Rosenstein.........17, 20 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 28,13. julij 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.0.0. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. e RAST PLAČ NAJ ZAOSTAJA ZA RASTJO PRODUKTIVNOSTI - TODA KOLIKO? Dobri poslovni rezultati naj se odrazijo tudi na plačah Slovensko gospodarstvo v zadnjem obdobju beleži vidne uspehe, saj naj bi bila gospodarska rast letos po nekaterih izračunih kar okoli sedemodstotna. Izračuni za leto 2006 kažejo šti-riodstotno realno rast produktivnosti. Po mnenju sindikatov so ti kazalci zadosten razlog, da se avgusta, ko bo po dogovoru možno plače spet popravljati, odrazijo tudi na plačah delavcev. Temu nasprotujejo delodajalci, ki zahtevajo, da produktivnost raste hitreje kot plače. ZAHTEVE DELAVCEV IN SINDIKATOV Plače naj sledijo rasti produktivnosti in inflacije, menijo v sindikatih. Kazalci za lansko leto, še bolj pa letos kažejo visoko gospodarsko rast, relativno nizko stopnjo inflacije ( za lani 2,8 ) in zelo nizko brezposelnost. Vsi ti ugodni trendi pa se ne odražajo na plačah delavcev, saj so plače do četrtega plačnega razreda pod minimalnimi in torej pod pragom revščine. To pa so plače za delovna mesta, ki zahtevajo celo peto stopnjo šolske izobrazbe. Konfederacija sindikatov Pergam je 20. junija predlagala, da se izhodiščne in najnižje osnovne plače za avgust povečajo za celotno rast lanske Dr. Bogomir Kovač meni, da bi višanje plač kar povprek ne bilo pravilno (foto: Marija Lebar) inflacije, karje namesto v kolektivni pogodbi dogovorjenih 2,5 odstotka za 2,8. Predlagajo tudi, da se plače dodatno povišajo še za realno rast produktivnosti dela v letu 2006, karje 4 odstotke. »Ugodna konjunkturna gibanja in dobri poslovni rezultati, ki so tudi posledica uspešnega dela zaposlenih, omogočajo in terjajo, da se korenito spremeni plačna politika in zagotovi skladnejša rast plač z rastjo inflacije in produktivnosti,« meni predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič: »Izgovori nekaterih delodajalcev, da je potrebno biti previden, saj bo morda kmalu nastopila recesija, ne vzdržijo. Kdaj pa naj bi popravljali plače, če ne sedaj? Ali v kriznih časih? Če bi primerjali rast plač z izjemno rastjo dobičkov, bi dobili še večje nesorazmerje. In pri izplačilih dividend in nagrad upravam in menedžerjem nihče ne govori o potrebni previdnosti. Štedilo bi se naj samo pri že tako za preživetje komaj zadostnih plačah delavcev. Podobno seje zgodilo že pri novem Zakonu o dohodnini, saj je znižanje davčnih stopenj prineslo velik porast neto dohodkov ravno tistim z najvišjimi plačami. Naša anketa So plače dovoli visoke? Čeprav statistični podatki kažejo, da je Slovenija v prvem letošnjem trimesečju zabeležila več kot sedemodstotno gospodarsko rast, podjetja pa so ioni svoj čisti dobiček povečala za skoraj četrtino, te rasti pri plačah ni bilo opaziti. Povprečne bruto plače zaposlenih so lani namreč porasle le za nekaj več kot dva odstotka. A sociologi opozarjajo, da plača ni potrebna le za preživetje, temveč jetudizelodobro motivacijsko sredstvo. In če plače ne bodo spremljale pozitivnih gospodarskih trendov, bodo ljudje manj delali in iskali druge zaposlitve. Sindikati predlagajo, da bi morali v novi kolektivni pogodbi pri plačni politiki upoštevati rast produktivnosti dela. Slovenija namreč pri cenah pri številnih artiklih že dosega evropsko povprečje, medtem ko pri plačah žal še vedno zaostaja. Kako je to v naši dolini? So plače v primerjavi s stroški dovolj visoke? Lucija Blaževič, Ljubno ob Savinji S svojo delavsko plačo komaj preživim. V primerjavi z današnjimi cenami in visokimi življenjskimi stroški je plača zelo majhna. A kaj ko z njo moraš preživeti, nihče te ne vpraša, ali lahko in kako. Anton Acman, Mozirje Moja plača v primerjavi z današnjimi cenami ni dovolj visoka. Čeprav je bila pred desetimi leti veliko višja kot danes, nekako preživim. Vendar pa ne vem, kako preživijo ljudje z veliko nižjo plačo, kot je moja. Samo Begič, Nazarje Plače in življenjski standard ljudi v neki državi so med drugim odraz njenega gospodarskega stanja oziroma stopnje produktivnosti. Slovenija je pred kratkim vstopila v območje evra, zato je podobno kot v državah, ki so v to območje vstopile pred nami, prišlo do precejšnjega dviga cen osnovnih življenjskih potrebščin in storitev. Dvig cen teh dobrin je vsekakor višji od zabeležene 3% letne inflacijske stopnje. Ker pa je slovensko gospodarstvo že leta v konjunkturi in dosegamo lepo gospodarsko rast, se povečujejo tudi plače. Ukinjanje davka na izplačane plače tudi pripomore k dvigu standarda ljudi in kaže na dobro kondicijo našega gospodarstva. Lilijana Bele, Gornji Grad Moja plača bi bila le za preživetje, za kakšne ustvarjalne ideje pa zmanjka. Seveda je marsikaj odvisno od želja. Svoje plače ne morem primerjati z dobičkom podjetja, ker delam v šolsh/uin odarstvu. Katica Jelaš, Nazarje Moja plača, katere višino narekuje država, je v primerjavi ni bistveno premajhna. Moram biti zelo previdna pri zapravljanju, da z njo preživim cel mesec. Kaj posebnega si ne morem Robert Vivod, V primerjavi s cenami je moja plača nizka, a nekako uspevam preživeti. Vsekakor pa ni v sorazmerju z dobičkom, ustvari podjetje, v katerem delam. Na potezi pa je sedaj vlada, ki mora urediti zakonodajo tako, da bo delavec prav tako participiral pri ustvarjenem dobičku. Ne želimo, da bi vse, kar smo ustvarili, tudi sproti potrošili. Že leta 2004 smo sklenili dogovor o zaostajanju rasti plač za rastjo produktivnosti za en odstotek. Zaradi skoraj triodstotne lanske inflacije pa plače že tako beležijo realen padec! Še slabši pa bi ti kazalci bili, če bi od plač odšteli vse dodatke, kot je dodatek na delovno dobo ali dodatek na pogoje dela, ki sta v resnici socialni kategoriji.« DELODAJALCI UGOVARJAJO Vodja pogajalske skupine v Gospodarski zbornici Slovenije, Jože Smole, meni: »Delodajalci bomo vztrajali, da mora rast plač zaostajati za rastjo produktivnosti. Delež vključitve produktivnosti v plače naj bo odvisen od rezultatov posameznega delodajalca, kakor tudi od drugih dejavnikov, ki vplivajo na rast produktivnosti.« »Delodajalci ostajamo na načelih dosedanje plačne politike. Rast plač mora zaostajati za rastjo produktivnosti in mora biti odvisna od poslovnih rezultatov. V obdobju 2000-2006 so se stroški dela v industriji in storitvah v EU zvišali za 23, v Sloveniji pa za 63 odstotkov,« ugotavlja predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Borut Meh. EKONOMISTI SE NAGIBAJO K PREVIDNOSTI Dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani pravi, da so sedanji ugodni kazalci gospodarske rasti v precejšnji meri posledica konjunkturnega vrha gospodarskega cikla, ki mu bo sledil padec. Zato meni, da bi višanje plač kar povprek ne bilo pravilno. Podobnega mnenja je tudi direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete Franci Križanič: »Dvig plafona plač lahko pripelje do višje brezposelnosti in zapiranja nekaterih podjetij. Predlagam, da konjunkturni val izkoristimo za participacijo delavcev v oblike 13. in morda 14. plače ter drugimi nagrada- mi v uspešnih podjetjih. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič: »Če bi plače letos vsem povečali za doseženo produktivnost v lanskem letu, ne bi ostalo nobenega prostora za dodatno zaposlovanje niti za motiviranje bolj uspešnih delavcev. Za podjetja, katerih poslovanje ni doseglo povprečne uspešnosti, pa bi to lahko pomenilo tudi grožnjo za nadaljnji obstoj. Podoben primer bi bil, če bi avtomatično usklajevanje plač s produktivnostjo zapisali v kolektivno pogodbo. Pri predlogu gre za poceni populizem, katerega cena pa bi bila lahko izredno visoka.« Marija Lebar KONFERENCA LESARJEV V NAZARJAH Slovenski gozdovi predstavljajo simbol Kot zadnjemu od govornikov je župan Ivan Purnat (desno) pozdrav namenil ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku (foto: Marija Sukalo) V okviru prvega lesarskega praznika, ki so ga obeležili v Nazarjah drugi vikend v juniju, so pripravili mednarodno razvojno konferenco lesarjev, ki sejeje udeležiltudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Predstavljeno je bilo stanje v lesno predelovalni panogi na nacionalnem in regijskem nivoju ter projekt lesarskega razvojnega centra (LRC). Projekt LRC delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG MIA Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006.0 dosežkih in izzivih v lesarski panogi so spregovorili direktorji in podjetniki iz Sa-Ša regije in od drugod. Strinjali so se, da se lesarji žal ne povezujejo med sabo, hlodovina pa pogosto »odide« iz naše doline v tujino, ki jo potem »vrne« z dodano vrednostjo slovenskemu kupcu. Minister Podobnik je v svojem referatu posebej poudaril povezanost med obnovljivimi viri energije in lesom, ki je glavni vhod v lesnopredelovalni industriji, hkrati pa pomeni izjemno strateško energetsko surovino. Minister je prepričan, da bi se kot sooblikovalci energetske politike na področju obnovljivih virov energije predelovalci lesa morali zavedati, da je v prvi vrsti potrebno vzpostaviti uravnoteženo stanje med porabo lesa kot osnovnega »in-puta« lesnopredelovalne industrije ter lesom kot energentom na področju izrabe obnovljivih virov energije. »Ekonomske, ekološke in socialne prednosti rabe lesa so razvojna priložnost Slovenije. Slovenski gozdovi predstavljajo simbol prepoznavnosti države in so odraz de- setletnega in tudi stoletnega odnosa do trajnostnega razvoja. Vendar je potencial slovenskih gozdov vse prej kot dobro izkoriščen. Letno priraste sedem in pol milijona kubičnih metrov lesa, letni posek pa znaša le 40 odstotkov te količine. Možnosti so torej še odprte, le izkoristiti jih je treba, seveda na pravi način ob zavedanju dejstva, da, kar se tiče rabe kvalitetnega lesa, na prvo mesto prav gotovo postavimo lesnopredelovalno industrijo. Upravljanje z lesnim potencialom je tako torej eden od glavnih vzvodov oblikovanja kulturne krajine slovenskega podeželja, ki je močno neposredno povezana z njegovim razvojem,« je med drugim poudaril minister za okolje in prostor. Marija Šukalo OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI Potrjen prvi proračun samostojne občine Občina Rečica obSavinji bo vletošn-jem letu gospodarila z 1,3 milijona evrov, dodatno pa naj bi se zadolžili še za 40 tisoč evrov. Do naslednje seje naj bi župan Vinko Jeraj svetnikom predstavil vsebino sporazuma o delitvi premičnega premoženja med Rečico in Mozirjem. Svetnik Milan Cajner vztraja, da tretjina te lastnine pripada Rečičanom, obenem pa je izrazil dvom o mozirskem korektnem gospodarjenju s skupno imovino. Vsako poseganje v to premoženje, če je do njega prišlo, je po Cajnerju pravno neveljavno. V nadaljevanju so svetniki obravnavali predlog bodočih pokrajin in bili enotni v podpori Sav-injsko-šaleške pokrajine, vendar pod pogojem, da bodo usklajeno delovali in se enotno odločali z ostalimi zgornjesavinjskimi občinami. Ob tem je Cajner poudaril, da se je država odločila za nenormalno visoko število pokrajin, v navezi z Velenjčani oziroma Šalečani pa se lahko zgodi, da bodo Zgornjesavin-jčani pri ključnih vprašanjih preglas- ovani. Savinjčan m GZS SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA Franci Kotnik postal novi direktor zbornice Na svoji seji je Upravni odbor Savinjsko-šaleške območne zbornice za novega direktorja imenoval Francija Kotnika iz Nazarij. Alenka Avberšek, ki ji je pred časom potekel mandat, je delo direktorice opravljala kot vršilec dolžnosti. Na razpis se ni ponovno prijavila, saj odhaja na novo dolžnost v Ljubljano. ki gaje strnil v šest točk. V njih je izpostavil predvsem graditev imidža zbornice, ki bo po meri članstva, partnerstvo z obstoječimi razvojnimi inštitucijami, dostopnost tudi za Dosedanja direktorica Savinjsko-šaleške območne zbornice Alenka Avberšek je novemu začasnemu direktorju Franciju Kotniku obljubila vso potrebno pomoč (foto: Marija Lebar) Dr. Cvetka Tinauer, predsednica upravnega odbora zbornice je pojasnila, da so pred direktorjem zbornice v teh nemirnih časih, ko zbornica še išče najustreznejše oblike delovanja in organiziranosti, številni izzivi. Znano je, daje Zakon o prostovoljnem članstvu v Gospodarski zbornici Slovenije potegnil za seboj številne izstope gospodarskih družb, ki z dosedanjim delovanjem zbornice niso bile najbolj zadovoljne. »Potrebovali smo nekoga, ki bo sposoben timskega dela, ki dovolj dobro pozna probleme v zbornici in ki bo dovolj operativen, poleg tega pa se mora zavedati, da to ni funkcija, ampak trdo delo,« je pojasnila Tinauerjeva. Tako so nagovorili Francija Kotnika, dosedanjega člana upravnega odbora zbornice. Ta seje na petkovi seji članom odbora na kratko predstavil in opisal svojo dosedanjo službeno in podjetniško pot. Predstavil je tudi svoj program dela na mestu direktorja zbornice, mala podjetja, novo organiziranost. Na lastno pobudo naj bi bil Kotnik imenovan kot vršilec dolžnosti di- rektorja za dobo enega leta. Ker pa so člani odbora menili, da bo svoj mandat, razen časovne omejitve, opravljal polno, so ga soglasno imenovali za začasnega direktorja GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice, Velenje. »Funkcijo direktorja bom opravljal pogodbeno, kar pomeni, da ostajam zaposlen v podjetju Savinjske novice in ostajam tudi na funkciji glavnega in odgovornega urednika,« je izjavil Kotnik. Upravni odbor je menil, da naj se novi direktor poleg ostalih zadolžitev predvsem posveti članstvu, pri čemer menijo, daje potrebno oditi v podjetja in jih nagovoriti. Kot rečeno, odhaja Alenka Avberšek na novo delovno mesto svetovalke generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije, od dosedanje ekipe pa se je težko poslovila. Dodala je, da bo pri delu območne zbornice še vedno z veseljem pomagala, novemu direktorju pa je čestitala in mu zaželela uspešno delo. Marija Lebar OBČNI ZBOR ZADRUGE MOZIRJE Zgodovinske probleme bo potrebno odpraviti Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje je v preteklem letu preselila poslovne prostore iz Mozirja v Gornji Grad in zato požela nezadovoljstvo med nekaterimi kmeti. Bolj bistven je podatek, da so zadružniki preteklo leto zaključili s štirimi milijoni tolarjev dobička, skupni promet pa se je v primerjavi z letom prej povečal za dobre štiri odstotke. Pozitivno tekoče poslovanje pa seveda ne pomeni, da problemov oziroma nepravilnosti ni. Zaradi bilance stanja je revizor Jože Čelik predlagal vodstvu Zadruge Mozirje nič manj kot sanacijski program, na podlagi katerega bi bilo možno odpraviti določene računovodske in finančne težave iz preteklih let. Čelik predlaga realen sanacijski program z realnim prikazom knjigovodske vrednosti premoženja in prodajo odvečnega premoženja, ki stroškovno bremeni tekoče poslovanje firme. Vodstvo Zadruge Mozirje verjame v prihodnost, kljub skrb vzbujajočem poročilu revizorja, ki pa ni katastrofalno Revizor Jože Čelik: »Zadruga ni delala v skladu z računovodskimi Standardi« (fotografiji: EMS) »Rezultati revizije so pokazali slabše stanje kot v letu 2005, zato sem dal negativno mnenje na računovodske izkaze. Zaradi nadaljnjega poslovanja je nujen sanacijski program. Nov zakon o zadrugah odpira možnost pridobitve državne pomoči, seveda pod pogojem, da je tekoče poslovanje pozitivno. Razmisliti bo potrebno, aii je smiselno izvajati celo vrsto dejavnosti, kar terja dobro organiziranost,« je pred prisotnimi člani Zadruge Mozirje nizal revizijske ugotovilve Jože Čelik. Direktorja Andreja Presečnika revizijsko poročilo ni presenetilo, saj gre za logično in pričakovano nadaljevanje predhodnega poročila. Obstaja bojazen, pravi Presečnik, da bodo v prihodnjih letih največ težav povzročale odprte terjatve iz minulih let, saj ravno neizterjan denar najbolj bremeni bilance. Vendar so po njegovem prepričanju zadeve rešljive, v kolikor jim bo uspelo tudi v prihodnje tekoče poslovati pozitivno. Zadružniki torej verjamejo v prihodnost, zato so trdno odločeni rešiti težave iz preteklosti in ostati še naprej servis članom in ostalim prebivalcem Zgornje Savinjske doline. Savinjčan REGIJSKI PARK KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE Ljudje bodo glede parka dobili jasne odgovore V petek, 6. junija, je v Logarskem kotu potekala seja programskega sveta, na kateri so bile potrjene teze za uredbo regijskega parka Kamniško-Savinjskih Alp. Poleg predstavnikov občin Jezerskega, Preddvora, Kamnika, Luč, Solčave in koordinatorja projekta - podjetja Logarske doline d.o.o., je sestanku prisostvoval tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Vladna uredba dokončne ustanovitve regijskega parka je začrtana za september prihodnje leto. Delovnemu sestanku z ministrom Janezom Podobnikom so prisostvovali predstavniki občin Jezerskega, Preddvora, Kamnika, Luč, Solčave in koordinator projekta iz Logarske doline d.o.o.(foto: ArtPuk) OBČINSKI SVET LJUBNO Hitra cesta in drobtinice Z izjemo lučkih so se svetniki zgornjesavinjskih občin izrekli o državnem predlogu bodočih pokrajin. Tako tudi svetniki občine Ljubno, ki verjamejo, da sta »njihova« županja Anka Rakun in njen velenjski kolega Srečko Meh župansko tako uigran dvojec, da večjih problemov v predvideni Savinjskošaleški pokrajini ni na obzorju. Svetnikom je v glavnem jasno, da Zgornja Savinjska dolina zaostaja po razvitosti za Šaleško vsaj za eno svetlobno leto, torej seje potrebno sprijazniti, da se bo sedem tukajšnjih občin v tej pokrajini dušilo. Med razpravo je bilo slišati staro resnico, da bo razvojno največ pridobilo središče bodoče pokrajine. V zadnjih letih seje to najbolj odrazilo v primeru Celja. Na Ljubnem so se z usodo zakotja bolj ali manj sprijaznili, kljub temu pa pričakujejo, da se bo bodoča hitra cesta čim bolj približala Zgornji Savinjski dolini, dobro bi bilo imeti čim več pokrajinskih služb in mogoče še kakšno malenkost s pokrajinske mize. Savinjčan PARK NAMENJEN NJEGOVIM PREBIVALCEM Na petkovi seji so bili po besedah ministra Podobnika podani najbolj bistveni koncepti delovanja: spodbujanje razvojnih možnosti prebivalstva, celosten trajnostni razvoj območja, zavarovanje biotsko pomembnih elementov, spodbujanje naravi prijaznih oblik kmetovanja, usklajenih z varstvom naravnih vrednot, vzpodbujanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, širitev okolju prijaznega turizma in ohranitev kulturne krajine in naravne dediščine. Minister poudarja, daje pri pogovorih najbolj ključen dejavnik ravno preb- ESOTECH VELENJE Imenovana Iz družbe Esotech je prišlo skopo obvestilo, daje bila na seji 3. julija s sklepom nadzornega sveta s funkcije uprave razrešena Zofija Mazej Kukovič in za novo enočlansko upravo imenovan Marko Škoberne. Gotovo je bila menjava presenečenje za marsikoga, tudi za samo Kukovičevo, kije bila v tem času na službenem potovanju na Kitajskem. Škoberne se je v petek, 6. julija, udeležil seje Upravnega odbora GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice, kjer je povedal, da je imel nadzorni svet v Esotechu za svojo odločitev podporo tako pri notranjih kot zunanjih deležnikih. Raz- Regijski park... ... je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. V regijskem parku morata biti opredeljeni najmanj dve varstveni območji, tako da je varstveno območje s strožjim varstvenim režimom opredeljeno v manjšem obsegu in točkovno. Z aktom o zavarovanju se določijo podrobnejša pravila ravnanja na območju regijskega parka. Decembra 2005 je bil podpisan Sporazum o ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Pri določitvi predloga meja je bilo osnovno vodilo, da posamezne občine meje zavarovanega območja same predlagajo, in da se na začetku vključi le najbolj odmaknjene in najredke-je poseljene predele občin, ki pa so z vidika naravnih vrednot njihov najvrednejši prostor. Park bo tako vključeval približno 610 prebivalcev in okoli 30 kmetij. ivalstvo območja, katerim zagotavlja transparenten dialog, osveščanje, izobraževanje in strokovno pomoč. IZ KRAJINSKEGA V REGIJSKI PARK Logarska dolina bi kot del regijskega parka postala bolj prepoznavna, predvsem pa bi s sodelovanjem lahko lažje prišli do finančnih sredstev in pomembnih izmenjav izkušenj. »V Logarski dolini imamo s parkom pozitivno izkušnjo,« je povedal direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. Avgust Lenar, največji omejitveni dejavnik pa se odraža na vprašanju prebivalstva glede posegov v prostor. Kot predstavnik koordinatorja projekta Lenarzagotavlja, da »bodo javne razprave izčrpne in da bodo ljudje dobili jasne odgovore na zastavljena vprašanja.« Na seji so sprejeli tudi logotip in znak parka. ArtPuk nova uprava mere v podjetju so po menjavi uprave po njegovem stabilne. V treh dneh, to je od torka do petka, so uspeli pridobiti nova naročila v višini običajne dvomesečne realizacije. Marko Škoberne pravi, da ga zlasti veseli, da so se sklenili v podjetje vrniti nekateri strokovni kadri. Tudi sam je bil v Esotechu dolga leta, a je pred kratkim odšel drugam, sedaj pa se je vrnil. Po trditvah nekaterih medijev namerava Kukoviče-va po vrnitvi iz Kitajske sprožiti nekatere pravne postopke v zvezi s sklepom nadzornega odbora. Marija Lebar TRI DESETLETJA OBRTNIŠTVA MARJETICE FINKŠT IZ NAZARIJ Dober frizer mora znati stranki prisluhniti Marjetica Finkšr iz Nazarij je že tri desetletja obrtnica. Sprva je delala v Lučah, pozneje pa v Nazarjah, kjer je še danes. V tem času se je v njenem frizerskem salonu Meta zvrstilo veliko število strank. Finkštova v šali rada doda, da je frizer tudi neke vrste psiholog, saj stranke ob oblikovanju pričeske marsikaj potožijo. »Zgodbe, kijih slišim od strank, pustim v salonu, ko ga zvečer zaklenem. Pri menije diskretnost zajamčena. A če bi si vse zapisala, bi nastala zajetna knjiga, polna različnih usod in anekdot,« pripoveduje Marjetica o svojem delu, pri katerem mora biti vsakdan nasmejana in veselega obraza, pa čeprav je včasih take volje, da bi se najraje zajokala. Sedaj dela sama, v preteklosti pa je bila mentorica kar osmim učenkam, ki so se izučile frizerske obrti. »Pri meni so bile od prvega letnika do zaključka šolanja. Pol leta v šoli, pol pa v salonu. Veliko so se naučile. Danes imajo dekleta, ki pridejo iz šole, premalo praktičnega znanja. Splošni predmeti, kot so zgodovina, zemljepis in drugi, pri striženju ali navijanju las bore malo pomagajo, dekletom manjka ročnih spretnosti,« je razgrinjala svoja razmišljanja o delu s pripravnicami in zatrjevala, da mora mentor imeti poleg strokovnega znanja veliko potrpljenja in učenca poznati v dno duše. A Meta ne skrbi le za svoj salon in stranke. Kot predsednica frizerske sekcije je tisti povezovalni člen med zgornjesavinjskimifrizerkami, kitudi V treh desetletjih je bila Marjetica Finkšt (druga z desne) mentorica kar osmim dekletom, nekatere jo tudi danes obiščejo (foto: Marija Sukalo) skrbi, da se dobijo na sestanku in rešijo kak poklicni problem, se družijo na srečanju ali podajo na izobraževanje. To je po Metinem mnenju vedno zelo pomembno, saj mora biti pričeska oblikovana v koraku z modo in modnimi smernicami, ki se hitro spreminjajo. Tri desetletja dela z ljudmi soji prinesla marsikatero izkušnjo, ob kateri je postala izkušenejša in zrelejša. Bili so vzponi in padci, »obiskali« so jo nepridipravi in jo okradli, dvakrat pa je neurje botrovalo poplavi v salonu. A nikoli ni klonila, vedno je vztrajala. Marija Sukalo MOZIRJE Lokalna televizija tudi v širšem slovenskem prostoru Damjan Žvipelj iz Mozirja, ki zase pravi, da je hiperaktivna oseba in podjetnik s številnimi idejami in sanjami, se že vrsto let ukvarja z multimedijsko tehniko, h kateri že dve leti sodi tudi mozirska lokalna televizija. Ker je bil krog gledalcev omejen le na Mozirje, je Damjan začel iskati različne poti, ki bi pripomogle približati televizijski program tudi ostalim Zgornjesavinjčanom. Tako je junija preko digitalne televizijske sheme ponudnika T-2 prodrl tudi v širši slovenski prostor in uporabnikom internetne televizije približal utrip domačega okolja tudi izven Mozirja. Poleg televizijskega studia je Žvipelj v prostorih Gračnerje hiše uredil video in audio studio, v katerem nudi snemanje vsem, ki potrebujejo kakršen koli demo posnetek za svojo uporabo ali avdicijo. Vendar se ni zadovoljil le s tem in je šel korak naprej. Tako je v teh dneh začel delovati multimedijski center, v katerem se bodo v prihodnje lahko izobraževali ljudje različnih profilov ob številnih tečajih in delavnicah. »Moj cilj je biti boljši od konkurence, zato si prizadevam, da grem v korak s časom in posodabljam tehnologijo,« pravi mladi podjetnik in zatrjuje, da so se do sedaj njegove številne sanje že uresničile. A bo kljub temu sanjal naprej in vse skupaj poskušal tudi udejanjiti. En- Od junija naprej lahko uporabniki digitalne televizije T2 gledajo lokalno mozirsko televizijo, za katero skrbi Damjan Žvipelj (foto: Marija Sukalo) ergije in volje za to mu ne manjka, ki obiščejo našo dolino, vstopali tudi Zato že za konec leta napoveduje na internet. ureditev e-točke, na kateri bi turisti, Marija Sukalo LOTERIJA SLOVENIJE Igre na srečo odslej na 400 poštah po Sloveniji Z julijem 2007 Pošta Slovenije nudi igralcem iger na srečo Loterije Slovenije možnost vplačila in izplačila dobitkov optičnih iger na srečo (Loto, Astro, Deteljica, 3x3 plus 6) na 400 izbranih poštah. V celjski regiji lahko igralci optične igre vplačajo na 51 poštah, medtem ko srečke Loterije Slovenije Pošta Slovenije prodaja na vseh poštah že dalj časa. Prednost uvedbe optičnih iger na srečo Loterije Slovenije na poštah je predvsem bližina prodajnih mest in povečan krog ljudi, ki bodo seznanjeni z možnostjo opravljanja teh storitev na pošti. Za poslovno potezo omogočanja storitev vplačil in izplačil optičnih iger na srečo Loterije Slovenije se je Pošta Slovenije odločila v skladu z za- črtano strategijo poslovanja in širjenja nabora storitev s ključnim namenom, da tudi v prihodnje ohranja svojo konkurenčnost na trgu ter približa storitve željam svojih strank. Franci Kotnik 0 LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH »Na tej razstavi je zbrano pravo bogastvo!« V okviru dogajanj ob 1. lesarskem prazniku v Nazarjah je bila v četrtek, 5. julija, odprta razstava uporabnih in okrasnih izdelkov iz lesa. Razstavo je v mali dvorani doma kulture v Nazarjah ob prisotnosti številnih obiskovalcev in gostov ocenil znani etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Ta je med drugim povedal: »Presenečen sem nad kakovostjo izdelkov in samo postavitvijo te razstave, ki se je ne bi sramovala tudi kaka metropola. Vesel sem tudi, da ste se zanjo in za lesarski praznik odločili tukaj, v osrčju lesarske tradicije in da se stvar ne dogaja v Portorožu ali Murski Soboti, kar je pri nas često navada. Tam imajo ponuditi kaj drugega, vašim krajem, Zgornji Savinjski dolini, pa je les od nekdaj določal identiteto.« »Razstava vsebuje vse tri sestavine oziroma načine obdelovanja izdelk- Dr. Janez Bogataj: »Presenečen sem nad kakovostjo izdelkov in samo postavitvijo te razstave, ki se je ne bi sramovala tudi kaka metropola.« (foto: Marija Lebar) ov iz lesa. Za nadaljevanje tradicije oziroma zgodovinski spomin, ki posnema dediščino, je poskrbljeno s koši, košarami, kmečkim orodjem, ki se od nekdaj ni dosti spreminjalo, saj mu je obliko določala njegova upo- rabnost. Drugi sklop so tako imenovani interpretativni izdelki, ki posnemajo zgodovinsko izročilo, a jih ustvarjalec nadgradi in oplemeniti z lastnimi zamislimi, in tretja skupina so sodobno oblikovani izdelki, ki sledijo trendom v moderni umetnosti,« je z navdušenjem povedal Bogataj in dodal, daje škoda le to, da turist, ki se pelje skozi dolino, tega bogastva ne zazna, saj izdelkov nikjer ne ponujajo na ogled ali prodajo. Izrazil je upanje, da bo razstava skupaj z dogajanji ob prvem lesarskem prazniku v Nazarjah postala tradicionalna. Nazorski župan Ivan Purnat je dejal, da tehtnim besedam Janeza Bogataja ni kaj dosti dodati. Na praznikso se v Nazarjah pripravljali skoraj leto in pol in so bili nad odzivom razstavljavcev prijetno presenečeni. Po odprtju razstave so si obiskovalci ogledali še kratek film o lesarski tradiciji v Zgornji Savinjski dolini. Programje povezovala Vladka Planovšek, kije razstavo tudi postavila, za kulturni program pa so poskrbeli učenci Glasbene šole Nazarje. Marija Lebar 16 LET OD PRISTANKA HELIKOPTERJA JLA NA GOLTEH Dejanje dveh pogumnih letalcev 28. junija 2007je minilo 16 let, odkar sta major Jože Kalan in praporščak BogomirŠuštarz lahkim helikopteijem Jugoslovanske ljudskearmade SA 341 gazela prebegnila na stran Teritorialne obrambe Slovenije. Dogodku je posvečeno spominsko obeležje na pročelju hotela na Golteh, ob katerem so se na slovesnosti tudi letos zbrali akterji tega dogodka. Jožetu Kalanu (prvi z leve), je žal, da se je moral upokojiti, saj bi lahko s svojim znanjem usposabljal generacije bodočih slovenskih letalcev (foto: Benjamin Kanjir) V Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Velenje in Območnem združenju slovenskih častnikov Velenje so ponosni na aktivno vlogo, ki so jo člani obeh organizacij odigrali v vojni za Slovenijo. Ob obeležitvi 10. obletnice tega pomembnega dogodka je bil leta 2001 sprejet dogovor med aktivnimi udeleženci sprejema prvega helikopterja s posadko, s prejemniki spominskega znaka Golte 1991 in 15. helikopterskim bataljonom slovenske vojske, da se (foto: Benjamin Kanjir) bodo srečali vsako leto. S tem bodo obujali spomin na obletnico, kije povezana s prevzemom, maskiranjem in varovanjem prvega helikopterja slovenske vojske, ki je 28. junija 1991 pristal na Golteh. Poveljstvo je sprejelo odločitev, da ta dan razglasi za dan helikopterske enote slovenske vojske. Letos je bilo organizirano že sedmo tradicionalno srečanje. Glavni akterji, med njima tudi Kalan in Šušter, so z osrednjega prireditvenega prostora srečanja v Lajšah na Golte prileteli z dvema helikopterje- ma. Ob spominskem obeležju na pročelju hotela na Golteh je sledil krajši kulturni program. Govorniki so izpostavili premajhno vlogo, ki jo je temu dejanju namenila zgodovina, kljub temu daje šlo vtem primeru za izjemen podvig dveh posameznikov, ki sta tvegala svoji in življenja svojih domačih. Slednje so namreč iskali vojaki JLA, ki se niso mogli sprijazniti z izgubo helikopterja in pobegom dveh letalcev. Za kulturni program sta poskrbela harmonikaš Viki Ašič in pevec Andrej Bremec. Benjamin Kanjir TURISTIČNI SPOMINEK MOZIRJA Komisija zavrnila vse predloge V prvi polovici maja je mozirski javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino razpisal natečaj za turistični spominek Mozirja. Nanj se je prijavilo pet avtorjev s 17 predlogi. Te je preučila komisija v začetku julija in soglasno ugotovila, da nobeden od poslanih izdelkov ne ustreza kriterijem razpisa, zato ni izbrala nobenega ponujenega predloga. Sredstva, ki so bila namenjena za nagrade, bo zavod namenil za izobraževalno delavnico na temo Kako pripraviti turistični spominek. V ožji izbor so se sicer uvrstili ke, ki bi bili prepoznavni za kraj, škatlica s tulipani, sveti Jurij, srednjeveški vhod k taborni cerkvi in grb občine Mozirje, vendar seje komisija strinjala, da zaradi estetske, oblikovalske, uporabne vrednosti žal niso zadostili vsem pogojem razpisa. V Javnem zavodu za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje si želijo pridobiti kakovosten spominek, ki bo z določenimi različicami dostopen širši javnosti in bo uporaben tudi za protokolarne namene. Zato so pričakovali izdel- navdih naj bi avtorji iskali v kulturni dediščini in izbirali kakovostne materiale ter naredili spominek majhnih dimenzij, ki bi imel uporabno vrednost. Prispeli predlogi bodo na ogled do 15. septembra v prostorih zavoda in TIC Mozirje na Šmihelski 2 med delovnim časom od 8. do 17. ure med tednom in od 9. do 16. ure med vikendom. Zapisnik komisije si lahko v celoti preberete na spletni strani www.ztksm-mozirje.si. Marija Sukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Razstava ročnih del ob občinskem prazniku Društvo upokojencev Gornji Grad jevsodelovanju stanovskih kolegov iz ostalih krajev Zgornje Savinjske doline v avli doma kulture pripravilo že tradicionalno razstavo ročnih del. Ohranimo preteklostjo predstavimo sedanjosti in podarimo prihodnosti. S temi besedami lahko najbolj nazorno predstavimo razstavljene izdelke, v katere je vtkano veliko znanja, truda in nenazadnje tudi časa. Ob otvoritvi 1. julija je predsednik društva Jože Božič povedal, da je prireditev več kot predstavitev stvari za dnevno rabo. Pomembno je povezovanje, saj tega med ljudmi pogosto manjka, je razmišljal Božič z upanjem, da bo razstava k tozadevnemu ustvarjanju pritegnila tudi mlajše. V krajšem kulturnem programu se je z lastnim delom predstavila 90-letna Jožefa Poznič, uradno poje dogodek odprl župan Stanko Ogradi. S čestitko vsem, ki se povezujejo na tem področju, je izpostavil povezanost kraja in bogatenje ljudi na duhovnem in občečloveškem področju. Savinjčan NAZARJE Hura, aktivne počitnice so tu! Turistično društvo in Občina Nazarje pripravljata različne delavnice, ki bodo osnovnošolcem popestrile počitniške dni. Vodja projekta Vanja Hofbauer obljublja, da se bodo lahko udeleženci zabavali in sprostili ob različnih dejavnostih, ki jih bodo vodile izkušene mentorice, študentje in dijaki. Od ponedeljka, 16., pa vse do petka, 20. julija, od 10. do 13. ure, bodo lahko otroci osnovnih šol Nazarje in Šmartno ob Dreti preživeli nepozabne dneve v različnih krajih domače občine. Pred nazorsko osnovno šolo bodo v ustvarjalnih delavnicah pustili domišljiji prosto pot in oblikovali izdelke iz različnih materialov, v športni dvorani se bodo učili plesnih korakov in različne koreografije, na športnem igrišču Vrbovec se bodo rolali ali pa skusili v igrah z žogo. Iz Nazarij se bodo podali tudi na pohod do Laz, kjer bodo lahko raziskovali tabor. Teden aktivnih počitnic bodo zaključili v Račneku ob igrah z žogo in druženju. Organizatorji vsem udeležencem obljubljajo dneve zabave, druženja in sprostitve, zato se jim je vredno pridružiti v ponedeljek ob 10. uri pred OŠ Nazarje. Marija Sukalo Tako kot že vrsto let so gornjegrajski upokojenci tudi ob letošnjem prazniku občine pripravili zanimivo razstavo ročnih del (foto: EMS) POBREŽJE Srečanje letalcev ob dnevu državnosti Na pobreškem letališču je ob dnevu državnosti pristalo več letalcev, ki so se v Zgornjo Savinjsko dolino podali s svojimi ultralahkimi ali enomotornimi letali. To je bilo eno izmed srečanj, ki se jih letalski zanesenjaki udeležujejo širom Slovenije. Tokrat so se zbrali pri svojem članu Davidu Pečniku. Društvo zgornjesavinjskih letalcev, ki je bilo ustanovljeno pred kratkim, ima v svojih vrstah vrsto izkušenih in šolanih pilotov majhnih letal. Matično letališče imajo na Pobrežjah, kjerje primeren travnik za pristanke in vzlete tovrstnih letal. V prihodnosti sicer nameravajo letališko stezo še podaljšati, kar bo omogočilo vzlete tudi malce večjih oziroma letal z večimi sedeži. Zanimanje prebivalcev za njihovo dejavnost je veliko, zato lahko izpolnitev tega projekta pričakujemo že v bližnji prihodnosti. Enako je z gradnjo hangarja, torej garaže za letala. Vse je odvisno od pridobivanja različnih dovoljenj. Če jih bo lastnik zemljišč pridobil, bo na tem mestu zrasel še hangar, za katerega zgornjesav-injski letalci zagotavljajo, da bo takoj poln. Benjamin Kanjir GORNJEM GRADU Memorial Marka Podkrižnika Zaradi velikega zanimanja bosta letos v Zgornji Savinjski dolini kar dva izbirna tekmovanja za udeležbo na državnem prvenstvu sekačev z motorno žago v Gornji Radgoni. Prvo tekmovanje so gozdarji nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije in Občina Gornji Grad ob podpori domačih sekačev organizirali v nedeljo, 1. julija, v Gornjem Gradu, drugo bo avgusta v Lučah, ki šteje za zibelko gozdarskih tekmovanj. Sekači z območja nazarske enote Zavoda za gozdove že vrsto let sodijo med najboljše v državi (foto: EMS) Na podlagi skupnega seštevka obeh tekmovanj bodo najboljši posamezniki med moškimi in ženskami zastopali območno enoto na državnem prvenstvu. Kotzanimivost velja omeniti, da so zgornjesavinjski tekmovalci že vrsto let nepremagljivi tudi na državnem nivoju. Vedno so osvojili vsa prva mesta, tako med posamezniki kot ekipno. Škoda je, ker se tekmovanja lahko udeležijo le najboljši trije, tako da doma ostane lepo število kvalitetnih sekačev. Gornjegrajskega tekmovanja, kije štelo tudi za memorial tragično preminulega sekača Marka Podkrižnika, se je udeležilo rekordno število tekmovalcev, kar 37, kar priča, daje zanimanje med sekači v porastu. Vsak tekmovalec je moral pokazati spretnost v vseh šestih disciplina: preizkusu znanja s področja varnosti in zdravja pri delu, kombiniranem rezu, preciznem rezu, zaseku in podžagovanju, kleščen-ju ter podiranju debla na balon. Med posamezniki je slavil Janko Mazej pred Antonom Planinškom in Markom Jelšnikom, v moštvenem delu pa so največ točk in skupno zmago osvojili sekači ekipe Šoštanj-Duseti pred ekipama Krnica-Melavc in Šoštanj-Miklavc. Savinjčan REČICA OB SAVINJI Večer pod trško lipo Z Večerom pod trško lipo so zadnjo junijsko soboto člani rečiškega turističnega društva zaključili s kulturnimi prireditvami v sklopu 28. tradicionalne prireditve Od lipe do prangerja. V prijetnem programu so se obiskovalcem predstavili člani etno skupine Langa iz Prekmurja. Ciganska skupina, ki prihaja iz Murske Sobote, skupaj prepeva desetletje inje po ocenah poznavalcev trenutno najbolj avtentična ciganska akustična glasbena skupina v Sloveniji. Njihov reper- toar obsega cigansko etno in avtorsko glasbo. Slednja, ki jo ustvarjata člana skupine, brata Jože in Mišo Kontrec, je deloma izvedena tudi v slovenskem jeziku. Pisec vseh besedil je pesnik in pisatelj Prijeten večer so popestrili ciganski ritmi etno skupine Langa iz Prekmurja (foto: Marija Šukalo) Feri Lainšček, sicer tudi avtor romana Namesto koga roža cveti, ki govori prav o življenju prekmurskih Romov. Skupina Langa je dvakrat uspešno sodelovala na Festivalu narečne popevke, nastopila na festivalu Druga godba, lani pa s skupino Šukar navdušila v ljubljanskih Križankah. Kulturni program, kije bil poln pozitivne energije in hitrih ciganskih ritmov ter umirjenih balad, je s svojim nastopom dopolnil tudi Matija Veninšek ali Kosmačev Matija s svojima »ljubicama«-frajtonarico in klavirsko harmoniko. S »klavirko« je zaigral tudi z instrumentalisti Štajerskih 7, ki so že tako glasbeno bogat večer dodatno popestrili. Višek večera pod trško lipo, kjer seje pelo in plesalo, je bil veličasten ognjemet, ki je kar nekaj minut osvetljeval nebo nad Rečico. Marija Šukalo 15. julija Jaka Bezovnik Suhovršnik 1. rojstni dan slavi, iato iz želimo ti vsi: zdravja, veselja in brezskrbnih otroških dni! Kadar sonček sveti, skušaj sa posneti, kadar sončka ni, sonček bodi ti! Stara mama, star ata, boter Niko in Ana ter prababica in pradedek Alji Veliko sreče in otroških sanj prinese naj ti 7. rojstni dan. Na tvojih licih naj bo vedno nasmeh, nikoli pa solze v očeh. Dedi in babi NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: PODPIS: TEL Priloga: barvna fotografija celotne postave Pred desetletjem, ko je Srečko Urtelj izžlabra menjal službo in vdar ob odhodu od sodelavcev prejel ovco, niti slutil ni, da se bo začel ukvarjati tudi z ovčerejo. Njegova čreda je sedaj sicer majhna, vendar so ovce večkrat presenetile s »večšte-vilčnim naraščajem«. Da imajo po tri jagenjčke, to za Matevževega Sreča ni novost, večje presenečenje pa so bili četverčki. To se je po Urteljnovem pripovedovan- ju zgodilo že lani, vendar sta ostala živa le dva mladička. Letos se jedog-odek ponovil in k sreči so vsi štirje jagenjčki zdravi. Sedaj so stari že tri tedne in poleg mleka počasi že jedo tudi kruh ter travo. V prvih dneh so morali dva mladička dodatno hraniti na stekleničko. Štirinožni »volneni prijatelji« so vsekakor razveselili malo Špelo in Davida, ki se z njimi tudi pogosto poigrata. Marija Sukalo Igra narave v Žlabru Harley davidson iz leta 1928 je bilo najstarejše motorno kolo na srečanju (foto: Franjo Atelšek) lastnik je iz Črne na Koroškem, isto letnico je imel v svojih dokumentih tudi avto BMW Dixi iz Celja. Lastnik najstarejšega traktorja iz leta 1954 pa je bil član domačega kluba star-odobnikov. dobrih odzivih udeležencev garancija, da bodo prizadevni Organizatorji letošnjega srečanja naslednjič udeležencem pokazali tudi zgornji del porečja Savinje. Franjo Atelšek [Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI Mednarodno srečanje starodobnikov na Ljubnem ■ : đ > ap Tj, % : 7, Venišah, Nazarjah, Mozirju in Rečici ob Savinji. Najstarejše motorno kolo na srečanju je bil »prikoličar« harley davidson iz leta 1928, katerega Krajevne znamenitosti in tipična zgornjesavinjska kulinarika, s katero so bili postreženi udeleženci »ral-lyja« na njihovi poti, so ob dobri organizaciji letošnjega srečanja in "v; * / d Ju ■ -, ; Lastnik najstarejšega traktorja iz leta 1954 je bil član domačega kluba starodobnikov (foto: Franjo Atelšek) Zgornjesavinjski starodobniki, voznikov s spremljevalci iz 19 pred letom dni ustanovljeno klubov starodobnikov, med njimi društvo ljubiteljev starodobnih voz- tudi gostje iz hrvaškega Varaždina il in tehnike je zadnjo junijsko soboto organiziralo prvo mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil na Ljubnem, z zgovornim naslovom Zgornja Savinjska 2007. Kljub bolj klavrnemu jutru, kar se vremena tiče, seje na prireditvenem prostoru v Vrbju zbralo 90 in avstrijske Koroške. Udeleženci so se po skupinah odpravili na panoramsko vožnjo po Zadrečki in spodnjem delu Zgornje Savinjske doline. Motorizirani izletniki, ki so se s starimi motorji, avtomobili in traktorji podali z Ljubnega, so se na svoji poti ustavili v Gornjem Gradu, Novi Štifti, Trgovina * modno konfekcijo vam ponujata Stilski izziv Izzivamo vse tiste, ki bi bile rade lepše, privlačnejše, ki bi rade bile všeč sebi in drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=m bodo poskrbeli da boste dobile celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), primeren vaši postavi hi starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo in kratek opis ter vse skupaj najkasneje do petka, 20. julija 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. PRIJAVNICA Spodaj podpisana si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine KaHn in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: Piše: Aleksander Videčnik Pred leti je Zavod za varslvo naravne in kulturne dediščine obnavljal zunanjost cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Gornjim Gradom. Da bi se tedaj lotili tudi raziskav v notranjosti častitljivo stare cerkvice, ni bilo mogoče, saj je zmanjkalo denarja. Sedaj se trudijo raziskave nadaljevati in tako dokončno ugotoviti starost cerkve in njen nas-tanekvsedanji podobi. Upajmo,da bo ministrslvo za kulturo imelo za ta dela posluh, saj v sami fari tega posega sami ne bi zmogli. V zvezi z dosedanjimi odkritji mi je direktorica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, prof. Anka Aškerc napisala sledeče: »Zgodovina cerkve je še vedno precejšnja neznanka, nihče se sistematično z njo doslej ni ukvarjal. Zato v nadaljevanju lahko navajam le nekaj novih ugotovitev, ki nekoliko bolj osvetljujejo stavbno zgodovinski razvoj. Obnovitvena dela v letu 1995 (potekala so od maja do avgusta) so obsegala le obnovo zunanje fasade. Ob tem sta bili odkriti dve okenci z dekorativno geometrijsko poslikavo v ostenju, ki jih stilno označujemo kot romanske. Takrat smo opravili tudi minimalne sonde v notranjosti cerkve. Pas sočasne dekorativne poslikave poteka tudi pod stropom, nadaljuje pa se tudi v apsido. Odkriti so le fragmenti, ko bo odkrita celota, bodo stvari bolj jasne. Vendar je že sedaj definirana prvotna dolžina ladje, kaže pa tudi, da drži Curkova trditev, da je apsida romanska, v baroku le predelana. Vendar bo to treba še dokazati, videlo se bo, ko bo poslikava v celoti odkrita. V tlorisu cerkve smo zaenkrat vrisali le romansko ladjo, apsido pa bomo korigirali, ko bodo ugotovih/e dokončne. Poslikava je doslej datirana precej "široko" v 13. stoletje. O tem je pisal Janez Hoefler v svoji knjigi Srednjeveške freske v Sloveniji - Vzhodna Slovenija. S tem je datiran tudi nastanek cerkve. Nepojasnjena ostaja letnica 1094. Ne zdi se mi verjetno, da bi si jo bili izmislili brez vsake osnove, nobenih dokazov pa ni, da bi bila prvotna cerkev bistveno starejša od Hoetlerjeve datacije. Odkrita poslikava je v našem prostoru izjemna, zato jo je tudi težko natančno datirati. V letu 2008-2009 načrtujemo odkrivanje in restavriranje poslikave. Za to delo so se zavzeli tamkajšnji ljudje, občina in župnik. Vsekakor bomo poskušali narediti vse, da bi Ministrstvo za kulturo uvrstilo to v svoj program, saj cerkev to nedvomno zasluži! Podaljšanje cerkvene ladje in dozidava kapele sv. Florjana je po naše treba datirati v 17. stoletje, vsekakor pa po letu 1631. Ko smo obnavljali fasa- Sc d Gornjem Gradu obeta presenečenje? do, je bila na zunanjščini dolžina prvotne ladje dobro vidna, sicer pa ni bilo nobenih vidnih starejših sestavin. Glede oltarja sv. Florjana ni zanesljivih podatkov, da je bil v to cerkev prinešen od drugod. Datacija, ki jo navaja Stegenšek, ko ga primerja z oltarjem v Bočni, je verjetno nekoliko prezgodnja. Umetnostna zgodovinarka Branka Primc ga v svoji diplomski nalogi datira okoli leta 1670. V tem času pa je cerkev tudi že imela današnjo podobo.« Direktorica Anka Aškerc torej upa, da se bodo raziskave nadaljevale. Potem bodo strokovnjaki končno lahko povedali kaj bolj točnega. IGNAC OROŽEN JE MALO NAPISAL Če iščemo v knjigi Ignaca Orožna Das Bisthum und die Dioezese Lavant II. Teil - Das Benediktiner-Stift Oberburg - Das Dekanat Oberburg, Maribor 1877, kaj več o cerkvi sv. Primoža in Felicijana, je njegovo pisanje precej skopo. Omenja le, da stoji cerkev na visokem skalovju na robu Menine. Omenja dalje vizitacijski zapisnik iz leta 1631 in pa dejstvo, da je cerkev zaslediti v benediktinskem urbarju iz leta 1426. Kar pa je posebej zanimivo, opisuje cerkveni zvon (enega od treh) oziroma napis na njemu. Takole ga je opisal: »... imena dveh cerkvenih ključarjev Adam Khokhel in Jurij Ramsakh (verjetno Adam Kokel in Jurij Ramšak, op. A.V.). Adam Khokhel hadt mich zu Nazaret gossen 1648.« Zadnji stavek bi pomenil v prevodu, daje bil zvon ulit v Nazarjah leta 1648. Doslej ni znano, da bi kdo v Nazarjah ulival zvonove. Sedaj je seveda vprašanje, če ta zvon še obstaja? Vemo, da so že v prvi svetovni vojni zvonove vojaki odpeljali in jih uporabili v vojaške namene. Če je temu tako, potem pač ne bo mogoče zapisati kaj več o navedenem zvonu. KAJ PIŠE STEGENŠEK? Avgust Stegenšek je v svoji knjigi Dekanija Gornjegrajska na strani 159 objavil napis na prekladi vhodnih vrat v cerkev: »Od pervo virnih kristianov sim bla postavljena v letu (slabo berljivo, op. A:V.) 1094 in zverham vred popravljena v letu 1874. V času cerkovnih oskerbnikov Lvkeža Štorgla in Juria Vršnika.« Tudi Stegenšek meni, da ta napis "ni brez podlage". Avgust Stegenšek je zapisal tudi "ljudsko pravljico", takole: »Ta pravljica trdi, da so bivale pri tej cerkvici benediktinke. V srednjem veku je navaden slučaj, da se nahajata na enem kraju moški in ženski samostan istega reda. Isti opatje skrbel za obojno hišo. Tako so bili na primer benediktinci in benediktinke v Solnem gradu in Admontu. Ena sama listina (iz leta 1322) se nahaja, ki morda govori o gornjegrajskih benediktinkah. Ako so imele kedaj tu svojo naselbino, gotovo jo niso imele dolgo, ker sicer bi več slišali o pogodbah in darovih v prid samostanu.« Zanimivo, da Stegenšek trdi, da se hrib, na katerem cerkev stoji, imenuje Svetega Primoža hrib. Domačini v glavnem imenujejo cerkev sv. Florjan, sajje bila nekoč kapela posvečena temu svetniku, na robu hude strmine proti Gornjemu Gradu. Tako je možno, da prej omenjeno poimenovanje izvira iztistih časov. Tudi ta kapelica je imela lesen stolpič. Sedaj je v cerkvi še oltar sv. Florjana. Vsekakor bo zanimivo spremljati delo strokovnjakov, če bodo in ko bodo nadaljevali začete raziskave. Sščemo stare fotografije Na sliki so zvonovi iz cerkve na Rosuljah, ki so jih odpeljali Nemci poleti leta 1942. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vroče poletje in donosno polletje V juniju smo bili priča nadaljevanju rasti vrednosti delnic na Ljubljanski borzi, kjer je indeks SBI20 porasel kar za 12 odstotkov. Rast v prvem polletju so tokrat opazili celo pri Bloombergu, kjer so v članku izpostavili dejstvo, da so slovenske delnice primerjalno dražje od kitajskih in delnic drugih hitro rastočih trgov. Do naslednjih parlamentarnih volitev je le še dobro leto in vsaj del vlade bo najbrž zelo motiviran za uresničitev predvolilnih obljub po umiku iz gospodarstva. V času predsedovanja EU bi bila takšna politika zagotovo podprta tudi s pohvalami tujih medijev. Če je trgovec Tuš resnično vstopil v borbo s Pivovarno Laško za Istrabenz in Mercator, na kakšne hude pocen- itve torej še ne moremo računati. Poletje bo očitno še vroče. S polletnimi donosi je zagotovo večina vlagateljev zadovoljna. Kako so se gibale točke vzajemnih skladov v preteklem mesecu? V skupini delniških skladov je NLB sklad slovenskih delnic glede na začetek leta pridobil še dodatnih 17% in še povečal prednosti pred Publikum Balkanom in Triglav Balkanom. Na četrtem in petem mestu je prišlo do spremembe. Divja rast na Ljubljanski borzi je med prvih pet pripeljala še dva slovenska sklada PS Modro linijo (40%) in sklad Abančna Aktivni (36%). Takoj za prvimi petimi sledita dva KD sklada, in sicer KD Nova energija (35,72%), na katero sem opozarjal pretekli mesec, ter KD Balkan (35,68%), ki je tako prehitel konkurenta MP-Balkan (33,24%) in Hypo SEE (32,48%). Med letos najmanj donosnimi delniškimi skladi po polovici leta so tokrat najbolj zastopani skladi, ki vlagajo v zlato in delnice rudnikov zlata. Za privržence »varnih naložb« je najbrž pomembno opozoriti tudi na sklad PIA Europa Real (-5,30%), ki kaže, da se lahko nepremičninam vrednost znižuje tudi v Evropi in ne samo v ZDA ter na Japonskem. V skupini mešanih skladov prevladujejo stari mešani slovenski skladi, kot so Primus, Probanka glo- balni, Modra kombinacija in KD Galileo ter malce novejši KD Prosperità. Tokrat so med njimi malce večje razlike, saj je med prvim (30%) in petim (22%) osem odstotnih točk razlike. Z vlaganjem v mešane sklade tudi vjuniju niste mogli zgrešiti, saj ni bilo med njimi ponovno nobenega, ki bi izgubljal vrednost. Med ob-vezniškimi skladi ostaja vrstni red skoraj nespremenjen, vodilni Publikum Bond (8%) pa je vodstvo le še utrdil. Borut Repše Vzajemni skladi z najvišjimi in najnižjimi donosi v letu 2007 (do 4. 7. 2007) DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih S - delniški Prvih S - mešani Prvih 5 - obvezniški INLBS slovenske delnice 64% Primus 30% Publikum Bond 8% Triqlav Balkan 48% Probanka qlobalni 27% Triqlav Obvezniški 7% Publikum Balkan 44% KD Galileo 25% PŠ Pika 4% PS Modra linija 40% Modra kombinacija 23% KD Bond 2% Abančna Aktivni 36% KD Prosperità 22% SGAM Bd Converg Eu 2% Zadnjih S - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški PIA Gold Stock -3% NLBS kombinirani 9% PIA Dollar Bond -3% MP-GOLD.SI -4% Triqlav Evropa 7% Gama - obvezniški -3% PIA Europa Real -6% RCM AR Global Balanced 4% SPIF Euro lungo [R] -4% SGAM Eq Gold Mines -8% VB Smile 2% VB Corporate Bond -5% SGAM Eq Jap Small Cap -17% RCM Global Mix 2% VB Europa Rentenfonds -5% Vir podatkov: www.financna-tocka.si Aktualni problemi varstva gozdov v MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V naših gozdovih se poleg »klasičnih« pojavljajo številne nove bolezni in novi škodljivci. Vse hitrejši in obsežnejši pretok ljudi in dobrin omogoča tudi hitro in obsežno širjenje nezaželenih pojavov, torej tudi bolezni in škodljivcev gozdnega drevja. Ker le ti v novem okolju ponavadi ne naletijo na »odpor okolja«, saj nimajo plenilcev, bolezni, gostitelji pa nanje niso odporni, lahko naredijo veliko gospodarsko in tudi ekološko škodo. Zoto moramo biti gozdarji Zavoda za Gozdove Slovenije (ZGS) in tudi lastniki gozdov pozorni na vse letu 2007 (2) sumljive spremembe in pojave v gozdovih. Gozdarji moramo opravljati sistematični fitosanitarni nadzor v zvezi s štirimi novimi škodljivimi dejavniki v gozdovih: hruševim ožigom ali ognjevko, kostanjevo šiškarico, fitoftomo sušico vej in borovo ogorčico. Poleg tega se v naših gozdovih pojavljajo številni drugi škodljivci in bolezni, ki prav tako v večji ali manjši meri ogrožajo naše gozdove. To sojese-nov ožig, javorov rak, rak črnega gabra, kosmati bukov lubadar in številni drugi. HRUŠEV OŽIG V preteklih tednih so v Sloveniji odkrili kar nekaj novih žarišč hru-ševega ožiga ali ognjevke. Tri nova žarišča so tudi na našem območju. Čeprav je ognjevka nevarna predvsem sadnemu drevju, zlasti jablanam, moramo nadzor izvajati tudi gozdarji, saj so gostitelji ognjevke tudi številne gozdne drevesne in grmovne vrste. Gozdarji smo pozor- Lovska družina Rečica ob Savinji vabi na srečanje, 22. julija 2007, s pričetkom ob 10. uri pri lovski koči na Stonu. Bogat srečelov, tekmovanje v vlečenju vrvi, malem nogometu in streljanju z zračno puško - nagrada odojek. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Upravni odbor LD Rečica ob Savinji ni predvsem na drevesa in grme ob gozdnem robu. FITORORNA SUŠICA VEJ Je bolezen, ki povzroča sušenje dreves. Ker napada številne vrste, do sedaj je bila ugotovljena na več kot 60 vrstah, je zelo nevarna in se lahko razširi na velikem območju. V Severni Ameriki je zajela obsežna območja, v kratkem seje v najbolj ogroženih gozdnih predelih posušilo 40% hrastov, ki so tam izredno pomembne vrste. Imenovali so jo »sudden oak death«, nenadna smrt hrasta. Pri nas sojo odkrili na okrasnih rastlinah, rodo- dendronih in drugih. S teh rastlin lahko hitro zaide v gozdove, zato bomo na ZGS do jeseni zbirali podatke o drevesih, ki kažejo simptome okužbe z glivami iz rodu Phytophthora (črni izcedki iz skorje, odmiranje skorje, predvsem bukve, hrasta, jelše, lahko pa se bolezen pojavi tudi na drugih drevesnih vrstah). KOSTANJEVA ŠIŠKARICA To je najbolj nevaren škodljivec pravega kostanja. V Slovenijo sojo vnesli leta 2005 z okuženimi sadikami. Spoznamo jo po šiškah na mladih poganjkih in listih. BOROVA OGORČICA Z nadzorom v luki Koper in v njenem zaledju želi Fitosanitarna uprava RS preprečiti vnos tega za iglavce zelo nevarnega škodljivca vSIoven-ijo. Pri tem sodeluje tudi ZGS. JESENOVOŽIG Lansko jesen smo lahko na drevesih velikega jesena opazili velike grozde semena, ki ga drevje tudi preko zime ni odvrglo. Spomladi mnoge veje na teh drevesih niso ozelenele, začele so se sušiti in odpadati. Sušijo se tudi mladi poganjki na mladovju, ponekod pa cele skupine mladih drevesc, tudi tista, ki rastejo na optimalnih rastiščih. Pravega vzroka za to bolezen še niso določili, sklepajo na kombinacijo suše in bolezni (glive). Pojav je razširjen po vsej Evropi, v večjem obsegu seje pojavil leta 2003, v letu močne suše. JAVOROV RAK Javorov rak je bolezen številnih vrst javorjev v Severni Ameriki. V Evropi je bil prvič najden pravvSIov-eniji. Napada mlada drevesa javorja in maklena. Na našem območju ga še nismo zasledili, čeprav že nekaj časa izvajamo sistematičen nadzor za to bolezen. ■ PREDSTAVLJAMO VAM Prenosni GRS navigator garmin niivi 350 Navigacija nikakor ni nadomestilo za zemljevid, je le rešitev, kako v najkrajšem času priti na želeno točko. Zemljevid je še vedno odličen pripomoček, saj ponuja kompleten pregled nad območjem in nam nudi prostorsko predstavo. To pa je tudi njegova bistvena prednost, današnje navigacijske naprave pa vam ponujajo enostavno vse. Podjetje Garmin se je na našem trgu uveljavilo predvsem z dodatno ponudbo, saj ponuja vodljivo karto Adria Route, ki zajema Slovenijo, Hrvaško in BiH. Garminovi aparati lahko zadovoljijo tako pomorščake, pohodnike, avtomobiliste, kot motoriste, le pravo serijo je potrebno izbrati. Nüvi generacija garminovje namenjena nezahtevnim uporab- lahko naložena tudi karta Adria Route. V osnovnem meniju imamo tako na izbiro, da vpišemo državo in ulico, pa smo že tam. Garmin nüvi ponuja še dodatne funkcije, kot je mp3 predvajalnik, predvajalnik audio knjig, z njim lahko pregledujemo slike, vse to pa še olajša razširitveno mesto za spominsko SD kartico. Njegova avtonomija navduši, ker nikom. Odlikujejih enostavna oblika in še bolj enostavno upravljanje. V priboru je polnilec za 220 V, polnilec za avto 12 V in seveda nosilec, ki ga pritrdimo na okno. Za doplačilo lahko priklopimo FM anteno, ki bo poskrbela za obveščanje o zastojih na cestah, nima pa bluetootha. Upravljanje je enostavno, saj so meniji v slovenskem jeziku. Poleg kartografije Evrope je za doplačilo lahko brez napajanja deluje štiri ure, kar pride prav za potepanja po mestih ali za motoriste, saj ga lahko damo vtorbo na tanku, s kablom pa povežemo s slušalkami v čeladi ali z navadnimi slušalkami mp3 predvajalnika. Sama navigacija je hitra, satelite najde po izhodu iz tunelov dobesedno takoj. Le ko ga prižgemo, potrebuje kakšno minuto, da se postavi v stanje delovanja, potem deluje natančno in hitro. Seveda v meniju ne manjka izbora bližnjih hotelov, trgovin in športnih središč. Pa še to, nanj lahko naložite tako imenovane POI točke, to so znamenitosti v okolici ali državi, ki vsebujejo tudi opozorila za omejitve hitrosti. Ja, kar lepo je, ko te pred stacion- arnim radarjem pravočasno opozori, da ne pozabiš nanj. No, včasih piska in kaže omejitev hitrosti tudi tam, kjer ni radarja, kar pa niti ni tako slabo, saj v naseljih res ni priporočljivo divjati. Torej veliko muzike za relativno dober denar. Kdor potuje, naj ga ima. Z njim bo prihranil čas in denar, predvsem pa živce! Igor Pečnik PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE prireja in vabi na TEKMOVANJE S STARIMI MOTORNIMI IN ROČNIMI BRIZGALNAMI ki bo v soboto, 14. julija, ob 15. uri v Radmirju. 'a Po tekmovanju ob 20.00 uri bo velika vrtna veselica z bogatim srečolovom. Za zabavo bo poskrbel ansambel SPEV. Za priznano domačo jedačo in pijačo je priskrbljeno. Lepo vabljeni! P.G.D. Radmirje © ANTON ACMAN IZ ŠMIHELA Njegova velika ljubezen je glasba Pred nedavnim je visok življenjski jubilej praznoval Anton Acman, po domače Ramšakov iz Šmihela. Prijeten in čil sogovornik, ki mu ne bi pripisali, da si je nadel že deveti križ, nam je povedal marsikaj iz svojega zanimivega in izkušenj bogatega življenja, ki mu ni prizanašalo. »Nekaj spominov sem tudi zapisal, če bodo zanimali naslednje rodove,« nam je povedal. ŠOLAL SE JE ZA ORGLARJA Anton se je rodil kot najmlajši otrok v številni družini pri Ramšakovih. Bilje bolj slaboten in bolehen. Starše jim je kmalu iztrgala bolezen. Tonče je bil star tri leta, ko so skrb zanj morale prevzeti starejše sestre. Osnovno šolo je obiskoval v Šmihelu. Že od malega ga je prevzemala glasba in kot ministrant je v domači cerkvi rad prisluhnil ubranemu petju, še bolj pa mogočnemu glasu orgel. Zelo si je želel imeti harmoniko, a denarja zanjo ni bilo. Zato mu je, koje bil star 10 let, stric posodil svoje citre. Navezanost na ta instrument je ostala za vse življenje, saj si Anton še zdaj kaj zabrenka na strune. »Malo sem že iz vaje, pa vseeno kar gre,« pravi. »Vedno sem bil radoveden in vedoželjen. Zelo sem si želel iti v glasbeno šolo, zato sem se leta 1936 vpisal v orglarsko šolo v Celje. Zaradi takratnih prometnih razmerje bilo tudi Celje zelo oddaljeno in v enem letu sem domov prišel samo trikrat,« se spominja. Po enem letu pa so šolo v Celju ukinili in Anton je moral za dve leti v Maribor, kjer je jeseni leta 1939 absolviral in dobil zaključno spričevalo orglarja. DOLGA LETA V UJETNIŠTVU Že takrat bi moral k vojakom, a so mu služenje »kadrovskega roka« odložili do leta 1940, takrat je odšel v Kragujevac. Ko se je januarja 1941 vrnil z dopusta, je bil premeščen za bolgarsko mejo, kjer gaje zajelo dogajanje ob začetku druge svetovne vojne. Tukaj sojih po štirih dneh bojev zajeli Nemci in jih odvedli v ujetništvo v Bolgarijo. V taborišču so ostali dva meseca in trpeli hudo pomanjkanje in mraz. Vsak drugi dan so dobili košček kruha in redko juho, vsak drugi dan pa po dvejajci. V taborišču ni bilo nobenih zgradb, zato sojetniki skopali jame v zemljo, da so vsaj malo ubežali ledenemu vetru. Obleke so imeli zelo malo, saj je večina na dolgi poti, ki so jo morali prepešačiti do taborišča, zavrgla vse, razen najnujnejšega. Kljub naporom je Tonče obdržal šotorko, med odvrženimi stvarmi pa je pobral še težko holografsko ploščo za razmnoževanje in jo s pomočjo prijatelja prenašal s seboj. Oboje mu je pozneje prišlo še kako prav. Po nadaljnjih dogodivščinah in več taboriščih jena koncu pristal v Severni Nemčiji blizu Hanovra v delovnem taborišču. Delal je pri več kmetih, Anton Acman je dočakal visok jubilej kljub prenekaterim težavam v življenju (foto: Marija Lebar) zaradi odkritega izražanja svojega mnenja, nem-ščinoje odlično obvladal, pa seje večkratzameril taboriščnim oblastem. Jeseni leta 1944 seje razvedelo, da bodo taboriščniki vpoklicani v nemško vojsko. Takrat je mladi Acman sklenil pobegniti. S seboj je vabil tudi prijatelja, a seta ni odločil za beg. Tonče je s pomočjo znanca v županovem uradu dobil vzorec odpustnice in potnega lista. S holografsko ploščo, ki jo je še vedno imel in s katero je znal ravnati, sije ponaredil potrebne dokumente in se z vlakom odpeljal proti domu. »Še zdaj vem, kako mije utripalo srce pri prvi kontroli na vlaku, a vse je potekalo dobro.« IZ NEMČIJE REŠIL TUDI SOJETNICO Domov se je vrnil oktobra 1944, ko je bila Zgornja Savinjska dolina osvobojena. V Šmihelu je pričel delati v tehniki, kjer so imeli tiskarski stroj, raznašal pa je tudi pošto. Napravil je še ene potne dokumente in jih poslal v Nemčijo dekletu, ki je bilo tudi v delovnem taborišču. Ruska ujetnica po imenu Tatjana seje pogumno odpravila na neznano pot in že novembra prispela v Šmihel. Leta 1947 sta se poročila in nekaj časa živela na Ramšakovi domačiji, pozneje pa sta si z lastnoročno izdelano opeko zgradila hišo, v kateri živi Anton še sedaj skupaj z družino najmlajšega sina Tonija. Seveda se Anton Acman glasbi ni izneveril. Že decembra 1944 so v Šmihelu pripravili slovesno polnočnico z orglanjem in petjem, ki so seje udeležili tudi partizani. »Ljudje so jokali od veselja, ko so spet lahko peli vsvojem ljubem slovenskem jeziku,« se spominja Anton. Kljub zahtevnim službam, ki jih je opravljal, seje lotil tudi pevovod-stva in pod njegovim skrbnim vodslvom so peli številni zbori in manjši sestavi. Na glasbenem področju seje tudi nenehno izobraževal in izpopolnjeval glasbeno znanje na tečajih in seminarjih. Svojo ljubezen do glasbe je prenesel tudi na potomce, saj sta najstarejša hči in najmlajši sin izbrala glasbo kot življenjski poklic. Družinski tradiciji se predaja že tudi naslednja generacija. Vnukinja Anita dosega lepe uspehe pri igranju na violino. V življenju Antona Acmana pa je še ena ljubezen in to so čebele. Z njimi seje srečal že kot otrok na domačiji, kjer je imel čebele hlapec. Te skromne in marljive živalce so ga vedno navduševale in mu po napornem delu pomenile zasluženo sprostitev. Še sedaj ima nekaj čebeljih družin, toliko da se domači posladkajo in pa kar tako, za veselje. Marija Lebar ČUTENJE OBLIK 2007 Spoznavanje skrivnosti oblikovanja Mozirska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo od 27. do 30. avgusta pripravila kiparsko delavnico pod naslovom Čutenje oblik 2007. V prostorih kulturnega društva Gal na Rečici ob Savinji bodo lahko vsi, kijih tovrstno oblikovanje zanima, ustvarjali pod budnim očesom ter strokovnim vodstvom univ. dipl. filozofa in študenta 4. letnika kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Simona Macuha iz Nazarij. Udeleženci delavnice bodo lahko raziskovali znotraj kiparstva probleme »čutenja oblik«, se seznanili z osnovami kiparstva, spoznavali materiale in kiparili. Organizatorji pričakujejo vaše prijave najpozneje do 1. avgusta na naslov: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Mozirje, Hribernikova 1, ali na telefon 041/746-618, kjer boste dobili dodatne informacije. Marija Sukalo MARATON ALPE Helešič zmagoslavno skozi Zgornjo Savinjsko dolino Na trenutno najzahtevnejši kolesarski preizkušnji za cestne kolesarje v Sloveniji, tekmovalnem maratonu Alpe, je v nedeljo, 8. julija, v absolutni konkurenci prvo mesto osvojil Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji. Maratona seje udeležilo 347 tekmovalcev. Med njimi so bila vsa vidnejša imena s tovrstnih domačih prireditev, med drugimi tudi ultramaratonca Jure Robič in Marko Baloh. Proga je bila dolga 131 km s tremi večjimi vzponi in približno 2.000 m višinske razlike. Potekala je od Kamnika na Jezerski vrh in preko Pavličevega sedla ter Črnivca nazaj v Kamnik. Helešič je progo prevozil vtreh urah in 41 minutah, drugo mesto je zasedel Tomaž Kališnik, tretji pa je bil Jure Robič. Kljub temu da uspeli športni prireditvi več krajev Zgornje Savinjske doline, skozi katere je proga potekala, žal ni posvetilo večje pozornosti, niti je niso izkoristili za turistično promocijo, razveseljuje dejstvo, da seje prireditve uspešno udeležilo še nekaj Savinjčanov. MA RAZPRODANE POROKE TUDI V SLOVENIJI Poročna evforija na dan treh sedmič 7.7.2007 je usodni »da« v Nazarjah dahnilo šest, v Mozirju pa devet parov (foto: Ditka Plesnik) Na magični sedmi dan sedmega meseca v sedmem letu 21. stoletja oziroma 07.07/07, se je po vsem svetu poročilo rekordno število parov. Podobno kot druge države po svetu je tudi Slovenijo zajela prava poročna evforija. V številnih krajih so bili matični uradi dobesedno zasedeni do zadnje minute, saj se je na ta dan poročilo vsaj 300 parov, v Ljubljani in Mariboru celo trikrat več kot običajno. Poroke so bile na poseben datum popolnoma razprodane, ponekod že dalj časa. V nekaterih državah so uradniki opravljali delo izven predvidenega časa, pripraviti pa so morali tudi dodatne prostore za poročne obrede. Pravljični datum v znamenju sedmič je med zaljubljenci zbudil pravo zanimanje tudi v naši dolini, kjer naj bi se na različnih lokacijah poročilo 30 parov. Usodni »da« je v Nazarjah dahnilo šest, v Mozirju pa devet parov, kar je precej več, kot običajne poletne sobote, kjer opravijo od dve do pet porok. Dan s kar trojnim številom sedem naj bi številnim parom prinesel srečo v zakonu. Vsekakor tudi mi v ured-ništvu in sodelavci Savinjskih novic želimo vsem mladoporočencem srečno in dolgo skupno življenje! Ditka Plesnik REČIŠKI ŽUPAN VINKO JERAJ SPREJEL ODLIČNJAKE »Kakor si postelješ, tako boš ležal« Na Rečici ob Savinji je župan Vinko Jeraj ob koncu šolskega leta sprejel rečiške deve-tošolce, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom, in jim ob tej priliki izročil priložnostna darila. Pri tem je izpostavil, da se za osnovnošolce končujejo eno obdobje in začenja nova pot, kijih bo pripeljala do poklica in kariere. Zanje bo potreben drugačen korak, kot so ga bili vajeni do sedaj. Jeraj upa, da se bodo vsi radi vračali v svoj domači kraj. »Učite se zase in kakor si postelješ, tako boš ležal,« je hudomušno zaključil. Ravnateljica Vlasta Poličnik je prepričana, da kljub temu da so bili letos odličnjaki, dobri tako v učenju kot v številnih drugih šolskih in obšolskih dejavnostih, v bodoče ne bodo mogli pričakovati, da bo v nadaljnjem šolanju potekalo vse gladko. V gimnazijah v Velenju, Letos so rečiške odličnjake prvič sprejeli v novi občini (foto: Marija Šukalo) Celju in Ljubljani, kjer bodo nadaljevali svoje do želenega cilja, saj bodo prišli v okolje, kjer šolanje, bo namreč potrebno veliko več dela in bodo vsi enaki - najboljši. učenja, predvsem pa samozavesti, da bi prišli Marija Sukalo storitve z lahko Ir težko grodbmméhaìiiacijò] prevozi tovora Ir težke gradbene mehanizacije gradnja cest in parkirišč rušenje objektov.. . Ureiani^Skolic Europhone Mozirje. Ob tmavi 1, 3331 Mozirje GSM: 031 387 180 tel.: 03 839 08 20 fax: 03 839 08 21 e-mail: mozirje@europhone.si Nokia 2610 19,90 € 4.768,84 SIT Nokia 6060 19,90 € 4.768,84 SIT Sony Ericsson K320i 39,90 € 9.561,64 SIT Nokia 1600 0,90 € 215,68 SIT Motorola Motofone F3 jj 0,90 € gfj 215,68 SIT Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje • Dodatna oprema Sklepanje naročniških razmerij • Servis in odkup rabljenih mobitelov Zmaga za slovenske pustolovte Zadnji junijski vikend je po Šaleški in Zgornji Savinjski dolini potekalo pustolovsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 14 ekip s po štirimi tekmovalci. Prava pustolovščina, katere start in cilj je bil v Velenju, se je pričela v petek, 22. junija, končala pa v nedeljo, 24., vmes so ekipe počele vsemogoče. Tek, plavanje, kolesarjenje, rolkanje, planinarjenje, spuščanje po vrvi, kaj vse niso počeli pustolovci iz šestih evropskih držav in domačini -Slovenci, za katere je nastopilo kar šest ekip. Tekmovalna proga je potekala od Velenja, Letuša, preko Mozirja in celotnega dela Zgornje Savinjske doline, preko Kamniško-Savinjskih Alp na kamniško-kranjski del tekmovalne poti, nato zopet preko »naših« Alp v Logarsko dolino, pa pri Igli spuščanje preko 70-metrske previsne stene v reko Savinjo, potem pa z rolkami in kolesi proti cilju v Velenje. Največ moči in tekmovalne sreče je imela slov- enska ekipa Lima-Salomon adventureteam.si, ki je na koncu zmagala pred francosko Les Arcs -Quechua in češkimi pustolovci iz ekipe Tilak/ OpavaNet. Zmagovalna ekipa, v kateri so bili Andreja Jagodic, Tilen Potočnik, Rajko Kračun in Matevž Slapničar, je za zmago potrebovala dva dni, eno uro in pet minut. Nadvse zanimivo tekmovanje je bilo pravi test telesne vzdržljivosti tekmovalcev, ki pa ima tudi svoj čar, saj je uspeh skrit v sodelovanju in zaupanju med člani v ekipi. Predvsem je ključ za premagovanje tudi takšnih napornih tekmovanj skrit v glavah tekmovalcev, kot seje slikovito izrazila tekmovalka Mateja Vertelj iz četrtouvrščene slovenske ekipe Durasport Pustolovec Rajd. Franjo Atelšek Po vrvi čez skalni previs (foto: Franjo Atelšek) gsm: 041/624 151 E-mail: avtoprevozmstvo.sovic@siol.net . HM 1 m: ■ .Z-: «: ‘ I • Tudi z rolkanjem so se udeleženci pustolovščine približevali cilju (foto: Franjo Atelšek) AVTO SOLA POSL O Ì A LNKAmJ&H pz/VJO S SPREMLJEVALCEM "Mozirju. GSM: 041/636 434 www.antlej.si MERCATOR CENTER MOZIRJE Raznolikost umetniškega navdiha Mozirski osnovnošolci so obogatili preddverje Mercator centra v Mozirju (foto: Marija Sukalo) V Mercator centru v Mozirju se v teh dneh predstavljajo mozirski osnovnošolci s svojimi likovnimi stvaritvami. Po besedah likovne mentorice Tanje Pogorevc Novak, so na panojih zajeli raznolikost umetniškega navdiha, ki so ga otroci predmetne stopnje pri pouku likovne vzgoje ujeli skozi vse leto. Mali umetniki obiskovalcem ponujajo na ogled barvne kompozicije v kolažni tehniki v toplo-hladnem nasprotju, slikarske izdelke komplementarnih nasprotij, miniaturne portrete v grafični linorez tehniki, reliefne hišice iz modelirne mase in slike krajin. Piko na i pa so z risanimi portreti Franceta Prešerna in hišnimi ljubljenčki v kombinirani tehniki dodali tudi tretješolci, ki so ustvarjali ob Roziki Kanjir in Luciji Kranjc. Po besedah poslovodje mozirske poslovalnice Marine Pann so z razstavo otrok obogatili preddverje in otroški kotiček, kjer lahko kratkohlačniki ustvarjajo in razvijajo domišljijo tudi ob novi lego mizi, medtem ko njihovi starši izbirajo med pestro ponudbo različnih šolskih potrebščin ter ostalih artiklov iz bogate Mercatorjeve ponudbe. Marija Šukalo ZAVOD ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN TURIZMA SAVINJA Peka kruha v krušni peči Slovenec je včasih rad povedal, da je kruh božji dar in vse, kar je povezano z njim, je obred. To je bila že sama priprava in peka. Kako lep je spomin na vonj, ki je polnil kuhinjo ali kar celo hišo, ko se je pekel kruh v krušni peči. Podobno seje pred dnevi dogajalo v stari Fašunavihiši na Ljubnem, le da tokrat kruha niso pripravljale kmečke ženice, ampak učenci četrtega razreda devetletke ljubenske osnovne šole. Skupaj z učiteljico Ano Jamnik so pozorno prisluhnili razlagi mentorice Ivice Orešnik, kije predstavila ves postopek starega načina peke kruha, od kvašenja testa do peke v krušni peči. Pod njenim budnim očesom so se osnovnošolci tudi sami lotili priprave testa, iz raz- beljene krušne peči pa je vela prijetna toplota in testo v njej seje spreminjalo v kruh. Z lesenim loparjem je bil vsak hlebček položen na svoje mesto. Z obrednim znamenjem križa, ki gaje pred rezanjem na hrbtni strani kruha spoštljivo naredila Orešniko-va, je bilo osnovnošolcem posredovano pomenljivo sporočilo, ki od vekomaj spremlja slovenski rod: kruh je treba spoštovati, tudi v času vsesplošne blaginje. Savinjčan Ljubenski četrtošolci so se seznanili s starim načinom peke domačega kruha (foto: EMS) OTROŠKI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA LJUBNO OB SAVINJI Zaključni koncert najmlajših pevcev Najmlajši pevci z Ljubnega prepevajo kot slavčki (foto: Jože Miklavc) Zadnjo junijsko nedeljo je Otroški pevski zbor Kulturnega društva Ljubno ob Savinji pripravil zaključni koncert in razstavo svojih izdelkov. V domačem kulturnem domu so zbranim krajanom in predvsem staršem zapeli priljubljene mladinske in druge slovenske pesmi. Kot sonček rumeno oblečeni, nasmejani mali pevci, od tretjega do enajstega leta starosti, ki jih vodi Lenka Kralj, so zapeli dvajset pesmi, koncert pa so popestrili tudi harmonikarji Jože Brglez, Primož Zvir, Zvonko Krumpačnik, Robi Weiss in harmonikarji - učenci Primoža Zvira. Ob prireditvi so otroci razstavili svoje risbice, pesmi in spise. Jože Miklavc 5. REKREATIVNI KOLESARSKI MARATON ZELENE DOLINE Rosenstein premagal množico uspešnih kolesarjev Na kolesarskem maratonu od Alje vasi do Logarske doline, ki ga je organizirala Mlekarna Celeia, je 30. junija sodelovalo kar427 rekreativnih kolesark in kolesarjev. Petega tradicionalnega kolesarjenja se je udeležilo tudi večje število kolesarskih zanesenjakov iz Zgornje Savinjske doline. Glavnini kolesarjev je pobegnila skupina desetih do petnajstih tekmovalcev, ki so na koncu obračunali med seboj Za popestritev je s svojo prisotnostjo poskrbel tudi Marko Baloh, ekstremni kolesar, ki za razliko od šampionske vožnje Mozirjana Erika Rosensteina, najbrž ni storil prav vsega, da bi premagal skupino kak- šnih petnajstih »tigrov«, ki so progo prevozili v rekordnem času, v dobri poldrugi uri. Na skupaj 70 km dolgi trasi od Arje vasi do Razpotja v Logarski dolini se je podalo 333 kolesarjev in 94 kolesark. Najmiajša udeleženka je bila uspešna na celotni poti, osemletna Gaja Žgank, saj je prišla v cilj s časom tri ure in 29 minut, najstarejši maratonec pa je bil 74-letni Franc Smodiš, kije to cesto premeril vtreh Erik Rosenstein ob zaključku zmagovalne vožnje v Logarsko dolino (fotografiji: Jože Miklavc) urah in 16 minutah. Po ocenah poznavalcev kolesarjenja je bil rekreativni kolesarski maraton Zelene doline izjemna tekma, v kateri so se pomerili mladi kolesarski mački, ki so vseh 70 km in približno 600 m nadmorske višine premagali v nekaj več kot poldrugi uri. Nekaj km po startu, še zlasti pa ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino, je Mozirjan Erik Rosenstein popeljal skupino najmočnejših naprej, ji kmalu zatem pobegnil ter nekaj deset kilometrov vodil s prednostjo tudi več kot cel kilometer. Vendar pa je dvigovanje terena opravilo svoje tudi pri končnemu šampionu dirke, specialistu za gorsko kolesarjenje. Erik je tik pred vstopom v Logarsko dolino komaj za nekaj sekund ušel bojevitim zasledovalcem, ki so Mozirjanu družno poizkušali vzeti že na pol poti doseženo zmago. Jože Miklavc GORNJI GRAD Občinski praznik tudi v športnem duhu Praznovanje gornjegrajskega občinskega praznika, ki je potekalo od 21. junija do 1 .julija, je tudi letos spremljal pester športni program. Zvrstila se je vrsta turnirjev iger z žogo, na svoj račun pa so prišli tudi strelci, plezalci in gorski tekači. Na športnem igrišču v Bočni so prvo soboto prireditev organizirali tradicionalni košarkarski maraton med ekipami Gornjega Grada in Bočne. Na 12-urnem maratonu seje pomerilo šest ekip, nekoliko več sreče pa so imeli predstavniki iz Gornjega Grada, ki so na koncu z minimalno razliko premagali Bočane. Na strelišču v Zagradišču so na praznični ponedeljek organizirali posamezno in ekipno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, kjer so se najbolje odrezali Nani Tiršek (87 krogov) pred Ivkom Poličnikom (73) ter Janezom Železnikom (73). Ekipno so bili na- jboljši strelci Lovske družine Gornji Grad z 204 krogi. Na šolskem športnem igrišču sta se odvijala turnir trojk v košarki in odprti turnir v odbojki na mivki. Pod košem seje pomerilo osem trojk, turnir pa je osvojila ekipa Pingvini, ki je za štiri točke ugnala drugouvrščeno ekipo Arctus, tretje mesto pa sije priborila ekipa Cozmus. Turnirja v odbojki na mivki seje udeležilo sedem ekip. Obračun pod mrežo je potekal vdveh nizih do 15 točk, najbolje pa seje odrezala ekipa Vatikan. Nekoliko manj sreče je imela drugouvrščena ekipa Kropa, pred ekipo Vamos na tretjem mestu. V istem času je na travnatem igrišču potekala tradicionalna nogometna tekma med igralci iz Črenšovc in Veterani iz Gornjega Grada. Prijateljsko srečanje med ekipama, ki si obiske izmenjujeta že deset let, je bilo po napetem dvoboju na koncu izenačeno z rezultatom 2:2. Tudi Planinsko društvo Gornji Grad je aktivno sodelovalo pri pripravi športnih dogodkov. Planinski pohod Podvolovljek-Kal-Gornji Grad je zaradi dežja žal odpadel, več sreče z vremenom pa so imeli tekmovalci v športnem plezanju v »Khineku« nad podjetjem Smreka in tekači z gorskim tekom na Menino. Na pot se je podalo 27 tekmovalcev iz vse Slovenije, med njimi tudi pet tekmovalk. Več kot šest kilometrov dolgo pot in višinsko razliko 1.030 metrov je prvi premagal Simon Alič in s časom 39 minut 50 sekund za slabe tri minute izboljšal lanski rekord. Domačin Matej Krebs je na četrtem mestu za najboljšim zaostal 7 minut in 20 sekund, v ženski konkurenci pa se je s časom 56 minut 25 sekund najbolje izkazala Edita Gashi. Irena Drobež Vaša jrarnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si Na tradicionalnem košarkarskem maratonu so po dvanajstih urah Gornjegrajci z minimalno razliko premagali Bočane (foto: Irena Drobež) CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH - VELENJE 2007 Primož Piki veliki zmagovalec revije skokov Uvodni tekmi letošnjega celinskega pokala v velenjskem skakalnem centru sta minili vznamen-ju ljubenskega skakalnega asa Primoža Pikla. »Piko« je po petkovem drugem mestu na nočni tekmi za 21. rudarsko svetilko v soboto prepričljivo zmagal na pokalu Gorenja in s tem prevzel vod-stvovskupnem seštevku celinskega pokala. Skakalec Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC je že v pripravljalnih tekmah pred začetkom poletne sezone kazal izvrstno formo, saj je dobil vse tri pregledne tekme slovenske reprezentance v Ve- rni sem napovedoval današnjo zmago in napovedano sem uresničil. Uspela sta mi dva odlična skoka, kar samo potrjuje mojo dobro formo. Sem zelo samozavesten in tudi na tretji tekmi celinskega pokala v Kranju bom poskušal zmagati.« Športni direktor smučarskih skakalcev Franci Petek: »Primož je v izredni formi. Pri njem cenim njegovo voljo do dela in to, da ve, kaj hoče. Je trenutno naš najboljši mož, s strpnim in umirjenim delom pa verjamem, da se mu bodo tudi drugi fantje v reprezentanci kmalu približali. Naše strokovno vodstvo dela dobro in rezultati ne bi smeli izostati.« Bivši direktor Rezultati tekme za 21. rudarsko svetilko: 1. Bastian Kaltenbock (Avt) 2. Primož Piki (Slo) 3. Martin Ciki (Češ) 3. Šohel Točimoto (Jap) 5. Borek Sedlak (Češ) Rezultati tekme za 11. pokal Gorenja: 1. Primož Piki (Slo) 2. Keita Umezaki (Jap) 3. Andreas Aaren (Šve) 4. Borek Sedlak (Češ) 5. Jurij Tepeš (Slo) lenju in Kranju. Svojo dobro priprav-Ijenostje tako samo potrdil na prvih tekmah celinskega pokala, kjer vodilna tri mesta prinašajo reprezentanci še dodatno mesto nastopa na začetku zimske periode svetovnega pokala. Trenutno daleč najuspešnejši slovenski reprezentant je bil po petkovem drugem mestu kar nekoliko razočaran in po tekmi napovedal naskok na sam vrh že naslednji dan. To mu je suvereno uspelo, saj je z najdaljšima skokoma v obeh serijah zasenčil vso svetovno konkurenco, kar 16 točk prednosti pred drugouvrščenim Japoncem pa je najboljši pokazatelj premoči ljubenskega orla na velenjski skakalni lepotici. Ob tem velikem Primoževem nacionalnem uspehu in ob njegovi veliki promociji zgornjesavin-jskega in predvsem ljubenskega športa pa vendarle bode v oči zelo majhen obisk njegovih privržencev iz domačega kraja. Peščica njih, kisi je ogledala to vrhunsko Primoževo predstavo je bila izredno ponosna na svojega krajana. Primož Piki: »Že po drugem mestu na prvi tek- Pikl zmagal tudi v Kranju Daje Primož Piki na začetku sezone nedvomno najbolj vroč slovenski skakalec, je dokazal tudi na tretji tekmi celinskega pokala v Kranju. Ob zmagi je postavil še nov rekord skakalnice, ki sedaj meri kar 117,5 metra, in poskrbel za navdušenje številnih gledalcev pod Šmarjet-no goro. S tem uspehom seje samo še utrdil v vodstvu celinskega pokala, njegova prednost pred drugouvrščenim Japoncem Umezaki-jem pa znaša kar 88 točk. Franjo Pukart 250.0 (90,0 / 89,Om) 247.0 (88,0 / 89,5m) 241.0 (89,0 / 86,5m) 241.0 (86.5 / 89,Om) 240.0 (89.0 / 86,5m) reprezentance Primož Ulaga: »Zmaga na tako pomembnem mednarodnem nivojuje zanj izredno pomembna, kot je pri skakalcu pomembna samozavest in zmagovalna miselnost. Slednjo sedaj Piki nedvomno ima, ob tako dobrem delu v nadaljevanju pa to vsekakor ni njegova zadnja zmaga. Trener SSK Ljubno BTC Janez Debelak: »Primož je na začetku sezone dobesedno eksplodiral. V tako 260.0 (91,5 / 92,Om) 244.0 (88,5 / 88,5m) 240,5 (88,6 / 87,5m) 239.0 (87,0 / 88,Om) 236.0 (85,0 / 88,5m) Primož Piki je ob zmagi v Kranju postavil še nov rekord skakalnice (foto: Franjo Pukart) dobri formi še nikoli ni bil, kar najbolje kaže njegovo trenutno skakanje. Je izredno samozavesten in razen povprečnega skoka v prvi seriji nočne tekme v Velenju, katerega posledica je bila tudi slabša svetloba, še ni naredil napake. Vsaj zaenkrat med slovenskimi orli nima konkurence in upam, da bo takšno formo obdržal skozi vso sezono.« Franjo Pukart STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Medobčinska tekma V gornjegrajskem strelskem društvu so spomladansko sezono zaključili z medobčinsko tekmo v streljanju z malokalibrsko puško. Iz sobotnega treninga se je dvanajst najboljših uvrstilo v nedeljsko tekmo. Na strelišču Zagradišče so se zbrali posamezniki in pet ekip, od tega tri domače, saj je bil odziv iz drugih občin slab. Prvo mesto je tako osvojila ekipa Strelskega društva Gornji Grad v sestavi: Henrik Strnad, Janez Železnik in Peter Krajnc. Med posamezniki je zmagal Primož Kopušar pred Henrikom Strnadom in Janezom Železnikom. Jože Gomboc KOŠARKARSKA LIGA DAVIDOV HRAM Na vrsti je »play-off S tekmami v minulem vikendu so košarkarji zaključili sedem krogov dolg redni del Lige Davidov hram, ki seje odvijala v Mozirju na košarkarskem igrišču ob Savinji. Boji med ekipami so bili napeti, kvalitetni in izenačeni, rezultati pa so to soboto za začetek play-offa« skrojili zanimive pare. V malem »play-offu« bo najprej tekma med Parižljem Polzelo in Veterani Nazorja, za njimi pa tekma med Gornjim Gradom in Ljubnim. V boju za zmagovalca lige se bosta najprej udarili mozirski ekipi Val de Petrus in Lis- « ta prihodnosti team, za njima še ekipi Velenja in Nazorja, nato pa prihodnji vikend sledijo obračuni za končno uvrstitev in seveda zmagovalca lige. Ekipe so se torej razvrstile v dva kakovostna razreda s po štirimi ekipami, o izenačenosti pa priča podatek, da je bila prvouvrščena po rednem delu od sedme boljša le za dve zmagi. Zato lahko pričakujemo v naslednjih dveh vikendih še zagrizene borbe, ki bodo nedvomno popestrile tople poletne večere. Tomaž Križnik ČRNA KRONIKA • UJELI TATU MOTORJA Nazarje: V ponedeljek, 2. julija, je neznani storilec pred podjetjem Glin v Nazarjah odtujil odklenjeno kolo z motorjem znamke tomos APN6, registracijske številke CE U2-775. Policisti so storilca že izsledili. • OBOGATEL NA NEPOJASNJEN NAČIN Tirosek: 7. julija je neznani storilec iz stanovanjske hiše v Tiroseku na nepojasnjen način odtujil večjo vsoto denarja. • NEPORAVNANI RAČUNI PRIVEDLI DO RAZBIJANJA Bočna: Malo čez polnoč, 8. julija je v Bočni pred bifejem Petra prišlo do spora med občanoma zaradi starih neporavnanih računov. Ker je eden od obeh bil bolj razgret, je drugemu pričel razbijati osebni avtomobil, ker pa seje slednji ustrašil, da bo isto storil še z njim,je s kraja zbežal in poklical na pomoč policijo. • Z NASILJEM DO NEŽNIH VONJEV Mozirje: Dva neznanca, ki sta se 8. julija pripeljala do trgovine Tuš v Mozirju z motorjem, sta vlomila v DM Tuš tako, da sta v stekleno izložbo vrgla betonski kvader, vstopila v drogerijo in odtujila večjo količino parfumov ter s kraja zbežala. • BAR ZAMENJAL ZA SAMOPOSTREŽBO Spodnja Rečica: Na policijoje bilo javljeno, daje neznani storilec preko noči 8. julija vlomil v bar Mars vSpodnji Rečici, kjerje v notranjosti odtujil večjo količino cigaret, blagajno z menjalnim denarjem in še nekaj drugih predmetov. • ZARADI TRČENJA NA STREHO Ljubija: 7. julija je prišlo na cesti Mozirje-Letuš v Ljubiji do trčenja dveh vozil, zaradi katerega seje eno vozilo prevrnilo na streho. Pri tem sta dve osebi utrpeli telesne poškodbe. Pri posredovanju reševalcev Nujne medicinske pomoči Mozirje sojim člani PGD Nazarje nudili asistenco pri izvleki in prenosu ponesrečencev. Reševalci so ponesrečenca prepeljali v celjsko bolnišnico, gasilci pa so poskrbeli za varnost na cestišču. • SMRT MOTORISTA Šentjur: 9. julija seje zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom ob 16.55 uri na regionalni cesti Šentjur-Dole izven naselja Šentjur. 23-letni voznik iz okolice Mozirja je vozil motorno kolo po regionalni cesti izven naselja Šentjur iz smeri naselja Dole proti Šentjurju. Pri odcepu za ulico Pod rebri je pred seboj zagledal osebni avtomobil z vključenim levim smerokazom, kije čakal, da se sprosti vozišče za zavijanje v levo. Koje voznik motornega kolesa opazil pred sabo stoječi avto, je pričel močno zavirati, kljub temu je s sprednjim delom motornega kolesa trčil v zadnji levi del osebnega avtomobila, ki ga upravljala 32-letna voznica. Po trčenju v osebni avto je voznika motornega kolesa odbilo v levo na nasprotno smerno vozišče, kjerje trčil še v prednji levi del osebnega avtomobila, ki gaje iz nasprotne smeri pripeljal 59-letni voznik. Po trčenju je motorist padel po vozišču, kjerje obležal hudo telesno poškodovan. Z reševalnim avtomobilom je bil prepeljan v bolnišnico Celje, kjer pa je zaradi poškodb, dobljenih v prometni nesreči, umrl. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Matična kronika za mesec junij 2007 ROJSTVA: Rodilo seje 7 dečkov in 6 deklic. POROKE: Boštjan Tkalčec in Mojca Ušen iz Andraža nad Polzelo, Klemen Vrbek iz Bezgovice in Anja Semprimožnik iz Lok pri Mozirju, Martin Forštner z Dobrovelj pri Mozirju in Dragica Žvipelj iz Kokarij, David Vidmar iz Celja in Mojca Knaus iz Brezij pri Grosuplju, Gregor Hočevar in Lucija Jakop z Ljubnega ob Savinji, Andrej Rajšp iz Črnove in Petra Beber iz Velenja, Peter Vodišek iz Reke in Romana Gorišek iz Marije Gradca, Klemen Velkavrh iz Brezovice pri Ljubljani in Viktorija Majerič iz Krajnčiče, Mitja Ribič in Simona Golčman iz Senovega, Robert Zorec iz Mavčič in Sara Dragana Bogdanovič iz Mengša, Franc Brleč iz Zgornjih Palovč in Mateja Suhodolnik iz Logarske doline, Primož Benedik iz Vologa in Mojca Ugovšek iz Florjana pri Gornjem Gradu, Marjan Vrankar iz Potoka in Katja Kos iz Podlipovice, Jure Rojter in Staša Rakun iz Gornjega Grada, Rok Grčar in Irena Irman iz Ljubljane. SMRTI: Marija Strgat iz Kokarij, Doroteja Prašnikar iz Nazarij, Antonija Tiršek iz Tera, Ivan Burger iz Nazarij, Jožefa Sem z Ljubnega ob Savinji, Lucija Krajnc iz Gornjega Grada, Rafael Osolnik iz Nove Štifte. Vlado Parežnik: Pesem zahvalnica v vinjeti (iz donacijske razstave od 15.6. do 15.7.2007 v njegovem ateljeju v Mozirju) Plačnik objave: Vlado Parežnik, Levstikova 9,3330 Mozirje STOR/t^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan S. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Je čas, kida. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 16. julija mineva 10 let, odkar te ni več med nami, draga mama Terezija ZAJC Vsi tvoji, ki te pogrešamo. V našem domujepraznina in v srcih naših bolečina, saj še zdaj ne moremo verjeti, da brez tebe moramo živeti. Leto dni te med nami več ni, a v mislih si z nami vedno ti. V SPOMIN 14. julija bo minilo leto dni, od kar nas je zapustil dragi Frenk SLAPNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Zapustil nas je Franc ŽEROVNIK iz Luč p.d. Kovač iz Nove Štifte (14.5.1955-18.6.2007) Toplega junijskega dne se z izpolnjevanja delovnih obveznosti ni več vrnil naš ljubi mož in ati. Naša srca so otrpnila, čas se je ustavil... Besede zahvale so premalo, da bi lahko izrazili hvaležnost do vas, dragi prijatelji, ki ste takrat začutili, kako zelo ste nam potrebni. Hvala vsem in vsakemu posebej. Veliko vas je bilo, ki ste z nami jokali, delili našo bolečino, nam s svojo prisotnostjo lajšali naše trpljenje in nas bodrili. Posebna zahvala velj a Martini Breznik inTomasuzavsopomoč. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in vsem ostalim za tople stiske rok, za pisne in ustne besede sočutja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga prihajali kropit in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Hvala župniku g. Ternarju za lepo opravljen obred, ministrantoma, pevcem, organistki Aniti Lakner, praporščakom in pogrebni službi Morana. Posebna zahvala gasilcem PGD Nova Štifta, posebej pogrebcem - desetini pokojnega Franca, predstavnikom PGD Gornji Grad in Strelskemu društvu Gornji Grad, govornikom Vesni Suhovršnik, direktorju Igorju Kernu in Jožetu Faletu za poslovilne besede. Zahvala je namenjena tudi vsem sodelavcem in vodstvu NLB Podružnica SA-ŠA za vso izkazano pomoč in podporo, sodelavcem KIK Kamnik, bivšim sodelavcem obrata Pirotehnike KIK Kamnik, sodelavcem MORS-a, Uprave za zaščito in reševanje, sodelavcem NUS-a, Kolektivu OŠ Luče in Gimnazije Lava Celje. Iskrena hvala vsem našim bivšim in sedanjim sošolcem iz Luč, Solčave in Celja, hvala sostanovalcem in vodstvu Dijaškega doma Celje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in cenili. Hvala tebi dragi mož in ati, da smo bili tvoja Družina. Lepo nam je bilo. Bil si nam vse... Pogrešali te bomo... Gelca, Rebeka in Mark Zadrečke ( li[)(Q)Wfe© ) (Vse za promocijo) "Greva sedet k oknu," predlaga fant, kije pripeljal dekle na kosilo v restavracijo. Ona ni najbolj navdušena: "Ne bi bila rada ob oknu, potem me ljudje z ulice gledajo, kojem." "Na to se ni treba ozirati. Vseeno bo bolje, če sediva ob oknu." "No, prav. Zdaj pa mi povej, zakaj si tako silil sem? Počutim se kot v izložbi." "V tem lokalu tistim, ki sedijo poleg okna, zaradi reklame dajo večje zrezke." ( Beseda velja ) Na družinskem pikniku pristopi h gostiteljici njena sestrična: "Opazila sem, da te nič ne moti, da se tvoja najboljša prijateljica odkrito spogleduje s tvojim možem..." "Sporazumeli sva se, da mi bo v tem primeru pustila poštarja pri miru. Vseh v tej mali vasi pa res ne moreva imeti." (Kdo je brez šole?) Oficir vpraša Zgornjesavinj-čana, ki je v nekdaj skupni državi Jugoslaviji prišel v vojsko za svoja leta dokaj pozno: "Ali si končal osnovno šolo?” Vojak je ogorčen: "Saj vendar vidite, da imam pred imenom napisano mag.!" S tem ni prepričal oficirja: "Ne zanima me ali si mag, ali vrač, ali kakšen drug 'madžio-ničar', zanima me, če si naredil vseh osem razredov osnovne šole?" Ljuši Šaban Ne bodite slabe volje. S tem se boste hvalili celo življenje. (Brez imen, prosim) Na sodišče privedejo tatu. "Spet se vidiva!" je ogorčen sodnik. "Ali boste kar celo življenje bogu kradli čas?" "Ne vem, če sem temu gospodu, ki ste ga omenili, kdaj ukradel uro. Nikogar, ki mu kaj izmaknem, ne vprašam po imenu." ( Premeten pes ) "Imam odličnega psa čuvaja!" se Radmirčan pohvali Šmarčanu. "Nikogar ne pusti blizu hiše." "Moj pa samo toliko, da ga lahko ugrizne." ( Obletnici ) Ob 60-letnici poroke žena vpraša moža: "Kakšno obletnico pa praznuješ s svojo ljubico?" "65 let sva skupaj," možak odvrne mirno. "To vendar pomeni, da si jo poznal vsaj pet let pred mano! Zakaj si se potem sploh poročil z mano?" "Ni me hotela. Mislila je, da ne bom dočakal tako visoke starosti." "No, lepa reč. Jaz sem pa te ravno zaradi tega upanja vzela." In kaj mi boš tokrat lepega zaigral? Cvetke b koprive LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH Etnolog prof. dr. Janez Bogataj (desno): »Gospod župan, lesarsko razstavo morate obvezno ponavljati vsako leto, tako mije bila všeč!« Župan občine Nazarje Ivan Purnat (levo): »Obljube lahko dajem samo za čas svojega mandata, potem se boste morali pogajati z mojim naslednikom.« Aleksander Videčnik, publicist iz Mozirja: »Od kar so lahko župani tudi upokojenci, razmišljam, da bi se preselil v nazorsko občino in nadaljeval tradicijo z lesarsko razstavo in z županovanjem upokojencev.« Toni Breznik, vodja nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (levo): »Milan, povej, kako vam na Rečici uspeva delitvena bilanca z občino Mozirje?« Svetnik občine Rečica ob Savinji Milan Cajner: »Takole ti povem, če bi se lahko opredelil za občino ne glede na to, kje stanujem, bi bil raje Mozirjan. Če pa se ozrem še na pristojnosti v Sa-Ša Regiji, bi bil najraje Velenjčan.« Svetnik občine Nazarje Stanko Flere: »Franci, tale tovkec ti bom polil po žagi, da ti bo šlo delo lažje od rok.« Franci Kotnik, glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic, direktor grafičnega studia Unigraf in novi direktor GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice, Velenje... in še kaj: »Stanko, ga imaš kaj viška? Mislim, da ga bom v te namene potreboval v Velenju, kamor po dopustu odhajam na novo delovno mesto, v hektolitrih.« ~ -v J < f ? f. v SESTAVIL PEPS PRISTANIŠKO MESTO V ITALIJI «A0 PROSTOR S PESKOM ZA IGRANJE OTROK DVODELNE ŽENSKE KOPALKE ADO DARIAN GLAVNO MESTO ITALIJE AMERIŠKI IGRALEC (DOUGLAS) NASELJE MED KRANJEM IN TRŽIČEM GLINASTA PIŠČAL OVALNE OBLIKE REKA V KANADI PRISTANIŠKO MESTO V ALŽIRIJI POŠTNA BANKA ORANJE (ZAST.) REKA V TURČIJI OKRASNO DREVO, TULIPANO- VEC STARO- JUDOVSKI KRALJ ITALIJANS- KI REŽISER- TINTO PROSTOR, UREJEN ZA SPANJE JEZIKOVNA SKUPINA SUD. ČRNCEV NARAVA, ĆUD (STAR.) KRATKA IGRA, IGRANA MED ODMOR. V GLEDALIŠ. NORVEŠKI FILOZOF- ARNE OREHOVA PITA Z MEDOM VISOKA IGRALNA KARTA KRATEK POŽIREK MESTO NA MADŽARSKEM LISTNJAK (NAR., KOROŠKO) LAVINA, DRSEČA GMOTA SNEGA HRVAŠKA ŠPORTNA STRELKA- MIRELA PREGRETI VODNI HLAPI MESTO V SEVERNI ITALIJI BRITANSKI POLITIK, PREMIER- TONY PLAMENICA, SVETILO NA PALICI GIB BATA, GOR ALI DOL ZELO POZNANA ČOKOLADA BRIGITTE BARDOT BJELOVARSKI UGANKARSKI LIST ŽARA ZA UMRLE Jr. J3# KOZAREC ZA PIVO SRČNA ZAKLOPKA, ŽEPIČ BREZALKOHOL. UNIONOVO PIVO EVA, EVICA (LJUBK.) NAJVIŠJA ŠOLA ZA ŠTUDIJ VODNA ŽIVAL S KLEŠČI IVO RAIČ MESTO V BELGIJI, JUŽNO OD AALSTA ENOVALENT- Nl RADIKAL IZ ETILENA OTOK V GRČIJI, V EGEJSKEM MORJU PISANA TROPSKA PAPIGA Portal Savinjska dolina mm MINI SLOVARČEK: BARCS- mesto na Madžarskem ORAN- pristaniško mesto v Alžiriji NINOVE- mesto v Belgiji, južno od Aalsta SKOKO- Hrvaška športna strelka- Mirela IVREA- mesto v severni Italiji Vaša pošta ' J H ^ 4 ^ tr, .______. SaviHjsl*2- novice, d o. o. Savin/sh- GßS/fc.4 3334, ' SLOl/EfJU'A Napovednik • Sobota (14. julij), ob 18.00. Košarkarsko Igrišče ŠD Mozirje Košarkarska liga Davidov hram - play off (odrasli) • Nedelja (15. julij), ob 10.00. Pred upravnim centrom v Mozirju Start kolesarskega vzpona na Golte__________________ Z' ' - ' “ — - -----——-------------------N KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polh LEPOSLOVJE-MLADINA: Vrhovec, Iztok: Svitove neverjetne počitnice, Buzeti, Anton: Maček v črnilu, Buzeti, Anton: Indija Koromandija, Ploj, Tatjana: Princesa Saras-vati, Lucado, Max: Moj si, Strežek, Andreja: Kako pa je tebi ime? LEPOSLOVJE - ODRASLI: Sivec, Ivan: Sol življenja, Ivanji, Ivan: Titov prevajalec, Viewegh, Michal: Letoviščarji, Coelho, Paulo: Čarovnica iz Portobella, Mlinar, Rudi: Postaja, Sologub, Fedor: Mali hudobec, Demšar, Avgust: Olje na balkonu, Lis-pector, Clarice: Živa voda. STROKOVNA LITERATURA: Baloh, Peter: Ob praktičnih primerih skozi Microsoft Office 2007, Kastelec, Damijana: Sončna energija v Sloveniji, Murray, Peter: Naš planet, Fras, Marija: Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni, Štefančič, Marcel: The greatest hits, Gregoire, George Lucien: Umor v Vatikanu, Žužek, Miloš, Osnove homeopatije, Mlač, Bine: Prehrana v gorah, Frangež, Matjaž: Kaj nam pa morete! ŽIVALI - PRODAM Kravi in telici breji prodam; tel. 584-11-96. Prodam 2 kozi z mladičem; tel. 03/ 584-41-07. Prodam teličko limuzin, staro 8 tednov; tel. 584-10-70 ali gsm 041/ 230-067. ŽIVALI - KUPIM Kupim telička, starega 1 teden; gsm 040/867-493. Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/ 533-745. Kupim teden stare bikce, mp, po 4,50 eur/kg; gsm 031 /676-833. ŽIVALI - PODARIM Podarim psičko, staro 2 meseca; gsm 031/262-019. DRUGO - PRODAM Prodam glasbeni stolp sony, 3xcd brez mp3, 2x100 W zvočniki + 2x170 W surround, cena 80 eur; gsm 041/216-446. Prodam drobilec organskih odpadkov - muta, motor 3 f, 2.2 Kw, cena 150 eur; gsm 041/786-112. Prodam hidravlični cepilecdrv; gsm 031/568-095. Prodam lesene gajbe za krompir ali jabolka; kupim teličko od 90-100 kg; gsm 041/602-412. Prodam cisterno za olje - 4.000 I, d=239 cm, glob. =129 cm, v=131 cm; tel. 584-50-63. Zelo ugodno prodam cisterno za kurilno olje - 2.000 I, skoraj novo; tel. 584-15-89. Prodam bukova, suha, cepljena drva; gsm 031/237-656. Prodam rabljene traktorske pnevmatike in verige - dim. 480-70-34; gsm 051/678-093. Prodam suhe češnjeve in javorove deske in late; gsm 041/467-374. VOZILA - PRODAM Prodam traktor IMT 533 deluxe, letnik '77; gsm 051/351-703. Prodam 5 let staro kolo (scott-jac-ora), oprema stx, voženo 2 kolesarski sezoni, vredno ogleda, cena 200 eur; gsm 041/796-909. Skoraj novo moško kolo - peugeot, prodam za 220 eur; gsm 031/ 423-377. Prodam opel rekord 2.0s, letnik'79, MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje. KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@emaii.si. PROCES- PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje. POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI Bio volnena izolacija za vsa ostrešja in naravne hiše. Naravna, ustvarja prijetno klimo, ima odlično toplotno izolativnost, prevodnost, prehodnost, zaščitena proti moljem. Izvor: slovenska ovčja volna. Gsm 040/860-165. SOVEN d.o.o., Belingerjeva 19, 2352 Selnica ob Dravi. POTREBUJETE PESEK,GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE? Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. SHUJŠATI LAHKO? - VPRAŠAJ ME, KAKO! Zmanjšajte svojo težo pred dopustom vsaj za 5 kg. Naredite korak do zdrave prehrane. Gsm 031/ 642 353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje. IŠČEMO SODELAVCA-KO za delo v proizvodnji v Gornjem Gradu, Dol 1. Pisne vloge sprejemamo na naslov: interdent d.o.o., Opekarniška cesta 26, 3000 Celje. oldtimer - poceni registracija; gsm 041/474-908. NEPREMIČNINE Oddajam stanovanje v Mozirju; gsm 041/775-559. Najamem stanovanje ali manjšo hišo na območju UE Mozirje; gsm 041/683-663. Najamem garsonjero ali manjše stanovanje na širšem območju Mozirja; gsm 031 /404-450. OSEBNI STIKI Moški z otrokom išče dekle za redno vezo; gsm 031 /807-376. VAŠKE IGRE NA REČICI OB SAVINJ Športno obarvano popoldne za sprostitev in smeh Prvo nedeljsko popoldne v juliju so na Rečici ob Savinji popestrili številni »športniki« na Vaških igrah. »Igre brez meja« z veliko šaljive vsebine so pripravili člani domačega turističnega društva in z njimi zaključili prireditev od Lipe do prangerja. Predstavniki šestih zaselkov v domači občini in Tulipani (ekipo so sestavljali Nizozemci, tako tisti, ki so v Zgornji Savinjski dolini našli svoj dom, kot tisti, ki so v dolini samo na obisku) so preizkušali športno srečo ter v različne igre vlagali »pranger«, ki je v danem trenutku prinašal dvojne točke. Malo za šalo, malo zares, so ekipe merile moči, preizkušale svojo spretnost in iznajdljivost pri različnih igrah, ki so med V tekmovanju dostave piva s čim manj prelite pene so »natakarice« morale imeti čim bolj mirne roke (foto: Marija Šukalo) Tekmovalke v ribičiji so si izkusile, da so ribe res izmuzljiva bitja (foto: Marija Šukaio) številnim občinstvom pogosto izvabile salve smeha. Veliko smeha je izvabilo tudi »dežurno gobezdalo« Franci Podbrežnik, ki je dogajanje na igrišču začinil s svojimi šalami in komentarji. Kotje bilo iz igre razbrati, najbolje grb svoje občine poznajo Rečiča-ni, ki so bili pri sestavljanju tudi letos najhitrejši. Da so najboljši smučarji in da jih tudi v moči nihče ne prekaša, so dokazali Pobrežani v družinski vožnji med količki s posebnimi smučmi, pripravljenimi za trojke, ter v vlečenju vrvi. Tudi če jim obujejo pancerje, so še vedno najhitrejši v Grušovijah, spretne ribiče in dobre voznike »šajtrg« ter pivce zlatega hmeljskega soka pa imajo vVarpoljah. Kot se za tovrstna tekmovanja spodobi, so ob koncu razglasili zmagovalce ter podelili pokale. Z njimi se bodo ponašali Pobrežani za osvojeno prvo mesto, Rečičani za drugo in Varpoljčani za tretje mesto. Marija Šukalo § RENAULT VELIKA AKCIJA! NOVA RABLJENA VOZUA Z O KM lim R.L.S. Levec, d.o.o., Telefon: leveč Levec 56/c, Petrovče 03/425-45-00 FINALE POKALA SLOVENIJE i/ nnon tm m n munnn MOZIRJE na igrišču na mivki pred vstopom v Savinjski gaj OD 10. DO 19. AVGUSTA GLAVNI SPONZORJI Q RZ R neS * & ........ «▼*© Igr«! GENERALNA SPONZORJA PEČNIK IMPIANTANTI d.o.o. TURNIR V: moških in ženskih dvojicah: 10. -12. 8. 2007 mešanih trojkah: 14. in 15. 8.2007 moških in ženskih trojkah: 17.-19.8. 2007 na naši spletni strani: tv ww. nmirje-odbojka. org SPONZORJI ♦>EUBOBOX Pitu... »rtick «sau VRTNARSTVO IN CVETUCARSTVO SUONERÌE« za nagrade namenjenih še dodatnih 4000 € v obliki praktičnih nagrad IK idari^0 vai*1 P®1 xavaro' 5.000 E’ a en»’lS,ja Avtošola |relax| RELAX® Mozirje, Savinjska ■ cesta 9/b, tel.: 03/837-08-90 Vpisi vsak dan na telefon 041-227-133 iRELAX-ovo posojilo g 0 Ido 24 mesecev! I Uredite vse na avtošoli I POUČUJEMO MLADOSTNIKE I STAROSTI 16,5 LET ZA VOŽNJO IS SPREMLJEVALCEM jTečajCPP 16.7. ob 17.00 RELAX, avtošola z intenzivnim usposabljanjem Celje - skladišče D-Per 7/2007 5000020039,28 COBISS 0 juuu Celje ■ P. E. Ljubljana, Brnčičeva 7, ■ P.E. Koper, Ferrarska 17, Zastopniki: ■ Maribor 02 620 97 37 ■ Jesenice 041 756 750 ■ Ribnica 040 313 712 (((«0601027 ) www.simer.si PVC okna in vrata POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GoTpfr Savinjski vai www.radiosieldi.si 106,2 Mhz ■ ST« PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz ZAVAROVALNIC IVI A R I B O PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-04 GSM: 031/695-208 Vet informacij na wwwZavarovalnìcaManbor in www.nkbm.si. 0 srednje tri podaji. Enkratno naložbeno zavarovanje ni viju&no todalne mfomacje o enkratnem naložbenem zavarovanju so vx zavarovanja na avtobusni postaji v Mozirju tel. 041/695-208 ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE PRIZMA Rastoči trgi Vlagajte v hitro rastoče vzhodne trge Balkana, Rusije, Indije in Kitajske. Sklenite enkratno naložbeno zavarovanje PRIZMA Rastoči trgi z garantiranim izplačilom glavnice. Zavarovanje lahko sklenete pri Zavarovalnici Maribor in poslovalnicah Nove KBM. Več informacij na 080 19 20 (ZM) ali 080 17 50 (Nova KBM). www.ZavarovalnicaMaribor.si,www.nkbm.si Garantiramo izplačilo glavnice! FINANČNA SKUPINA NOVE KBM d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR ^VNova KBM d «o: Enkrat« naložbeno zavarovanje z jamstvom gii m zajamčenih viog. Za izpiaöto Ss» vpfaiane pren ofe v splošna pogojiti, ki y»> debete v posovatfseah, n£m depozit Prodi*! je razvita Zavarovalnica Maribor. Nova KBM retju jan« Erste Bani AG. Graben 21.1010 Dunaj. Avstrija ~ji Mannov in izbranih poslovatnicafi Nove KBM. kjer tatico sklenete ZAVAROVANA NALOŽBA Radio Goldi Savinjski val d.o.o„ Dolenja vas 83,3312 Prebold