ŠPORTNEDILEME
Nogometaši med amaterje
Na seji skupščine TKS Ljubljana Center so spet raz-pravljali o ponovni vključitvi nogometnega kluba Olimpija v telesnokulturno skupnost Ljubljana Cen-ter. V telesnokulturni skupnosti Bežigrad, kamor so se hoteli vključltl, jih nlso sprejeli, zato so zaprosiliza vključitev v telesnokulturno skupnost Ljubljana Cen-ter.
V Centru so že na prejšnjih sejah sklenili, da ne gre zdru-ževati pod išto strehp amater-skega     in     profesionalnega športa, ker ju več ločuje kot združuje. Menijo, da ne more biti 7. selekcija v piramidnem sistemu organiziranosti, torej prav na vrhu, profesionalna ekipa, saj bi tako igralci v pi-ramidi, ki temelji na amateri-zmu, hoteli postati profesio-nalni nogometaši. To bi bilo prav gotoVo napačno, saj bi tako študentje, dijaki, pa tudi taki, ki že imajo svoj poklic, v procesu uspešnega napredo-vanja in vključitve v 7. selek-cijo poštali profesionalni no-gometaši. Zato bodo vključili v   članstvo   telesnokulturne skupnosti Ljubljana Center le amaterski del nogometne de-javnosti.
Nerazčiščeni odnosi
V preteklem letu so dvigni-le mnogo prahu ugotovitve SDK. Sprašujemo se, kje tiči vzrok, da je ta služba dvajset let molčala, ko so vrabci na strehah čivkali o aferah in af e-ricah v nogometu in nekate-rih drugih športih. Začudeni smo nad ugotovitvijo, da je veliko ljudi, ki v športu krše predpise, hkrati pa šport najo-
streje kritizirajo. Prav je, da so krivci kaznovani, ni pa prav, da morajo tisti, ki niso krivi, dokazovati poštenost.
Velik del krivde imajo pri tem nerazčiščeni odnosi v procesu uveljavljanja, samour pravljanja, vključevanja v sa-moupravno organiziranost in programiranje y telesni kultu-ri, v tekmovalnih sistemih in odprtih idejnih vprašanjih, ki jih od stališč RK SZDL iz leta 1973 nismo uspeli vključiti v življenje športnikov. Morali bi razčistiti in upoštevati speci-fične interese republik in po-krajin in to upoštevati v doku-mentih, na primer, v družbe-nem dogovoru o stimulaciji in nagrajevanju         vrhunskih
športnikov. Mnogi se sprašu-jejo, ali sodi profesionalna no-gometna dejavnost pod zakon o združenem delu ali pa pod zakon o telesni kulturi.
Zvezdniki za slab zgled
Posledice takega stanja so zelo hude, še prav posebej za-to, ker imajo naši vrhunski športniki mnogo posnemo-valcev med mladino. Tako je vedno znova vprašljiva vre-dnost zvezdnikov v raznih zveznih ligah in njihov nepro-fesionalen odnos do profesio-
nalnega športa (dela), ki je pri nas od družbe, družbenopoli-tičnih organizacij in tudi od športnikov močno odklonilen in tudi nezdružljiv s humani-mi odnosi, ki naj bi v naši sa-moupravni družbi prevladali.
Sprašujemo se, zakaj še ni izvedena ponovna vrnitev profesionalcev med amaterje. To se je vprašal tudi nek dele-gat na seji skupščine TKS Ljubljana Center. Odgovora ni dobil, vendar bi dejal, da se je baza že odločila za amater-ski šport. Tako je ta odnos opredeljen tudi v stališčih RK SZDL iz leta 1973. In zakaj kljub temu še vedno ni reši-- tve? Ali ni tako stanje podob-no bitki, v kateri merijo svoje moči napredne samoupravne in socialistične usmeritve s preživelimi in, v praksi dosti-krat dokazano, slabimi iner-cijskimi silami, ki so živele in delale zadnjih dvajset let na robu zakonitosti ali pa so se znašle celo v kriminalu. Zna-čilno za to slednje je, da jih vodijo najodgovornejši tova-riši, ki sicer na svojih delov-nih mestih in zadolžitvah rav-najo zelo odgovorno. Gre to-rej za dvojnost idejno-politič-nih stališč med delom na eni strani in prostim časom na drugi.
Pa vendarle ugotavljamo, da je nogomet, ta najpotreb-nejša nepotrebna stvar, feno-men naše družbe, kot družbe v svetu, kjer ga igrajo. Ali bo ta fenomen močnejši od razu-ma? Doslej je bil.
Branko Žugelj