IZKSBRDO
Asfaltna baza sredi zelenja?
Te dni buri duhove v krajevni skupnosti Brdo razprava o gradnji nove asfaltne baze v Smodinovcu, ki menda sodi v zeleni pas Ljubljane. Krajani temu odločno naspro-tujejo, ker se bojijo onesnaženja okolja in občutno povečanega prometa tovornjakov skozi naselje.
Svet krajevns skupnosti je menil, da so-glasja ne morejo dati čeprav investitorji, torej Slovenija ceste, zagotavljajo, da bo vse v najlepšem redu. Zato so sklicali zbor krajanov na katerem so se po dolgi in burni razpravi dogovorili, da soglasja ne bodo dali, dokler ne bodo v Slovenija ce-stah imeli vseh 24 soglasij in mnenj stro-kovnih institucij, kolikor jih potrebujejo za lokacijsko dovoljenje.
Slovenija ceste so del opreme za novo tovarno asfalta že pripeljali v Smodinovec. Zatrjujejo, da tovarna ne bo onesnaževala okolja in da okoliški prebivalci ne bodo trpeli nikakršne škode. Kot kaže pa jim bližnji sosedje ne zaupajo in so na republi-škem sekretariatu za urbanizem že poslali svojo pritožbo.
V njej so zapisali:
Podpisani krajani Krajevne skupnosti »BRDO«, ki s svojimi stanovanjskimi ob-jekti mejimo neposredno na zemljišče v k. o. Glince-Smodinovec vlagamo pri gor-njem naslovu pritožbo zoper načrtovano izgradnjo nove asfaltne baze, namenjene izgradnji in vzdrževanju hitre ceste - ob-voznice.
To svojo pritožbo utemeljujemo s slede-čim:
Ob priliki razgrnitve načrta izgradnje ljubljanskih obvoznic in javne razprave, ki je potekala ni bila nikdar omenjena tudi nova asfaltna baza, ki naj bi bila zgrajena na dehi zemljišča, kjer je bil opuščen izkop gline za opekarno. Nikdar ni nihče ome-njal, da med spremljajoče objekte spada tudi asfaltna baza.
Proti izgradnji nove asfaltne baze govori tudi dejstvo, da je komaj in niti ne 1 km od načrtovane, že v obratovanju asfaltna baza v PODUTIKU in tudi druga, komaj pred leti zgrajena v ČRNUČAH ni oddaljena niti 4 km. Iz navedenega torej sledi, da bi bile v radiusu komaj 4 km kar tri asfaltne baze. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je lokacija predvidena za to tretjo as-faltno bazo neprimerna tudi vsled tega, ker nima nikakršnega materialnega zaledja, temveč bo potrebno, mimo sredstev dela, dovažati tudi ves material, ki bo potreben za predelavo, torej ves pesek- in bitumen.
In nenazadnje, ali ne bijemo boja za čisto okolje?
S takšno enostransko odločitvijo, pa prav na rob ljubljanskih zelenih pljuč po-stavljamo novega onesnaževalca zraka. Res je, da je tehnika v zadnjih letih napra-vila ogromen korak naprej, pa vendar ni dosegla še na tem področju takšnega ra-zvoja, ki bi zagotavljal hermatizirano pro-izvodnjo in da resnično ne bi prihajalo do onesnaževanja zraka. Zakaj pri vseh zago-tovilih, da bo sama asfaltna baza res her-matizirana, pa ne moremo mimo transpor-ta surovin in potem izdelka, ki pa bo vezan le in samo na kamionski prevoz.
Ob vsem tem, podpisani krajani popol-noma upravičeno sprašujemo, zakaj odlo-čati nekaj mimo nas, oziroma se dogovar-jati s tistimi, ki niso v tem trenutku nepo-sredno prizadeti, vendar bo ta prizadetost nastala ob pričetku proizvodnje, ko se bo povečal smog v ozračju. Ta smog ne bo prizadel samo neposredne sosede, ampak se bo širil v gosta naselja v neposredni bližini. Posredna prizadetost bo nastajala tudi v okvari cestišč, ki se bodo uporablja-la za transport. Zaradi vsega navedenega se nam postavlja vprašanje, ali je v tem trenutku omejevanja investicij res smotr-no v tako majhnem prostoru graditi nove asfaltne baze, namesto da bi z zmanjšanhni sredstvi izboljšali tehnologijo tovrstne proizvodnje asfalta namenjenega izgradnji in vzdrževanju ljubljanskih obvoznic in drugih cest, in tako združene asfaltne baze, gospodarsko močne bi lahko zagotavljale vedno dovolj potrebnega asfalta. Vsi pri-zadeti smatramo, da je o tej asfaltni bazi bilo premalo dorečenega in da se nekateri izvajalci obnašajo preveč obrtniško in ho-čejo priti do novih zmogljivosti s sredstvi, ki smo jih občani namenili izgradnji cest.
Poleg vsega navedenega pa smo tudi mnenja, da se gre v tem primeru za prisil-no prilaščanje nečesa, za kar ni dovolj trdnih dokazov, da je družbeno koristno in upravičeno.
Zato se obra,čamo na naslov, da dodobra prouči dokumentacijo, ki jo v ta namen posreduje investitor izgradnje ljubljanske-ga cestnega omrežja, razmisli o naših pri-pombah in odloči tako, da bo v prid nam in vsej družbeni skupnosti.
To našo pritožbo ni smatrati kot zagovor naših osebnih interesov, ampak gre v tem konkretnem primeru za zelo globok in ne-human poseg v naš zeleni pas.
Nismo se protivili posegu, ko je šlo za izgradnjo cest, protivimo pa se takšnemu načinu uničevanja še tistega malega dela zelenja, ki nas obdaja, zato, da bo zopet nekdo uspel postaviti »nerentabilni« spo-menik v neposredni bližini stanovanjskih naselij.
Ljubljana, dne 17. maja 1980