ISSN 0351-6407 9 77035 V64OO19’ Kdo ie ropal 1918 v Novak str. 3 Vaška gospoda iz Sela str. 3 M A nič lažjega ^jconiiRon RAČUNALNIKI M.Soboto, Slovenska 25, tel.: 27 094 AUT trgovina na drobno " DANES OTVORITEV NOVE TRGOVINE Z USNJEM IN TEKSTILOM Obiščite nas v Zadružni ul. 1, ČRENŠOVCI tel.: (069) 71 030. O sreči, ki jo je rodila bolečina str. 8 VREME CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Murska Sobota, 17. julija 1997, leto XLIX, št. 29, cena 190 SIT Jsko neurje s točo v Prekmurju so se dokaj hitro tjpfj državni organi. Kmetijskega ministra pričakujejo °^m°dja konec tedna, včeraj pa jih je že obiskal ^^ave Milan Kučan v spremstvu podpredsed-. ^^reja Gerenčerja, poveljnika republiškega štaba ok,. a Bogataja ter predstavnikov ministrstva za varstvo ministrstva za kmetijstvo. Na pogovoru z župani M ,e °bčin so slednji zahtevali, da se kmetom čim prej zagotovi izpad dohodka, prav tako pa naj bi >co M) '3 omare hladilniki štedilniki pralni stroji prizadete tudi oprostili plačevanja prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter jim odložili .plačilo kreditnih obveznosti. (LK) o z = o z S S »Lokalni politikantek Gy6rek proti lokalnim novinarckom« str. 3 17. julij, četrtek, 18. julij, petek, 19. julij, sobota, 20. julij, nedelja, 21. julij, ponedeljek, 22. julij, torek, 23. julij, sreda, Aleš Friderik Arsen Marjeta Danijel Magdalena Brigita Magdalena, če deži, dolgo slabo vreme nam preti. Lunine mene: v nedeljo bo na našem nebu lunin ščip, sonce vzide okrog 5.00 in 30 minut. 22. julija bo sonce stopilo v znamenje leva. Minulo nedeljsko popoldne je pokopalo še zadnje upanje kmetijcev v številnih krajih v pokrajini ob Muri. Po spomladanski pozebi in suši, ki sta pridelek marsikje prepolovili, v poletnih mesecih svoje dodajajo še poletne ujme. Točaje letos v teh krajih padala že 11-krat, trikrat je povzročila večjo škodo, najhuje pa je bilo prav minulo nedeljo, ko je pravo orkansko neurje uničevalo kmetijske pridelke vse od severnega dela puconske občine prek moravske, soboške in beltinske do Razkrižja in naprej na Hrvaškem. Na najbolj prizadetih območjih so ostali tako rekoč povsem brez pridelka, saj se žetev pšenice še ni prav začela, koruza si marsikje ne bo več opomogla, uničene pa so tudi vrtnine, sladkorna pesa, buče, trajni nasadi... (LK) Več o nedeljski katastrofi na str. 16 O nedeljski ujmi pričajo slike in zapis na naslednjih straneh časopisa. Toda ob tej naravni katastrofi se kljub vsemu zastavlja vprašanje, kdo bo požrl posledice te katastrofe. Ali spet samo prizadeti kmetje ob pomoči lastnih žepov? V položaju, v kakršnem se je znašel pomurski prostor, bo to samo še ena bitka več za golo preživetje. Čeprav so nekateri izražali močne dvome ob mojem zapisu na istem mestu pred približno petimi leti, ko sem napovedoval, da se bo ta prostor približal dnu krize preživetja, se to sedaj ure- biti vsega denarja in sta tako znižala proračun za kmetijstvo, povsem zanemarila obrambo pred točo. Tako tudi kmetje plačujejo davek zaradi kratkovidnosti prejšnje oblasti, ki Je kar tako mimogrede podpisovala mednarodne sporazume o raznoraznih prometnih koridorjih, tudi zračnih, ki sedaj preprečujejo učinkovito rabo letal za obrambo pred točo. Tako sedanjemu ministru kaže pritrditi le v tistem delu njegove izjave, ko se sklicuje na zastarel radarski sistem. Hkrati pa so njegove napovedi o pomoči in dolgoročni zaščiti kmeta predcej dvoum- gospodinjskih aparatov GORENJE do konca julija: zamrzovalne skrinje zamrzovalne 99.528,00 SIT 68.625,60 SIT zdaj 85.800,00 SIT zdaj 59.160,00 SIT Prodaja na čeke z odlogom na 8 obrokov. akustike v Domu tehnike, v Blagovnici v M. Soboti in ®h|ta ter v Železnini Gornja Radgona. sničuje, in če k temu prištejemo še naravo, od katere postajajo ljudje vedno bolj odvisni, je slika popolna. Predsednik države je že pridrvel pogledat najbolj prizadete, vprašanje-pa je, ali bo to storil v tem trenutku pristojnejši, predsednik vlade namreč ali pa kar celotna vlada. Spomnimo se, saj ni še tako daleč nazaj, ko se je začel boj za oblast (volitve), so se z avtobusom odpravili v najbolj ubobcžano mesto, Maribor namreč. Premier si je vzel čas tudi pred volitvami soboškega župana. Kaj se bo zgodilo sedaj, je odvisno od današnjega dne, ko namreč zaseda vlada, za katero bi pričakovali, da se poda na sam kraj dogodka, četudi »bogu za hrbtom«. O položaju pomurskega kmeta ne kaže ponavljati že zlajnane zgodbe o robu njegovega preživetja, ki mu oblast ne vliva posebnega upanja niti v tej nesreči, v kateri seje znašel. Čeprav seje kmetijski minister takoj odzval na nesrečo in skušal vliti nekaj upanja, je pustil za sabo kar nekaj dvomov. Pa da ne zlijemo vse gnojnice na sedanjega ministra, spomnimo se prejšnjega ministra in njegovega sekretarja, ki sta, čeprav v enem letu nista uspela pora- ne. Na eni strani je obljubljena pomoč pri sanaciji škode na strniščnih posevkih, toda ti so pretežno primerni za krmo živine, položaja v živinoreji pa ne kaže ponovno poudarjati in izgubljen dohodek pri pšenici tako lahko kmetje pričakujejo šele čez poldrugo leto. In z izjavo, da je edina rešitev pred naravnimi ujmami v subvencioniranju zavarovanja posevkov, kaže na dejanski odnos oblasti do pridelave lastne hrane in samooskrbe s hrano, zgolj krpanje socialne luknje pri kmetih je premalo, če je državi figo mar za lastno hrano. Še toliko bolj je to skrb zbujajoče ob sedanji evropski evforiji. In ravno zaradi Evrope je potrebno postaviti v ospredje kmetov pridelek in njegovo zaščito na vseh ravneh, tudi pred naravnimi ujmami, in ne samo pri zavarovanju. Slišijo se očitki, da kmetje premalo vlagajo v zavarovanje svojih pridelkov, ob tem pa se seveda nihče na zamisli, da nimajo več niti za zavarovanje svojega zdravja. Zato čakajmo na čudež državne oblasti, če je toliko prilagodljiva, da se spusti z evropskih višav »bogu za hrbet«. J. VOTEK ^žktualno okoli nas vestnik, ff Poslanci v sili V državnem zboru so pretekli četrtek in petek poslanci na hitro sprejemali šest zakonov iz paketa t. i. zaščitne zakonodaje. Pri sprejemanju predloga za noveliranje zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se jim je tako zelo mudilo, da so zakonsko vsebino dopolnili z neizvedljivo zakonsko določbo. SLS je s prvopodpisanim Vilijem Trofenikom predlagala določbo, po kateri naj bi minister na občine prenesel upravne naloge v zvezi z izvajanjem dotičnega zakona, za kar pa v obstoječi zakonodaji ni nobenih ustreznih izhodišč, to pomeni, da minister ne bo mogel izpolniti z zakonom določenih nalog in da je zakon zaradi tega neizvedljiv in vsebinsko neusklajen. Po hitrem postopku so poslanci novelirali tudi zakon o obrambi, po katerem naj bi bilo v prihodnje za promet z zemljišči v okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo, potrebno pridobiti soglasje ministrstva za obrambo. Po noveliranem zakonu o notariatu je zakonodajalec določil, da bo odslej sestava listin o pravnem prometu z nepremičninami zaupana zgolj strokovno usposobljenim osebam. Zakon o tujcih je spremenil rok za pridobivanje stalnega prebivališča in iz tega statusa izhajajočih pravic, določil je, da morajo tujci prebivati v Sloveniji najmanj osem let in ne tri, kot je veljalo doslej. Ta sprememba je posredna zaščitna določba, saj bo z načrtovano spremembo ustave omogočen nakup nepremičnin tudi tujcem, vendar le tistim, ki bodo imeli dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji. Z noveliranjem zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostorje državni zbor omogočil hitrejše postopke pri gradnji infrastrukturnih objektov in naprav državnega pomena, za katere naj bi razširili možnost skrajšanih in poenostavljenih postopkov pri pripravi in sprejemanju lokacijskih načrtov in upravnih dovoljenj, ki so doslej veljali le za gradnjo avtocest. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti ureja prenos še neolastninjenih nepremičnin v družbeni lastnini v last države, lokalnih skupnosti ah fizičnih oziroma pravnih oseb. Zakonska ureditev ne predvideva lastninjenja t. i. vodnih zemljišč, lastninjenje nekdanjega sindikalnega premoženja, nepremičnin športnih društev ter lastninjenja tistih nepremičnin v družbeni lasti, za katere imajo pravico do uporabe ali razpolaganja tuje osebe, našteto naj bi urejal poseben zakon. Zakon o stavbnih zemljiščih uvaja nov pravni red na področje urejanja prostora v interesu varovanja javne koristi, saj so stavbna zemljišča doslej predstavljala še edino vrsto nepremičnin, ki niso bile zavarovane z nobenim predpisom. Zakonske določbe med drugim uvajajo zakonito predkupno pravico države ah lokalnih skupnosti za stavbna zemljišča ter omogočajo omejitev ali odvzem lastninske ali druge stvarne pravice, ko gre za nepremičnine, če gre za javno dobro. S sprejeto zaščitno zakonodajo so poslanci izpolnili pogoje medstrankarskega sporazuma, ki govori o ratifikaciji evropskega sporazuma in s tem o spremembi ustave. Nato, nato... Da bi bile Češka, Poljska in Madžarska bolj pripravljene na vstop v Nato kot Slovenija, Slovenci težko veijamejo. Še težje, da nas porivajo v skupni kotel z Romunijo oziroma da nas umeščajo za njo. Toda mar se upravičeno čudimo? Mnogi se še spomnite, kako so nas v starih časih učili o geostrateškem pomenu Slovenije pa o neuvrščenosti. Ob vsej sodobni vojaški opremi bi danes težko prisegali, da smo najpomembnejša točka Evrope. To prisegamo toliko težje, ker se slovenska vojska oborožuje v Izraelu in ne v Ameriki. Si predstavljate, v kakšni zadregi bi bil Clinton, ko bi moral pred kongresom opravičevati morebitno povabilo Slovenije v Nato? Le kaj bi povedal v zagovor svoje odločitve? Najbrž ne, da smo ena tistih držav, ki ima za predsednika države in za predsednika vlade človeka, ki sta bila močni figuri v prejšnjem sistemu. Prav tako ne, da smo ena tistih postkomunističnih držav, ki ji v šestih letih ni uspelo izpeljati denacionalizacije, da o t. i. spravi niti ne govorimo, saj nam je očitno najbolj pri srcu misel, da v Jugoslaviji sploh nismo bili. To, daje odpiranje trga za dotok tujega kapitala vse prej kot uspešno in da imamo probleme s prodajo nepremičnin tujcem (kar nas bo na koncu lahko stalo tudi uvrstitve v EZ), je v teh dneh divja tema, ki parlamentu narekuje sprejemanje zakonov iz paketa t. i. zaščitne zakonodaje kot po tekočem traku. Mar naj bi Clinton povedal, da smo tista država, ki za nekdanjo no in tako koristno, da so bili slo- državo niti slišati noče, da v Bosni nismo hoteli sodelovati, da smo pozabili, daje šlo orožje JLA iz Slovenije naravnost proti Sarajevu, pa se nam je potlej vseeno zdelo, daje Balkan Balkan in kot tak zgolj spona, ki nas je petdeset let stiskala za vrat, in da z ljudmi, ki so ostali južno od Kolpe, nikoli nismo imeli nič opraviti. Pa vendar, v Romunijo je odpotoval Clinton, k nam je prišla Albrightova. Clintonov dvignjeni prst v pogovoru s Chiracom na madridskem vrhu zato očitno ni bil namenjen Clintonovemu ugovarjanju sprejetju Slovenije, temveč Romunije. Zavezništvo med Francijo in Romunijo ni novo, je stvar zgodovine, ki očitno še vedno dobro usmerja sodobne tokove. Kdo seje sploh zavzemal za sprejem Slovenije? Je zavezništvo z Italijani res tako nuj- venski politiki pripravljeni pozabiti na njihovo izsiljevanje (in na lastno neuspešnost pri pogajanjih), posledica česar je navsezadnje tudi sprememba 68. člena ustave. Seje bilo vredno »obesiti« na Italijane zato, da smo izgubili podporo Nemcev? Kdo torej tehta več: Helmut Kohl ali Romano Prodi skupaj s Scalfa-rom? Kučanov molk ob zavrnitvi Slovenije v prvi krog širitve Nata je bil neprimeren (še posebno, če se lahko oglaša tudi ob primerih, ko se mu ne bi bilo treba - saj se vsi spomnite, kako je v pismu parlamentu nalagal, naj čimprej ratificirajo evropski sporazum, nekaj, kar je v očitnem nasprotju z ustavo - lapsus, ki se pravniku, še posebno & je na funkciji predsednika države, ne spodobi in bi ga verjetno v kakšni drugi državi stal tudi njegovega prestola). Čudno je bilo Drnovškovo Ura evropske resnice za Slovenijo Skupina enaintridesetih slovenskih intelektualcev, umetnikov in znanstvenikov je na javnost naslovila odprto pismo z naslovom Ura evropske resnice za Slovenijo, v katerem ugotavljajo, da Slovenija po sedmih letih po prvih demokratičnih volitvah vse bolj zaostaja za evropsldmi kulturnimi in demokratičnimi standardi. V pismu so zapisali tudi: »Po našem mnenju je najmanj, kar je treba storiti, naslednje: Slovenski parlament naj sprejme javno in slovesno izjavo, s katero se bo demokratična RS na deklarativni ravni jasno in nedvoumno izrekla za prekinitev s prejšnjim totalitarnim sistemom in njegovo prakso, ki se nadaljuje v slovenski tranzicijski dobi. V izjavo je treba v skladu z evropskimi kulturnimi in političnimi načeli zapisati, da je bil prejšnji redim obsojanja in prezira vreden, ker je zaradi svoje protidemokratične narave teptal človekove pravice in temeljne svoboščine. Izjava njam med drugim razloči partizanski narodnoosvobodilni boj proti okupatorju od komunistične revolucije kot uzrupacije absolutne oblasti Komunistične partije, katere nasledniki še danes ideološko in dejansko pretvarjajo upor proti okupatorju v instrument podaljševanja preteklosti. Ko bo to nujno dejanje opravljeno, bo treba: - urediti odnos do totalitarne preteklosti, se pravi jasno obsoditi povojne zločine, imenovati institucije in osebe, ki so jih odredite, ter popraviti krivice, kolikor je mogoče, vrniti dobro ime vsem žrtvam političnega zatiranja, sestaviti seznam vseh žrtev, kulturno označiti vsa množična grobišča in objaviti vse izsledke; - razveljaviti vse politične sodbe, vse sodbe po členih o sovražni propagandi in verbalnem deliktu, ne da bi po totalitarnih zakonih obsojeni morah za to prositi; - uresničiti ideje in zahteve slovenske ustave glede pristojnosti posameznih, z ustavo določenih vej oblasti ter njihovih institucij. To pomeni, daje treba uveljaviti sankcije zoper tiste, ki ne spoštujejo meja svojih pristojnosti. Dograditi je treba institucije pravne države, ki bo zagotavljala spoštovanje ustave in zakonov; - brez odloga pravno razčistiti postopke in mahinacije v obdobju »tranzicije«, kar je eden temeljnih pogojev za uveljavljanje in uresničevanje pravne države v Sloveniji. Na tem primeru mora slovenska država ugotoviti svoje lastne pomanjkljivosti in se istočasno sporpijeti z nesnažno prakso ljudi kontinuitete, ki so svoj nekdanji Med podpisniki pisma so: pisatelj in član SAZU Drago Jančar, slikar in član Sazu Janez Bernik, predsednik prvega slovenskega parlamenta dr. France Bučar, član SAZU dr. Stane Gabrovec, član Sazu dr. Kajetan Gantar, odvetnik Drago Demšar, pisatelj in prevajalec Janez Gradišnik, pesnik in glavni urednik Nove revije Niko Grafenauer, pisatelj, član Sazu Andrej Hieng, dr. Andrej Inkret, dr. Milček Komeli, pisatelj in član SAZU Lojze Kovačič, skladatelj, profesor in član Sazu Lojze Lebič, predsednik Slovenske matice dr. Ježa Mahnič, mag. Janez Pogačnik, župnik, dr. ježe Pučnik, profesor, predsednik prve koalicije demokratičnih strank Demos 81989-1991), dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit v pokoju, Drago Tršar, kipar, profesor in član Sazu, dr. Ivan Urbančič, filozof in Dane Zajc, pesnik in član Sazu. politični monopol v procesu lastninjenja transformirali v monopol kapitala. Ljudstvu temu pravi kraja, pri tej zahtevi ne gre za abstraktno pravičnost ali kaznovalno politiko, temveč za vzpostavljanje temeljev demokracije ter pravne in socialne države; - ustvariti zakonske mehanizme in ozračje solidarnosti s tistimi državljani, ki so se v prehodu brez svoje krivde znašli v materialnih težavah in na družbenem obrobju; - brez odloga pospešiti in dokončati denacionalizacijo po veljavnih zakonih, s Cerkvijo pa skleniti evropsko primerljiv sporazum o lastninskih in odškodninskih vpra-šnajih; - glede na opisano stanje medijskega prostora je nujno, da Slovenija namesto navidezne dobi pravo medijsko svobodo in pluralnost. Tega si ni mogoče predstavljati brez že obstoječih medijev in ljudi v njih, končno bi moralo dozoreti pozitivno spoznanje o tem, da so mediji poklicani skrbeti za evropske demokratične standarde, da morajo poročati fair in omogočati, da pride do bsede celotni spekter demokratičnega življenja; - ustvariti razmere za poln razvoj slovenske kulture, znanosti in šolstva, kajti edino naš jezik, znanje, dediščina, ustvarjalnost v najširšem smislu nas v evropskem prostoru potrjuje kot izvirno in vsem drugim enakopravno skupn-sot; - izdelati in izvajati je treba program povezovanja s Slovenci v zamejstvu in po vsem svetu, ne glede na politične rzalike; - pridruževanje Evropski zvezi mora namesto dosedanjega mešetarjenja dobiti jasno zamišljen program, ki bo na enaki ravni združeval evropske standarde in slvoen-ske nacionalne interece. Že v bližnji prihodnosti - upamo, da v EZ -nas čakajo resni izzivi. Če bomo hoteli kot državna in narodna skupnsot v njej ohraniti svojo identiteto, moramo najprej sami sebi postaviti najvišja merila.« Chretien proti Clintonu Kanadski premier Jean Chretien je na madridskm vrhu svojemu belgijskemu kolegu Jeanu Lucu Dehaeneu komentiral Clintonove motive za širitev Severnoatlantske zveze: »Ne gre mu za vprašanje države. Zanima se le za kratkoročne, notranjepolitične interese«. Dodal je še, da bi v primeru, če bi poslanci v Kanadi ali Belgiji sledili vzoru ameriških kolegov, »bili vsi politiki v zaporu, saj kupujejo svoje glasove«. Chretien in njegov sogovornik, ki sta v odmoru nepotrpežljivo čakala na Clintona, po navedbah časnika nista opazila, da njunemu pogovoru prisluškuje kanadska televizija. Clintonov tiskovni predstavnik Michael McCurry dogodka ni želel komentirati. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http:/ poudarjanje, daje vneje razmišljala o vs P , šele zadnje leto. UPa®' ne pričakuje čestitk z opravljen posel. Kaj se je torej državo, ki je bila ob najbolj državami, ki so se odp vo pot«? Očitno nam J<® to, da smo naPraV'P ’ vedala tudi Albng TjJ čanka tudi ni obstajata še vedno g venije, pa naj si to ®«n 3 Spremen^1 slovenska Ustava Državni zbor/v v dvotretjinsko vecmo^^ ( in poslancev z 8 . taVrf I enim »proti« sPreJ.lena slo’1’; I o spremembi 68^ . W s ustave v zvezi z1^%^ š cami tujcev na nepr« ( 82 glasovi »za« ®“ jtvj^ sprejel odlok o raz aj pogoje za ratificirani sporazuma m kasne) morebitnem za«/ polnopravnem c* 1 Evropski uniji- . s loča,dabodotujc^W conanepremicn bivali pod zakon ali če tak £ a na pogodba, ki J» ’ zbor, ob pog°J“ $ sP'^ > dvotretjinsko večin v 68. člena smo S > 23. decembru 19?'^ A ( tavo, ob njen6® J \ razpravljali n oiitJhj i slovenske zun<^ končni fazi p P''^teronj i be Ustave, brez J l mogoče ratif'vsebuje^5 sporazuma, J opozicija »rn pa ne23 ni A membo usta - oioe|Tl pretežnega dela slove Aktualno doma ,0 S? F J* tl Mo bo plačal stroške tečbe? Mta gospoda iz Sela Za Škaliča in Cipota - sodna poravnava PaJ v lepšo prihodnost - Selanski »ne« je »da« - Od vrat Razumejo samo tožbo? - Skupna (ne)odgovornost?! prihodnost prispevkom ^ilj^-Apnosti Selo - Fo-i^rispeS^0-® verjamejo v »vaški k, n 1Z nJega izha-HtU. • k^*' Ob samopri-^nien asfalt■' bd Povsem na-^Ovašf 'A11 va^lh cest, 100o /T Še mlečni pavšal n uP°k°jen-tolarjev) na Sje tak0 ,b cestF Vaške po-Skrbi blag°r nji-1 takrat v ’ a asfaltirajo cesto JOnjo nimajo so-Splob ’meb 1°‘ beno dovoljenje? >>ne« Va^' gosposki, ^‘Politični sceni, i * 7 resda dovoljeno vse ali skorajda vse? Molnarjevi so predsedniku krajevne skupnosti g. Škaliču dali jasno vedeti, da he dovolijo asfaltiranja ceste, ki Se med se-lansko cerkvijo in vaškim domom odcepi od glavne ceste in vodi v smeri Grabarske grabe, na način, kot so si ga zamislili lokalni politiki. Zbiralcem podpisov so torej rekli jasni ne. Toda kljub temu sta moravski župan Franc Cipot in KS Selo -Fokovci s Škaličem na čelu v poletnih mesecih leta 1996 naročila asfaltiranje omenjene vaške ceste. Zaradi »strokovnosti« so v prvi polovici septembra ob njivi odkopali širok in globok jarek, tako da je nastala visoka škarpa, s čimer so Molnarjevim otežili obdelovanje njive. Še več, opustili so stari odtok meteorne vode, ki seje iz bližnjih njiv zlivala v obcestni jarek, ki je bil speljan v bližnji gozd, in namesto tega napravili nov betonski prepust, zaradi česar voda, ki priteka iz dokaj večjega jarka, odteka skozi ta prepust in se razliva po Molnarjevih njivah. To pa pomeni, da po dežju njive niti obdelovati ne morejo, izlivajoča se odvečna voda pa uničuje tudi pridelek. Tako so s svojo »strokovnostjo« uničili dve njivi na en mah: ob eni so naredili nenavadno visoko škarpo, od koder ob nalivih voda odnaša prst, to pomeni, da obstaja velika nevarnost, da se škarpa nekega dne poruši, na drugo pa so speljali meteorno vodo. Kdo je torej strokovnjak, kije gradil slavno cesto? Sojo res asfaltirali samo zato,' ker niso vedeli, kaj naj počnejo? Od vrat do vrat Toda Molnarjeva se nista dala kar tako. Pisala sta na i soboškega mestnega sveta pred počitnicami Sj^bo (avto)ceste, tudi železnice ne bo! inE®^Vhroi_ . .... sovi za> sedmimi vzdržanin « zavarovanja vodnih 2^ih mejah, Krogu in Fazaneriji pflg*a!n'ki Mestne občine Murska Sobota končali svoje J li ^reiei;6 JU’ za&tku je stvar tekla dokaj gladko, saj so F ^ud,1alnpo,lrV0 'n drugo obravnavo predloga odloka o spre-I K^iSoh1 naČrta Lendavska sever ih podaJjšKfi Kajuhove Meta in * ,n dolgoročnega pjana ^rcine za^bdobje / Si Mrazil' je bil soglasno sprejet, le pred tem so neka-® Sl ^Ptom^^^^^oljstvo zaradi počasnosti izvajanja del Mi-‘S % I ■> i > ® in h voriont Li m zveze, slabih načrtov in številnih variant, ki ul ■ Do ne‘ Župan Anton Slavic se je odločil, da bo nepo-ZaCeste» tudi železnice ne bo! To sem povedal gospo-V^le az»iišrem stoj'm 'n °d tega ne odstopam niti za milime-a SobJf ° UVe^tbi železniškega tovornega prometa skozi SA« Pue° a’naj raJe Prcnct,a, ker mu bo potem škoda deli h.M ®.nci-Hodoš. Če bo šlo z gradnjo avtoceste tako MStrn ,C° ne bo "'č« W?ičit„;kraVnavaPre- sovi za, sedmimi vzdržanimi in Jože Meolic je bil zgrožen: »S tem odlokom bomo sprejeli za nekatere zelo koristne stvari, za druge pa zelo težavne. Lahko se zgodi, da ima nekdo kmetijo na enem območju, večino kmetijske površine pa na drugem. Takemu kmetu je prihodnost onemogočena. Mislim, da je odlok preostro zastavljen.« Nato je celo predlagal, da se ta točka prekine in umakne z dnevnega reda. Njegova namera je bila s sedmimi gla- ® V^iS Za n x g ln Fa’ ^Aenik^Anih že infekcij, v osmimi proti preglasovana. Namesto tega so svetniki sprejeli sklep, da se predlog odloka sprejme v prvi obravnavi, do naslednje seje, ki bo po počitnicah, pa naj se upoštevajo vse pripombe in predlogi, o katerih se bo potem razpravljalo v drugi obravnavi. Na seji so svetniki dali še soglasje k imenovanju Štefana Cigana za direktorja Razvojnega centra ter sprejeli sklep, da se v letošnjem letu podeli plaketa Mestne občine Murska Sobota Štefanu Vargi za vrhunske uspehe in dosežke v kajakaštvu in kanuizmu ter zahvalna' listina Štefanu Smeju - posthumno - za vrhunske dosežke in življenjsko delo v kulturi, etnologiji, ekologiji in filozofiji, uredništvu radia Murski val za njegove dosežke v preteklem obdobju ter soboškemu Društvu gluhih in naglušnih za štiridesetletne uspehe pri enakovrednem vključevanju gluhih in naglušnih v vse tokove družbenega življenja ter članoma, Francu Škafarju, soustanovitelju društva in dolgoletnemu predsedniku za štirideset let prostovoljnega dela, in Sonji Švenda za desetletno uspešno delo z gluho populacijo. va, da 'n^ekcij’ v ClmPreJ »ih . Varovanju s0 n nalize vz°r-bila a|a, TOMO KOLES p Soboški seji ob rob Miran Gydrek: »Gospodje novinarji so bili na soboških dnevih bolj pijani kot mi« ^učrm .'da je bilo v VO- Pravilniku Ž N Praviln ^k^-Vort. ’8d° 14 ZajetJa im: Z Vodo 'z navoda °dl0ka Vbisevseb- 4 X A°vOSt pit-j bi, 1 dovolj Zadnji del petkove seje soboškega mestnega sveta si bomo zapomnili po silovitem napadu na Vestnik, takšnem, kot ga naš časnik verjetno še ni doživel. Vzrok za razburjenje sta bila članek Krivi so, ker so očrnili veliki dan in fotostrip Soboški šankisti, ki sta bila objavljena v osemindvajseti številki, ter glosa Kdo je (ne)informiran? v šestindvajseti številki. Slednja je najbolj motila Franca Meolica zaradi »nizkotnega in nesprejemljivega nivoja«, medtem ko so po članku .Krivi so ... »udrihali« Martin Žižek, Ludvik Sukič in še posebej Miran Gydrek, ki je bil očitno prizadet tudi zaradi fotostripa Soboški šankisti. Takšne besede, kot jih je izrekel on, se le redkokdaj slišijo od človeka, ki naj bi bil svetnik v mestnem svetu. Kar preberite si njegovo izjavo: »V zadnji številki Vestnika sem bil najmanj štirikrat napaden in žaljen. Nasploh se Vestnik v zadnjem času zelo nekritično spravlja na nas v mestnem svetu in na župana, predvsem pa brez osnove. Ne bom polemiziral z lokalnimi novinarji, ker je to neproduktivno. Razumem, da so pri Vestniku užaljeni, ker gredo naši sklepi najprej v Uradni list. Dejstvo je, da je Vestnik zelo drag. Vsi vemo, da služi velike denarce na račun osmrtnic. Istočasno pa postaja knjiga pritožb na naše delo, kot da delamo samo slabo. Vabim lokalne novinarcke, da pridejo na maratonske seje in se jih udeležijo do konca. Prikazuje se nas kot neke šankiste in pijance. Kolikor sem videl, so bili gospodje novinarji na soboških dnevih bolj pijani. Verjetno jih to učijo na študiju novinarstva. Članek Krivi so, ker so očrnili veliki dan je čisto navijaštvo in nepoznavanje svet krajevne skupnosti. Toda septembra lansko leto je svet KS ugotovil, da ni pristojen za reševanje pritožb, in Molnar-jevim naročil, naj se obrnejo na občino. Samo mesec dni pozneje je tudi vaški odbor v Selu ugotovil, »da je situacija na cesti v Grabarove grabe takšna, kot je trenutno stanje, pravilna, in da g. Molnar v omenjenem primeru po mnenju VO Selo ni bil oškodovan«. Molnarjeve naj bi sprejel tudi moravski župan, ki jim je obljubil, da bodo zadevo rešili, pri njih doma pa se je z obljubami pojavil tudi mag. Šadl. Moravski Občinarji naj bi obljubili, da bodo jarek zasipali in zopet naredili stari prepust. Iz tega seveda ni bilo nič. Ko so Molnarjevi zopet odromali k Cipotu, jim naj bi ta povedal, naj se dogovorijo s Ška-ličem. Tudi iz dogovora ni bilo nič, še več, na sestanke VO in KS družine Molnar sploh niso vabili. Razumejo samo tožbo? Že oktobra lani sta zakonca Molnar vložila tožbo »zaradi motenja posesti« zoper Občino Moravske Toplice in KS Selo -Fokovci. Na sodišču je v letošnjem juniju prišlo do poravnave, Čipot in Škalič (kot zastopnika občine in KS) sta se obvezala, da bosta v 15 dneh od podpisa poravnave na lastne stroške »strokovno in kvalitetno na zemljiščih« Molna-rejvih izvedla zasip jarka v dolžini najmanj 50 metrov, tako da bo omogočeno obdelovanje njive s traktorjem in ustreznimi priključki, kot je bilo prej, zadelala betonski prepust in speljala odtok meteorne vode v gozdno grapo mimo zemljišč tako, da se voda ne bo več razlivala po njunih zemljiščih, ter prevzela predpravne in pravdne stroške v višini 88.125 tolarjev. Skupna neodgovornost Toda kdo bo dejansko plačal stroške, povzročene z neustrezno gradnjo, in kdo bo plačal pravdne stroške? Bosta tudi tokrat nosili stroške, paradoksalno, celotna KS Selo - Fokovci in delno občina Moravske Toplice? Zakaj bodo torej Se-Ijani morali plačevati zaradi nepravilnosti svojih vaških veljakov, njihove samovolje in sa-mopašnega vedenja? Paradoksalno: če bo morala stroške prevzeti KS Selo - Fokovci, potem bodo za grehe vaške gosposke plačali tudi Molnarjevi. A. P. Kdo je ropal novembra 1918 v Beltincih ? Na moj članek Obtožujem! Napad na slovenstvo Prekmurja, ki so ga blagovolili objaviti le nekateri slovenski časniki, so takoj povsod odgovorili najprej zastopnik Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi, nato pa še založniški odbor istega zavoda. Na moje nekatere očitke in obtežbe (sledilo jih bo še več!) niso stvarno odgovorili, marveč s takimi splošnimi trditvami:... torej strokovne pomanjkljivosti ta publikacija vsekakor ima...« - pričakuje od mene .»konkretna dejstva« - ne odgovarja pa na moj očitek, da knjiga govori o »Vendih« v deželah Štajerski, Kranjski itn. - niti z besedo ne pove, da so to Slovenci. Pač pa trdi, da prekmurski Slovenci pred letom 1919 niso imeli nobenih stikov s preostalimi Slovenci in da se njihov jezik bistveno razlikuje od jezika »ostalih Slovencev«. V gosto meglo besedičenja zavija najhujšo obsodbo podpisanega, kako je grobo pisal o madžarskem avtorju itn. Sprašujem le, kako bi bili ljubeznivi in prijazni oni, če bi jih imenoval Hune namesto Madžare in pisal o njih take neumnosti, kot jih T. Zs. piše o nas. Zalcžniški odbor si je dovolil tudi reči, da si prizadevamo »na zavajajoč način očrniti prekmurske Madžare, njihove organizacije in institucije«. Meni, ki sem med drugim madžarske knjige daroval tudi Lendavi (menda šoli), madžarskemu društvu Petofi v Ljubljani in madžarskemu lektoratu na tukajšnji Filozofski fakulteti, tega pač ne more nihče očitati, ker tudi sicer nisem nikoli pisal proti prekmurskim Madžarom. Vsi poudarjajo, da »govori knjiga o oblikovanju trianonske slovensko-madžarske mejne črte«, kaj pa je natreseno po njej drugega slabega o prekmurskih in drugih Slovencih, kar smo že našteli v članku in bomo še, to je zanje le: »V terminološkem in strokovnem (!) oziru se vsebina publikacije morda (podčrtal V. N.) nekoliko (!) razlikuje od slovenskega zgodovinskega nazora (kajpomeni ta izraz tu?)«. Trdim, da knjiga Zsige Od Prekmurja do Trianona, izdana prav zdaj, ko na Madžarskem izhajajo mncžice knjig, ki prikazujejo krivičnost trianonskega miru za Madžarsko (npr. Erno Raffay, Magyar tragedia. Trianon 75 •eve, Budapest 1995), sovražno in krivično govori o vseh, ki so si na slovenski strani drznili delovati za »odtrganje (odcepitev) Prekmurja« od blage »svetošte-fanske krone«, kjer smo tefko srečni »mirno« živeli. O tem natančneje drugič. En tak primer lažnega obrekovanja - najmileje rečeno, da ne bom spet grob ... - navajam zdaj in sprašujem lendavske pravičnike, kako bi se oni vedli in odgovarjali, ko bi kdo obdolžil - brez navedbe pisanega ali ustnega dokaza - njihovega očeta, brata, strica ali prijatelja, da je leta 1918 ropal lendavske trgovine ali v Beltincih grad ali kjerkoli. Vaša knjiga pa na str. 66 piše:«... Ivan Jerič, ki se je udeležil prve svetovne vojne kot član skupne armade. Po zlomu v novembru 1918 se je v Beltincih pridružil nemirom, plenjenju (ropanju) grofov Zichy, pozneje je bil dekan v Turnišču (še prej v Lendavi, V. N.). Pred klicanjem na odgovornost Je pobegnil čez Muro, v Ljutomer. Odslejje postal aktivni organizator odtrganja (odcepitve) Prekmurja od Madžarske (po »zgodovinskem nazoru« pisca knjige in drugih Madžarov, V. N.)... Kot priznanje za njegovo dejavnost v slovenskem gibanju (madž. »panslavistično« strašilo za vsa slovanska gibanja, V. N.) po prvi svetovni vojni so ga odlikovali z redom sv. Save (katere stopnje, ne pove, V.N.). Skupaj z Jožefom Kleklom je postal član skupščine (dtžavnega zbora).« Brez navedbe kakršnegakoli vira, po vsem drugem v knjigi sklepam, da je to »odkritje« povzeto iz obtožnice proti Ivanu Jeriču med madžarsko zasedbo Prekmurja 1941-1945. Jerič sam govori o tem v rokopisnih spominih, ki bodo kmalu natisnjeni in starejši poznamo to zgodbo-iz pripovedi prič: 4. novembra 1918, ko se je vrnil s soškega bojišča, je beltinski župan poslal ponj, naj pride na pomoč, ker razbijajo židovske trgovine. Ko Je miril ljudi pred tedaj že trgovino Petra Osterca, mu je nekdo grozil s sekiro, češ da brani Žide. Ko je ljudi pomiril, so se razšli. Naslednji dan, ko je šel v Beltince na sejem, so ga grajski uslužbenci na pristavi (grofov Zichy) prosili pomoči, ker so jim neki ljudje plenili živino. Enega navaja z imenom. Jerič jim je pomagal, da so Jih pregnali. Vilmos Tkalec, tedaj madžarski častnik, je imel to dogajanje za »narodno vstajo«, ki jo »vodi« Jerič! Tega so obvestili, da je odšel v Ljutomer. Tja so mu graščinski že čez dva dni poslali obvestilo, da se je dogodila pomota, da se mu zahvaljujejo, in v zahvalo vino iz svojega vinograda Kaleč v Slovenskih goricah. Beltinski grad pa je rešil - po Jeričevem pisnem pričevanju - isti dan pred vdorom sejmarjev narednik Smej iz Beltinec, ki se Je tudi vrnil z bojišča. Kdo bo dal zadoščenje Jeričevim nečakom in nečakinjam in nam še živim prijateljem in sodelavcem?! To je bil kulturnik, sodelavec Števana Kuharja ... Spričo počasnosti naših sodišč nima smisla Užiti izdajatelja knjige, ker pisec tako ni dosegljiv. Enako velja za Mihaela Kuharja, ki je končal v Ljubljani pred prvo svetovno vojno šest razredov gimnazije, ko - po »objektivni« knjigi - nismo imeli nikakih stikov s Slovenci onstran Mure. Bil je brat velikega zapisovalca ljudskega izročila Števana iz Bratonec, ki mu je sam profesor Karel Štrekelj pomagal pri objavah v Časopisu za zgodovino in narodopisje v letih 1910-1914. Mihael je hranil Štrekljeva pisma in drugo gradivo, da sem okoliščin. Če bi novinarka hotela nekaj realno napisati, naj bi se oglasila pri meni kot vodji odbora za mednarodne odnose. Ona pa je napisala obtožnico, kije izšla na isti strani kol podatek, daje izšla Marijanska pesmarica. Kot da je to enakovredno. Naj novinarka pride na občino in se oglasi pri meni in županu. Videla bo stvar z druge strani, kot jo je. Zato dajem pobudo, da v isti »cajtung« - drugače ga ne morem imenovati - napišemo dopis o tem, kako je bilo okrog te delegacije, in obsodimo to pisanje. Nasploh zadnje leto opažam, da je ta časopis bolj gorički kot soboški.« Izjava Mirana Gydreka ne potrebuje nobenega komentarja. Vendar pa ne bom dovolil, da mene in druge novinarje neki lokalni svetniček omalovažuje in meče v isti koš s pijanci, kajti na soboških dnevih sploh nisem bil. Kot drugo, tudi sam prihajam s študija novinarstva in lahko zatrdim, da me tam niso učili pijančevanja. Če pa gospodu Gydreku Vestnik ni všeč, naj pač raje bere Pionirski list ali Kmečke brazde ali Soboške novine ali kaj drugega. Zaenkrat je Vestnik še vedno regionalni časnik, ki ga berejo tudi ljudje na Goričkem in ki bodo sami ocenili kulturno raven izjave Mirana Gybreka. Bolje bi bilo, da se omenjeni lokalni politikantek vpraša, zakaj je dvakrat tako grdo »pogorel« na volitvah za župana. Mogoče pa ravno zaradi arogantnega obnašanja? Do konca maratonske seje udeležen lokalni novinanek TOMO KOLES ga mogel uporabiti v knjigi (Pomurska založba, 1988). »Objektivni madžarski zgodovinar pa piše na isti str. 66: »Kuhar se je podobno udeležil beltinskih nemirov in ropanja. Pred pozivom na odgovornost je tudi on pobegnil in je bil dejavni udeleženec odcepitve ozemlja (Prekmurja, V. N.) ...« Med zasedbo je bil dvakrat v zaporu! Nato Zs. »prijazno« opisuje, kako so ti zločinci delovali kot prekmurski legionarji v Ljutomeru, kar je vse popisal že dr. Matija Slavič in objavil Vilko Novak 1935. Kaj naj rečeta na to Kuharjeva še živeča hči arhitektka Irena Drevenšek in njegov sin?! In v tem tonu gre naprej v vsej knjigi, ker so nekaterim dovoljena vsa sredstva. Slovenski politiki pa bodo molčali še naprej in najbrž soglašali s poslanko DZ Marijo Pozsonec, da nikar ne pišimo o teh stvareh v časnikih, pustimo to zgodovinarjem - po receptu slovenske dnevne politike... France Bevk je nekoč zapisal v pesmi: Lajajmo, lajajmo, dragi otroci... (ker ne smemo govoriti slovensko), mi pa morda recimo: Molčimo, molčimo, ponižni Slovenci - drugi naj nas črnijo, ker pravijo, da živimo v demokratični državi. Varuh človekovih pravic, kje si? dr. VILKO NOVAK ^gospodarstvo Variš Lendava Poslovanje z dobičkom Po končanem lastninjenju interna borza S trga delovne sile - po anketi Med povpraševanjem in ponudbo I Skupščina delničarjev, ki so jo imeli v lendavski družbi Variš, proizvodnja sanitarnih celic, v prvi polovici julija, je po štiriletnem obdobju lastninskega preoblikovanja prelomnica za podjetje. Večinski lastniki so zaposleni delavci, ki imajo skupno z družinskimi člani v lasti nekaj manj kot polovico kapitala družbe. Varstroj je v programu lastninskega preoblikovanja resda imel tudi javno prodajo delnic, vendar je na ta način pridobil predvsem družinske člane zaposlenih. »Zato lahko ugotavljamo, da je kljub javni prodaji Variš lastninsko zaprta družba, «je na tiskovni konferenci povedal direktor družbe Štefan Sobočan. Po zboru delničarjev so tako pristopili k podpisu delniškega sporazuma ter začeli s pripravami na delovanje interne borze. Prvo trgovanje z delnicami na interni borzi naj bi se zgodilo septembra. Poslovanje z dobičkom O poslovanju v lanskem letu je Štefan Sobočan, direktor družbe, povedal: »Delali smo več, zaslužili približno toliko kot leto prej, ostanka pa je bilo bistveno manj kot predhodna leta.« Pri prodaji cevnih radiatorjev so zelo uspešni, saj so v štirih letih število potrojili. Svoje radiatorje pa tudi dobro prodajajo z vgrajevanjem v sanitarne kabine, ki jih delajo za izvoz. Pri programu razsteznih posod je bilo poslovno najslabše leto '94, vendar se prodaja postopoma spet povečuje. »Tu lahko ugotavljamo, daje tuja konkurenca pri prodaji pri nas v veliko ugodnejšem položaju, mi pa smo zaradi podcenjenega tolarja tepeni,« je izjavil Štefan Sobočan. Glavni proizvodni program, s katerim so pri Varisu ustvarili največ dohodka, je program izdelovanja sanitarnih kabin. Skoraj vse so izvozili v Nemčijo, na ta trg pa so uspeli prodreti tudi z novim izdelkom lahkih sestavljivih kabin. »Pri tem projektu nam pomaga Tehnološki sklad Slovenije, saj imamo program podprt z dolgoročnim kreditom,« je povedal sobesednik. Statistični podatek je včasih lahko kot cirkuško ogledalo, ki pošven-dra pravo podobo. Ob statističnem spremljanju gibanja plač je državni urad javnosti nazadnje sporočil naslednjo trditev: plače so najbolj narasle v kmetijstvu. Vendar se ob tem sporočilu ni oglasil nihče, ki bi izračunano statistično dejstvo o povečanju plač v kmetijstvu postavil na pravo mesto. Rast plač v kmetijstvu je posledica zmanjševanja števila zaposlenih, to pa posledica velike krize kmetijske dejavnosti sploh. In čim manj je zaposlenih, delo izgubljajo predvsem delavci z nižjo stop-no izobrazbe, tem višje je izračunano povprečje plače na zaposlenega. Tako je po Sloveniji in tako je tudi pri nas. Murskosoboška enota Zavoda za zaposlovanje se je tako kot vsako leto lotila ankete med podjetji in po številu zaposlenih zaposlenih s prvo in drugo stopnjo strokovne izobrazbe, z novimi zaposlitvami pa povečalo število tistih, ki imajo fakultetno Po podatkih ankete se bo povprečno število zaposlenih v pomurski regiji v tem letu zmanjšalo za nekaj manj kot dva odstotka, to pa je ugodnejša napoved od slovenskega povprečja, za katero je napovedano skoraj dvainpolodstotno zmanjšanje. Variš 75 odstotkov proizvedenega izvozi, drugo pa proda na domačem trgu. Lani so bili kot izvoznik prikrajšani za 24,4 milijona tolarjev prihodka, ki bi ga imeli, če bi marka sledila rasti drobnoprodajnih cen. Finančna podoba in razvoj V letih poslovanja od '94 do ’96 je Variš ustvaril dobiček, skupščina pa je sprejela predlog njegove delitve. Dobiček lanskega leta, ki znaša 20 milijonov tolarjev, bodo v celoti namenili za razvoj družbe, 38 milijonov tolarjev, kolikor so imeli presežkov v preostalih poslovnih letih, pa bodo delili 80 odstotkov za izplačilo dividend ter 20 odstotkov za razvoj. Z denarjem, namenjenim za razvoj, bodo še naprej izpopolnjevali lastni proizvodni program lahkih kabin, posodobili obliko cevnih radiatorjev in tehnološko prenovili proizvodnjo ter si uredili primerne prostore za delo v pisarnah ter računalniško podporo za delo. srednje velikimi samostojnimi podjetniki, v kateri so jih spraševali o načrtovanih novih zaposlitvah pa tudi po tem, koliko delavcev bo v tem letu postalo tehnološki presežek. Čeprav je izpolnjene ankete vrnila le polovica vprašanih podjetij in samostojnih podjetnikov, je za kmetijski sektor napoved zmanjšanja obsega povprečne zaposlenosti največja ali kar enajstodstotna. Manj zaposlenih bo tudi v dejavnostih nekmetijstva (kamor po novi klasifikaciji spadajo rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko, plinom in vodo ter gradbeništvo) in za spoznanje manj tudi v storitvenih dejavnostih. Po napovedih bodo imela največje zmanjšanje zaposlenosti v tem letu podjetja v lendavski upravni enoti, potem pa v Ljutomeru, Murski Soboti in Gornji Radgoni. Napovedi delodajalcev v opravljeni anketi govore tudi o tem, da se bo izboljšala strokovna raven tistih, ki bodo ostali zaposleni, saj se bo zmanjšalo število izozbrabo. Vendar nam primerjava s Slovenijo še vedno kaže, da bo delež zaposlenih brez strokovne izobrazbe v pomurski Na murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje menijo, da bo rast brezposelnosti v letošnjem letu okoli polodstotna (tako kot lani) ali da bo ob koncu leta brezposle-nih devet tisoč devetsto ljudi. regiji še vedno visoko nad slovenskim povprečjem, medtem ko bo še vedno dosti manj od slovenskega povprečja zaposlenih s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe. Slednje torej pomeni, da se bo v tem leto zgodilo oziroma nadaljevalo odpuščanje presežnih delavcev predvsem z nižjo stopnjo strokovnosti, da pa bodo delodajalci na novo zaposlovali mlade po končanem poklicnem izobraževanju pa tudi Delničarji družbe Variš bodo dobili izplačane dividende iz dobička poslovnega leta ’94 in '95 po 37 tolarjev bruto za delnico. Lanski dobiček bodo v celoti namenili za razvoj. Načrtovanje V Varisu so si postavili naslednje cilje: pridobiti certifikat kakovosti, zadržati ali povečati izvoz, predvsem na tržišča Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, ter ustvariti dobiček z načrtovanim donosom 3,7 odstotka na kapital. »Menimo, da bodo nova tržišča v prihodnje zelo aktualna in donosna, predvsem za zahodne proizvajalce. Če na bosanskem trgu ne bomo uspeli sami neposredno, imamo pripravljeno pogodbo, da tja pridemo prek avstrijskih in nemških partnerjev,« je povedal Štefan Sobočan. Z avstrijsko družbo Compact Bad so tik pred podpisom pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki naj bi se po krajšem premoru spet nadaljevalo. Za to družbo bodo izdelali štiristo kabin na leto, kar je veliko več od sto petdeset v prejšnjih letih sodelovanja. V pogodbi je tudi zapisano, da bo ta družba na trgu nekdanje Jugoslavije prodajala samo izdelke Varisa. MAJDA HORVAT Kmečka družba za upravljanje zoper Mlinopek Pooblaščenec Kmečke družbe za upravljanje iz Ljubljane oziroma Slovenske zadružne kmetijske banke (delnice, ki jih ima družba, so v lasti banke) Matjaž Prinčič je pred sklepofn redakcije Vestnika v telefonskem pogovoru potrdil informacijo o napovedani tožbi za izpodbijanje sklepov skupščine Mlino-peka. Kot je povedal, bodo tožbo, v kateri bodo spodbijali sklepe, izpeljali iz logičnih razlogov. Na dnevnem redu skupščine je bil predlog za spremembo statuta družbe, ki pa bi moral biti sprejet s tričetrtinsko večino glasov kapitala. Ker ta sklep ni bil izglasovan, sta tudi druga sklepa, ki se navezujeta na to točko, in sicer o delitvi dobička ter ustanovitvi sklada lastnih delnic, po besedah Prinčiča neveljavna. V Kmečki družbi tako sedaj čakajo samo še na notarski zapisnik, potem pa bodo sprožili tožbo. Pri tej družbi so imeli tudi svoj predlog glede sestave članov nadzornega sveta, s katerim pa niso uspeli. Direktor Mlinopeka, ki je tudi začasna uprava družbe, Karel Pojbič je bil takrat, ko smo dobili to informacijo, odsoten, zato njegove izjave nismo dobili. Neuradno pa smo izvedeli, da sklep skupščine ni bil potrjen, ker naj bi se zastopnika kmetijskih zadrug po pogovorih z zastopnikom Kmečke družbe pred skupščino odločila drugače oziroma glasovala proti. Sklepi skupščine so bili namreč v družbi pripravljeni po poprejšnjem posvetovanju tudi z zunanjimi lastniki, opravljen pa je bil tudi zbor delničarjev, podpisnikov sporazuma. MH Delodajalci, ki so izpolnili anketni vprašalnik, soDLj|j 654 presežnih delavcev, od tega jih bodo 262 preuspo^ v podjetju, trije se bodo samozaposlili, 16 bo ^°kuPJe varovalna doba. 373 pa jih bo poslano na čakanje, jih bo na Zavod prišlo 296. . tuPo- Potrošnik Murska Sobota je najavil, da bo v tem slal na čakanje 35 delavcev in toliko naj bi jih Prl . j| 2? Zavod,- Mercator Sloga Gornja Radgona je presežnih delavcev, 21 jih bo prišlo na Zavod, TP tomer 20 delavcev in vsi bodo tudi prišli na Zave ’ vje Mura je najavila 200 presežnih delavcev, ki pa Jih preusposobili znotraj podjetja. nihdeh' Nafta Lendava je napovedala za to leto 44 presez vcev, ki bodo poslani na čakanje, in Gradbenik t'tpajj|i jih bo deset preusposobil znotraj podjetja, dvanaj bodo poslali na čakanje. delavčevi” Ljutomerčan Ljutomer je najavil 23 presežnih pfjja-toliko jih bo prišlo tudi na Zavod. KG Rakičan vljenih 85 presežnih delavcev in vsi bodo prišli na V Radenski so napovedali 10 presežnih ^e^vCta posla”3 od teh bodo dokupili zavarovalno dobo, dva pa bos na čakanje. _ .^vin''9 Varstroj Lendava je napovedal 55 presežnih o s|Ovanje-bodo poslani na čakanje ter nato na Zavod za zap Variš Lendava je napovedal 16 presežnih dela bodo poslali na čakanje in potem na Zavod. ________x študiju. Sicer so delodajalci napovedali, da bi v tem letu zaposlili nekaj več kot osemsto novih de- -— n šnje iz PreJ'šnph bodo V tem le u J praševali po oko vcih, to pomeni. no notni.6 °,najaviJenih Presežnih delavcih je moenčp m**1 Z naslednJim komentarjem: po naj”3 bsli nroizvnHSk ePati' da določeno podjetje zmanjšaj” ffj za delav nj! a 1 sPreminja proizvodni program. do formCr’ S° dovolj stari, da se lahko predčasno ”P f dVa Plus tri na Zav°du za zaposlovanje ljt delež'tS p^Vav^en’m* Presežnimi delavci je n^^ Dreserk S° v PodJetju načrtovano ugoto 1J da S' ahko Pridobijo pravico do denarnega” 3 () oraGr« ZaP°shtvenem zavodu. Po tem roku pa tve ni podaljsa še za tri leta, kolikor jim manjka do pogojev za predčasno starostno upokojitev. lavcev, največ s poklicnim pa tudi s srednješolskim in visokošolskim strokovnim znanjem. Takšna napoved glede na izku- hct ^1 H ^»Sl S r S rt sevanje na11”® pfejP \ primerjavi z jšalo.^ » doma ne JjpA ( Mitos iz Ljutomera s priznanjem iz Celja Za malčke naj bo dobro in najboljše po Mitos je zasebno ljutomersko podjetje, ki že peto leto uspešno posluje in katerega lastnik in direktor je Matej Makoter. Usmerilo se je v program načrtovanja pohištva in opreme ter zunanjih igra) za vrtce ter na celjskem sejmu Vse za otroka dobilo za svoj program Dopolnjeni igralni kotiček posebno priznanje. »Usmerili smo se v načrtovanje opreme za jaslične oddelke pa tudi za oddelke z nekoliko večjimi malčki,« je o programu povedal sogovornik in direktor podjetja Matej Makoter. Sam je tudi tisti, ki svoje zamisli o tem, kakšna naj bi bila oprema, nariše na papir, kooperanti pa potem načrtovano v svojih delavnicah dokončno oblikujejo ter izdelajo za naročnika. Za ljutomersko zasebno podjetje tako dela v kooperantskem odnosu približno dvajset ljudi. Prav sedaj imajo največ naročil ali povpraševanja s Primorske, kjer jih po tamkajšnjih vrtcih že dobro poznajo, uveljavljati pa so se začeli tudi v domači pokrajini, kjer so prav tako opremili že nekaj vrtcev. Dobro in uspešno poslovanje pa si obetajo še od sodelovanja s hrvaškimi partnerji. ki le-te znajo udejanjiti z lesom. »Priznanje pa pomeni tudi to, da med konkurenti laže uspeš. Veliko pa nam pomeni tudi dobra ustna reklama, ki nam jo delajo naši naročniki, pri katerih smo že delali,« je o pomenu priznanja in iskanju tržnih priložnosti povedal Matej Makoter. Sam tudi kot o-čka opazuje in spremlja razvoj svojega otroka in tako ve, kaj je zanj najboljše. In tisto, kar je dobro in najboljše zanj, je lahko dobro tudi za vse malčke, ki velik del dneva preživijo hišt* perantov? , »Mi iman? X”veCJri/ da lahko dolo^. na začetku s” a3/ in potem P°ca>^M investitorja. _________— Podjetje Mitos je lansko poslovno leto ko”^ ustvarilo dobiček. Mesečna realizacija zna pOsk” ji3 nov tolarjev, ki pa jo bodo v prihodnjem dvojiti.« V tem trenutku in glede na °5ek%er. to upal napovedati,« je izjavil Matej Mak je o pozornostih pri načrtovanju opreme za najmlajše govoril sobesednik. Mitos, ljutomersko podjetje, ki ga predstavljamo, se je torej vpisalo na seznam izdeloval- cev pohištvene opreme, vendar s to prednostjo, da so njihovi naročniki vrtci ali občine. In prav s slednjimi se je glede poslov lažje dogovarjati, saj so ti tudi resni kupci in dobri plačniki naročenega. »V vsakem primeru se s po- »Na začetku podjetniške poti sem bil na občini vsega skupaj enkrat, kjer so mi povedali, da žal nimajo teh sredstev oziroma da zanje nisem zanimiv, da bi me lahko finančno podprli. Tako z občine nisem dobil nobene finančne podpore, ki pa sojo mogoče dobili drugi.« čakamo vsi s odvisno od . mersko podjetje nančne podpore s nančnih inštitucij vanje ne potre^ J rečeno, se ne zadodUJp^ V "hL Pal rečeno, se -»Zaenkrat ned P sobesednik ter še ^0^1$ l> je tržnih možnost'a Se posebno sedaj, le nove občine in urediti razmere 2 * /At svojih malčkov v vd J M »Položaj je za W »Konkuriramo pač eni večjih slovenskih firm in zaenkrat nam to zelo dobro uspeva. Konkurenčni smo lahko zato oziroma se jim poskušamo postaviti ob bok, ker smo majhni in prilagodljivejši ter z malo režije,« je povedal sobesednik. Vsako priznanje, tako tudi to„ ki jim je bilo dodeljeno na sejmu v Celju, je dodatna spodbuda in pohvala za ustvarjalca zamisli kakor tudi za vse tiste. v vrtcih. O željah, kakšna naj bo oprema prostorov za otroke, pa se načrtovalec vedno pogovarja tudi z vzgojiteljicami, ki delajo z otroki in ki najbolje vedo, kaj bi potrebovale. »Pomembno je vedeti, kaj je za otroka varno in kaj nevarno, potem, kako postaviti elemente, da bodo zanj privlačni in ga bodo vodili k igri. Oprema za najmlajše mora biti narejena iz naravnih materialov in obdelana z laki, ki jih otrok lahko tudi brez strahu poliže,« goji prilagajamo plačilnim sposobnostim investitorja, to pomeni, da seje mogoče dogovoriti za odlog plačila ali za plačilo v zaporednih obrokih pa tudi z avansom. Naša prednost pred veliko konkurenco je torej tudi v plačilnih pogojih. Tega se zavedamo in to tudi izkoristimo,« je povedal sobesednik. Zato mu je bilo namenjeno naslednje vprašanje: Ali so potem te ugodnosti do naročnikov pri plačilnih pogojih prenesene v breme koo- se !■»>> M Se n os ti za izvu*, Hrvaško, ampak rijo. Seveda pa morali proizvodnjo'P je povedal sogovo^ ' in lastnikzasebnek.^ZR\' in koten ciov’n O ort gradnje lokala staV”|( J * N 17 17. julij 1997 Sevanje uvoza Cigarete pred mejo omejevalnega ukrepa avstrijske e se bo kvečjemu povečalo število e °dov čez mejo, okrepil se bo »črni <^račun pa se ne bo napolnil >7^^"---------------------------- * ^PokateJVe avstriiske 'dadc 'n finančnega ministra Rudija Edlinge-ne Je mogoče prenesti čez mejo v Avstrijo le 25 kosov ci- ?^ineh ravaj°.n't' (a*' najmanj) avstrijski državljani. Kdor je v X sliša| tSp.rem,ial avstrijsko televizijo in ankete med ljudmi, je Kino?31 izjave’ da s tem 'e Pospešili tiho->icigar črni trg, če si ljudje ne bodo mogli sami kupiti Sinjim p.v brezcarinskih trgovinah, jih bodo za njih kupovali ■F * Pr°da'a''"P0*! mizo« ali na ulici. aI’ brezca-K me;; Cn? s'ove|isko-av-?Niškim tZe d°lg0 trn V SpriS™trgovcem; t> so na SV°J° vlado, ukrepe. Si ?'3’ da bo ta proti ^topSkaCe reši,a namesto dat ^Veza’ ko pa so KkJ „dl.tam Potekajo ^"skihtr&nP°Casi in da bre‘ JKMtrn" v6 b°d° (mo' kKstVa Uk'niti’ Je nova Ogrete ' V SVOje roke’ tin^Postala J” pocen> ben-razl°ga avtom''V1683 proraču-kMi nim obl|ski rezervo-k11 oprijerni° Vp°81eda' so k*-'2e zadeve: IteKniT dni Pred 1- ju-k,Sodo 7 Janorn obve-bem lahko lgaret ESavitK , X, je l.. a ah več ciga-j %še j« najprej šok, 'l i^Ssav ' bll° rešitve. fei^ prehodu v druge osebe. namesto enkrat na teden bodo šli čez mejo vsak drugi dan, kar lahko tudi pomeni, da bodo vsak drugi dan kosili ali večerjali v slovenskih gostilnah. Če smo malce zajedljivi, to pomeni, da avstrijska vlada posredno pomaga razvijati slovenski turizem! Težko je verjeti, da bodo naši sosedje tako zelo ubogljivi, da po sprejetju tega ukrepa sploh več ne bodo kupovali v brezcarinskih trgovinah. Resje, da so pokorni državljani in vestno izpolnjujejo vse predpise: če ena škatlica, pač ena škatlica, samo da ne bodo plačevali 57- odstotnega davka! Res pa je tudi, da bi za en šiling preplavali Muro, zato bodo še naprej kupovali tam, kjer se jim bolj splača. Kljub vsemu se jim bo še vedno splačalo kupovati na slovenski strani, kajti po nekih izračunih je proizvodna cena za zavitek cigaretjvlarlbpro 12, veleprodajna pa kar 50 šilingov. V Kompasovih brezcarinskih trgovinah, ki jih je največ na slo-vensko-avstrijski meji (v severovzhodni Sloveniji Šentilj,Trate, G. Radgona, Gederovci in Soti- n. —------------------- Ul mce zdravstvenega K pametn zavarovanja . o pametna bo kartica lahk Ze zdravstv Kar°Van^ ob I W zavtL nicnim po-V^Nju N POmi‘ 7 straPr°jekta, ta-l S ozkoreba ug0" SS ma zdrav- i' WNčn Stva za zd-j k d d skupščini niso if A K J?ravstvene odPrte °SekA b 0 vse-NNKK POda' »'iK d«2 drU8" ti A na mi- us-j) ^.SKlož. .Po1 leta I* S ZdrJ? Proiekt mK°fitvenega I' ‘Zrekli mSSždr Valivla-I1 WSrPt°jekta?tVeno v \.^NvenPr°jektu. nazavaro- Ulemov v zdravstvu, ki bi ga moralo videti ali vsaj sodelovati pri reševanju tudi zdravstveno ministrstvo. Vzemimo samo velika projekta na področju financiranja zdravstvene dejavnosti, ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje začel z uvajanjem standardov in normativov najprej v osnovno zdravstveno dejavnost, sedaj pa je v pripravi še projekt standardizacije za bolnišnice. Ministrovega glasu pa ob vsem v javnosti skorajda ni slišati. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki posluje že pet let finančno samostojno, je torej legitimno odločila, da upravni odbor Zavoda lahko samostojno odloča o uvajanju projekta kartice zdravstvenega zavarovanja. Za projekt bo porabljenega ogromno denarja, skoraj tri milijarde ali 1480 tolarjev na zavarovanca, ki da bi se lahko namenil za druge potrebe v zdravstvu. (Za primerjavo: lani je imel Zavod za zdravstveno zavarovanje na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja za 2,7 milijarde tolarjev presežka prihodkov nad odhodki, celotni prihodki Zavoda pa so lani znašali kar 171,6 milijarde tolarjev.) Res je mogoče razmišljati tudi tako, še posebno, če je sistem zdravstvenega zavarovanja s presežki, ki jih ima, opazovan skozi zorni kot finančnih težav izvajalcev zdravstvenega varstva in bolnikov, ki se zaradi čakalnih dob in omejevanj pri zdrav- na), zaenkrat še ne morejo oceniti posledic ukrepa avstrijske vlade; tudi zato ne, ker sta bila junija zaradi napovedanega ukrepa nenormalno povečana promet in prodaja cigaret. Prodajalci so že prej izvedeli od stalnih kupcev, da bo Avstrija začela izvajati »šparpaket«, dobili pa so tudi uradno obvestilo, da bodo omejili fizični vnos cigaret, brez kakšnega dodatnega pojasnila, zakaj in kako. In kako so se odzvali v brezcarinskih prodajalnah? Tako, da so uvedli t. i. ška- tlično prodajo cigaret. Vemo, da smo lahko prej kupovali cigarete le v velikih paketih, torej je kupec moral kupiti najmanj »štan-go« cigaret. Odslej pa lahko kupijo znane znamke cigaret tudi po en zavitek in več. »Dokler bo zakon to omogočal, bodo brezcarinske prodajalne poslovale. Sicer pa mi nismo trafike, ampak prodajamo tudi vrsto drugega neobdavčenega blaga. Prodaja drugega blaga poteka nor- stvenih storitvah čutijo prizadeti. Toda prav tu bi moralo svojo vlogo odigrati zdravstveno ministrstvo, ki pa je, kot je videti, najbolj zaposleno samo s seboj. Projekt uvajanja zdravstvene kartice pa s temi problemi nima prav nobene zveze. Ob številnih pomislekih, ki se sedaj ob uvajanju kartice zdravstvenega zavarovanja pojavljajo v javnosti in politiki, tudi s strani svetnika Borisa Šuštaršiča, ki naj bi imel ob tem tudi lastni poslovni interes, pa je treba vedeti, da projekta na Zavodu niso pripravljali z danes na jutri, prav tako je potrebno priznati, da ga niso pripravljali zelenci ali kar tako na pamet. Vzeli so si tudi čas, da ga prek pilotskega preverjanja dopolnijo ter izpilijo in pripravijo za naše razmere. Kartica zdravstvenega zavarovanja bo zamenjala sedanjo Zdravstveno izkaznico Po predlogu bodo na kartici shranjeni tako imenovani administrativni podatki o obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ter podatki o izbiri osebnega zdravnika ter o zavezancu za plačilo prispevka. To pomeni, da bo kartica najprej rabila predvsem administrativnim namenom, zasnovana pa bo tudi tako, da jo bo mogoče dopolnjevati še z medicinskimi podatki. Medicinski podatki, na primer o darovanju organov, krvni skupini, kroničnih boleznih in drugem, naj bi bili vnašani malno, avtobusi s turisti, ki potujejo v pomurska zdravilišča, se še vedno ustavljajo pri naših trgovinah. Za pomursko turistično gospodarstvo so brezcarinske trgovine prav gotovo velikega pomena, saj so velik magnet za marsikaterega Avstrijca. Zaradi ugodnega nakupa v naših trgovinah in poceni bencina marsikdo pride v Slovenijo in potem zavije ša v najbližjo gostilno. Morebiti se bodo sedaj še pogosteje vozili čez mejo,« je med drugim povedal vodja Kompasovega Mejnega in turističnega servisa v Pomurju s sedežem v Gornji Radgoni Vlado Domanjko. Ali se bo avstrijski državni proračun zaradi tega ukrepa kaj napolnil, bodo doma prodali več cigaret in pobrali več davka? Težko. Bodo trafikanti, ki so menda zaradi nelojalne konkurence brezcarinskih trgovin morali v zadnjih letih zapirati svoje trafike, le-te ponovno odprli? Težko. Državljani od tega ukrepa ne bodo imeli nobenih koristi. Carinki imajo sedaj več nehvaležnega dela, saj morajo svoje ljudi strožje nadzorovati in pregledovali. Profilirali bodo le politiki, ki bodo zato, ker so ugodili zahtevam posameznikov, na naslednjih volitvah dobili nekaj glasov več. BERNARDA B. PEČEK šele po prostovoljni odločitvi zavarovanca o tem. Postopnost bo torej osnovno načelo pri uv-‘ ajanju kartičnih tehnologij v zdravstvu tako v evropskih državah kot pri nas. Dvojno varovanje podatkov na pametni kartici O varnosti shranjenih podatkov na kartici je Ivan Tibaut z murskosoboške enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je kot strokovni delavec sodeloval pri podprojektu uvajanja kartice z delovnim naslovom Aplikativna podpora kartici zdravstvenega zavarovanja ali konkretneje pri podatkih o izbiri osebnega zdravnika in izmenjavi teh podatkov med izvajalci zdravstvenega varstva in Zavodom, izjavil: »Podatki na kartici bodo varovani in ne vidim možnosti za ponarejanje ali popravljanje podatkov na njej.« Varovanje podatkov na kartici je dvojno. Najprej bodo varovani s tako imenovano profesionalno kartico, ki bo ključ do podatkov. S pofesionalno kartico, ki jo bodo imeli zdravniki, medicinske sestre in še nekateri pooblaščeni delavci v zdravstvu, bo mogoče prečitati podatke na kartici zdravstvenega zavarovanja, pa še to ne vseh. Na primer zdravnik specialist v bolnišnici s svojo profesionalno kartico ne bo mogel priti do podatka o izbranem osebnem zdravniku bolnika. Torej bodo imele tudi profesionalne kartice različne pristopne pravice do podatkov s kartice zdravstvenega zavaro- _____________________________________________ 5 Študentje agrikulture v Moravskih Toplicah Kam se bodo preusmerile kmetijske države? Na svetu živi 840 milijonov kronično podhranjenih ljudi V Moravskih Toplicah je bil tridnevni seminar na temo turizma in kmetijstva, ki ga je pripravila mednarodna organizacija študentov agronomije, živilstva in živinoreje. IAAS, kot se uradno imenuje (International Association of Agricultural Students), praznuje letos štiridesetletnico obstoja in delovanja, poleg izmenjave študentov pa je njegova osnovna dejavnost organizacija strokovnih seminarjev, delovnih taborov in izmenjalnih tednov. Tako naj bi prišlo to leto k nam petindvajset tujih študentov, v tujino pa naj bi se odpravilo osemnajst Slovencev. V Zdravilišču Moravske Toplice se je zbralo okrog sto dvajset udeležencev iz petintridesetih držav članic, kratek pregled aktivnosti lAAS-a kot svetovne organizacije pa sta predstavila njegov predsednik Frederik Oberthur in predsednica slovenske sekcije Tanja Buzeti. Vzporedno so potekale tudi štiri okrogle mize, kjer je bilo govora o kmetijstvu v prehodnem obdobju, o novih tehnologijah in ekološkem kmetovanju, o sodelovanju Univerze in lAAS-a ter o njegovi organizaciji včeraj, danes in jutri. Znano je namreč, da v desetih srednje- in vzhodnoevropskih državah živi sto devet milijonov ljudi na površini 1,1 milijona kvadratnih kilometrov. Te dežele so v primerjavi z Evropsko unijo ekonomsko manj razvite, zato pa ima kmetijstvo pri njih dosti večjo vlogo. Vendar se le-to trenutno ubada z izgubo agroživilskega trga in z vrsto problemov, ki so povezani s spremembo političnega sistema. Pristop držav, ki so že podpisale pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, predstavlja sto milijonov novih kupcev. Toda njihova povprečna kupna moč je v primerjavi s prebivalci Evropske unije mnogo manjša, kmetijske površine pa bodo narasle za šestdeset milijonov hektarjev. Zato so se udeleženci seminarja v Moravskih Toplicah vprašali, ali bodo te države znale izkoristiti svoje prednosti in kje so njihove alternative. Še bolj skrb zbujajoč je podatek, da živi na svetu trenutno kar osemsto štirideset milijonov ljudi, ki so kronično podhranjeni. Mogoče je njihova rešitev ekološko kmetovanje, mogoče biotehnologija ali pa kaj tretjega, vendar je jasno, da trpljenja za te ljudi ne bo konec vse dotlej, dokler bomo ta podatek odrinjali iz naše zavesti. TOMO KOLES Integral Lendava Napovedana menjava v vodstvu Konec novembra je nadzorni svet lendavskega podjetja Integral Promet in delavnice, kjer je zaposlenih 124 delavcev, razrešil direktorja Roberta Ščapa, za v. d. direktorja pa je bil imenovan Štefan Kiraly. Takrat je predsednica nadzornega sveta Cecilija Šamu napovedala, da bodo imeli pri imenovanju nove uprave dokončno besedo lastniki, kot razlog za razrešitev direktorja pa je navedla slabe medsebojne odnose. Na zadnji skupščini delničarjev je bil imenovan nov nadzorni svet družbe, ki bo po napovedih imenoval tudi novo upravo. V njej pa ne bo več dosedanji v. d. direktorja Štefan Kiraly. MH vanja. Drugi nivo varovanja podatkov pa je tako imenovani pin ključ, kot ga poznamo pri bankomatih, ko je potrebno pred aktiviranjem podatkov s kartice vtipkati štirimestno številko. Na ta način, kot zagotavljajo predlagatelji projekta, bo zagotovo-Ijena visoka raven varovanja podatkov, mnogo višja, kot so jo sedaj imele več kot štiri desetletja uporabljane zdravstvene izkaznice. Osvežitev podatkov ali potrjevanje kartic prek terminalov Na območju murskosoboške enote Zavoda bo nameščenih v bolnišnici, zdravstvenih domovih, postajah in na enoti ter izpostavah Zavoda enaindvajset samopostrežnih terminalov, neke vrste bankomatov, na katerih bodo zavarovanci lahko »osveževali« podatke na kartici o sklenjenem obveznem in prostovoljnem zavarovanju (tudi za prostovoljno zavarovanje pri zavarovalnici Adriatik), o zavezancu za plačilo prispevkov in izbranem zdravniku. Takšno »potrjevanje« kartic bodo upokojenci in mladi, stari do osemnajstega leta, morali opraviti enkrat na leto, drugi zavarovanci pa vsake tri mesece. Sedaj je bilo potrebno zdravstvene izkaznice pri delodajalcu oziroma zavezancu za plačilo prispevkov potrjevati vsak mesec. Kaj v primeru, če delodajalec ne bo redno plačeval prispevkov? Ivan Tibaut je dal naslednji odgovor: »Kartica ne bo nosilec finančnih podatkov, kar pomeni, da ni mogoče, da terminal ne bi osvežil podatkov na kartici, če delodajalec ni plačal prispevkov. Kartica ne bo posredni mehanizem pritiska za redno plačevanje prispevkov. Za to so pristojne inšekcijske in revizijske službe, ki delajo tudi v okviru Zavoda.« Izgubljena kartica zdravstvenega zavarovanja Na oddelku prijavno-odjavne službe bodo zavarovancu izdali novo kartico, prejšnja pa pride na seznam neveljavnih. Mesečno bodo izvajalci dobivali prek dvosmerne informacijske komunikacije seznam neveljavnih kartic, ki so bile izgubljene, umrlih oseb, katerih kartic niso odjavili, potem tujcev, ki jim je potekla viza za bivanje, in druge. Začetek v Krškem Pilotski projekt uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja bo najprej uveden v Krškem, tako da bo samo za to območno enoto objavljen tudi razpis za potrebno opremo. Za vso državo naj bi po predvidevanjih projekt uvajanja kartice začeli izvajati marca prihodnje leto, vendar ne prej, dokler ne bodo proučene vse vsebine projekta, torej vsi podprojekti na pilotskem primeru. Zavod bo plačal uvedbo kartic predvsem iz svojega poslovnega sklada. Približno milijardo tolarjev pa bodo predvidoma zagotovili iz prostovoljnih zavarovanj Zavoda in Adriatika ter banke in dobavitelji opreme, ki bodo izbrani z mednarodnim razpisom. Slovenski projekt uvajanja kartice poteka vzporedno z nekaterimi projekti uvajanja kartične tehnologije na področju zdravstvenega varstva v Evropi (Francija. Belgija, Italija, Španija, Grčija). MAJDA HORVAT 6 »Sociala, šolstvo, zdravstvo Ljutomerski gimnazijci - slovenski prvaki Po slovenskih srednjih šolah se je v tem šolskem letu v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo začel širiti program Debatnega kluba Slovenije Ko je koordinatorica Karl Popper Debate programa konec meseca aprila 1997 povabila k sodelovanju tudi ljutomerske gimnazijce, si niso niti predstavljali, da jih bo ta zanimiva in naporna intelektualna dejavnost tako pritegnila. Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer je osnove tečaja retorike in uvoda v debatiranje vodila koordinatorica programa Manja Klemenčič. Šest gimnazijcev, Petra Kosec, Aleš Kustec, Mija Lorbek, Tadej Osterc, Katja Sudec in Tomaž Zupančič, se je v začetku julija z mentoricama za debatiranje v slovenskem in angleškem jeziku za en teden odpravilo na slovenski debatni tabor in se udeležilo tekmovanja na Pokljuki. Kljub poletnemu času so bila predavanja o teoriji debatiranja, delavnice in priprave na tekmovanje po intelektualni dejavnosti daleč od počitnic. Sposobnost logičnega in kritičnega mišljenja, skupinsko delo, prepoznavanje protislovij, organiziranje argumentov ter sposobnost koncentracije so samo nekatere od lastnosti kakovostnega deba-torja. Debatorska ekipa šteje tri člane, tako so ljutomerski gimnazijci tvorili dve ekipi (Ljutomer A in Ljutomer B). Obe skupini sta preizkusili svoje debatne sposobnosti na slovenskem tekmovanju. Tema, o kateri so debatirali, je aktualna: Raziskave iz kloniranja naj bodo prepovedane povsod po svetu. Glede na to, da so bili Ljutomerčani ob začetku tabora šele debatorski začetniki, so si postavili za cilj premagati vsaj eno ekipo. Sistem tekmovanja zahteva, da se rezultati razglasijo šele ob uvrstitvi ekip v polfinale, zato prvih pet dni tekmovanja ekipe niso vedele, kako so se uvrstile. Toda dalj časa kot so debatni krogi potekali, bolj jasno je postajalo, da se bosta obe ljutomerski ekipi uvrstili blizu vrha. Iz kroga v krog je dijakom bolj rastla samozavest, z vsakim krogom so se spreminjali v preizkušene »debatorske mačke«. In na koncu: polfinale. Veselje za mentorico slovenskih debatorjev: obe ljutomerski ekipi sta se uvrstili v polfinale. Toda ekipi si bosta polfinalu nasprotnici, torej bo ena ljutomerska ekipa izločila drugo! Na koncu je ekipa B (Mija Lorbek, Petra Kosec, Jernej Jančič, ki se je kasneje pridružil ljutomerski ekipi) zbrala dovolj moči in koncentracije, da so jim sodniki prisodili zmago. Za. njimi se je uvrstila mešana skupina C, tretji so bili lendavski gimnazijci in četrta ljutomerska ekipa A. Zmaga je toliko dragocenejša, ker bodo zmagovalci jeseni še vedno dijaki ljutomerske gimnazije. Njihov dosežek bo prav gotovo vzpodbuda, da se bo prihodnje šolsko leto na ljutomerski gimnaziji debatni program nadaljeval. Mentorica slovenskih debatorjev Martina Domajnko, prof. PHARE tudi v Murski Soboti Preobrazba poklicnega in strokovnega izobraževanja Slovenija je dobila za preobrazbo sistema strokovnega in poklicnega izobraževanja ter za podporo različnim izobraževalnim programom od programa PHARE 3 milijone ECU. PHARE (Poland and Hungary Assistance for Reconstruction of the Economy) je program Evropske unije s sedežem v Torinu, katerega prvoten namen je bil, omogočanje finančne pomoči le Poljski in Madžarski z namenom, da bi tam z delom na različnih projektih spodbudili ekonomsko preoblikovanje ter krepitev demokracije ob hkratnem postopnem sprejemanju standardov Evropske unije. Kasneje se je program razširil in sedaj zajema več srednje- in vzhodnoevropskih držav; že več kot dve leti pa je med državami članicami tudi Slovenija. Eno od področij, ki ga program Phare pokriva pri nas, je preobrazba poklicnega in strokovnega izobraževanja. Slovenija je dobila za preobrazbo sistema strokovnega in poklicnega izobraževanja ter za podporo različnim izobraževalnim programom od programa PHARE 3 milijone ECU. Sporazum je bil sklenjen že februarja 1995 in naj bi se končal z letošnjim letom, vendar se bo rok na željo naših ljudi, ki delajo pri projektih, verjetno podaljšal še za eno leto. Glavni namen teh projektov je pomoč Sloveniji pri preoblikovanju izobraževanja ter s tem spodbuditev ekonomskih reform. Doseganje ciljev projekta pa naj bi potekalo preko projektov samih, preoblikovanja predmetnikov in katalo- gov znanj, dodatnega izobraževanja učiteljev, izdelave učnih pripomočkov itd. Vse delo, ki se opravlja na projektih, nenehno spremljajo tudi neodvisni svetovalci iz EU, ki bodo programe ovrednotili ter o uspehih poročali krovni organizaciji PHARE. Tako vidijo udeleženci v projektih poleg neposrednih rezultatov (koristi od projektov) v sodelovanju v programu PHARE tudi enkratno priložnost za izmenjavo izkušenj in znanj ter možnost lastne promocije in navsezadnje tudi promocije svoje države. Zato so se pred časom zbrali koordinatorji srednješolskih in višješolskih projektnih skupin iz vse Slovenije, ki delajo pri osemnajstih projektih, na delovnem sestanku v soboškem srednješolskem centru. Predstavniki izbranih slovenskih šol so na predstavili dosedanji potek dela na projektih, ki jih opravljajo posamezne šole. Mursko Soboto predstavlja Srednja strojna in tekstilna šola s projektom »Poklicni tečaj za program tekstilni tehnik«. Eden od ciljev tega projekta je, da bi s sodelovanjem partnerskih šol iz Danske in Nizozemske ustvarili program za izobraževanje in izpitni katalog, ki bi bil tudi mednarodno priznan. Tako bi lahko končno tudi učenci, ki končujejo naše šole, dobili priznano izobrazbo in poklicno usposobljenost v tujini. Kot pravi prof. Andrej Kuhar, koordinator programa PHARE za soboško tekstilno in tehnično šolo, imajo na šoli še veliko načrtov na mednarodni ravni. Med glavnimi omenja izmenjavo znanj, izkušenj, dodatno usposabljanje profesorjev ter izmenjavo dijakov in profesorjev z dansko in nizozemsko šolo. Tako bodo tuji profesorji k nam prinesli več novih praktičnih znanj, medtem ko bodo posredovali naši profesorji na tuje predvsem teoretično znanje. Na Nizozemskem je to ustanova VOCDBETEX iz Amsterdama, medtem ko je na Danskem^ izobraževalni center Teko-Cti' ter iz Herninga. Oba se s Ctfl TB pic iz Velike Britanije, kije Prav tako delovno izobraževalni center, združujeta vTEKOTk' ternational. Le-ta kot krovno združenje vseh treh članic za pomoč nacionalni industrij in pomaga pri širjenju lastnega znanja in izdelkov, katerih vost mora biti na evropskih' In ker je TEKOTInterU^ vrhunsko združenje tekstilnih oblačilnih učnih centrov,jh za slovenske šole in tudit^ no industrijo enkratna P1112 žnost, ki se je ne sme pred Ker so vsi ti učni povezani s tovarnami oblačil, so na soboški šoliž mišljali tudi v tej smeri R Center želi prek šole vzp°sl1 stike tudi s tovarno Mure, skupaj pa naj bi se kasneje P blikovalo v tesnejše medse odnose, še posebno i bodo v šoli dokončno pre" . vali učni program. Takoso I slovenske šole z vključeval I Program PHARE sprejol veznosti, da bodo začele'" / širile ideje o preoblikoval / klicnega in strokovnega12 I zevanja tudi na druge I vsej Sloveniji in kasneje / države vzhodne Evrop^jp I enkrat še niso v pregreh$ I RE, vanj pa se nameram I učiti. S prizadevanjema rjenju znanja tistih, k'1^ / bujejo (le-to poteka / PHARE brezplačno, ^ / skih pravic ni), se bodo l, članice lahko najbolje o l Evropski uniji - k^ [ k rovi telju programa r I .it Nadaljevanje taborskega utripa pri nas Omeniti । Občudovanje in tudi strah Mednarodni romski tabor '97 Negativni stereotipi so še vedno preveč pogosti V Murski Soboti je pripravilo romsko društvo Romani Union že tretjič mednarodni romski tabor. Na njem so se zbrali dvaindvajset mlajših Romov iz različnih naselij iz vse Slovenije ter romologi in drugi, ki se poklicno ali kako drugače ukvarjajo z romskimi vprašanji. Tabor traja ves teden, v tem času pa so pripravili predavanja o zgodovini, problematiki zaposlovanja, psihološkem in učno-vzgojnem delu Romov, družbenem položaju Romov, o planiranju romskih naselij ter drugih romskih temah in vprašanjih. Organizirali so tudi vrsto delavnic, kjer so se učili romskega jezika in šivanja romskih kril, ter kulturni program, kjer so nastopili romski ustvarjalci. Osnovni cilj tabora pa je, da bi mladi Romi znali bolje ceniti svoje poreklo, da se ga na bi sramovali in se ne bi vključili v precej-močne asimilacijske tokove. Lahko je o tem filozofirati, razmišljati, veliko težje pa je to udejanjiti v življenju. Vsi si namreč preveč želimo, da bi nas družba sprejela ter da ne bi na manjvrednostni način izstopali iz družbenega povprečja. Romi so tudi sami priznali, da jih okolica dokaj nerada sprejme v svoje okolje. Zato to poskušajo s spremembo svoje identitete, spremenijo namreč svoje ime, nočejo govoriti svojega jezika ali ga celo ne znajo... Mnoge stvari pa so ponazorili tudi s konkretnimi primeri, kako Rome izločijo iz družbe. Neka Rominja, ki se je želela vpisati na frizersko šolo, je potrebovala potrdilo frizerskega salona, dajo bodo vzeli na obvezno prakso. Čeprav je z babico prehodila vse Prekmuije, ga ni dobila. Neka Rominja je že dobila potrdilo. da bo lahko delala v gostilni, a ko je poklicala gostilničarja in vprašala, ob kateri uri začne z delom, jo je ta še vprašal, kako se piše, in ko je izvedel za romski priimek, ji je povedal, da je delo natakarice že oddano. Podobnih primerov je še več. Skoraj vsak od udeležencev je imel kakšno podobno izkušnjo. Romska identiteta pride še posebno do izraza pri iskanju zaposlitve, saj so negativni stereotipi o Romih zelo pogosti. O zaposlovanju in možnostih je imel zelo zanimivo predavanje dipl. soc. Albin Kerec z Zavoda za zaposlovanje, ki je med drugim povedal, da Romom pri zaposlovanju ne more ponuditi formule, kako do zaposlitve, temveč je preletel nekatere možnosti, kako se izobraževati ali se prešolati za poklic, s katerim bi morebiti imeli več možnosti, tudi s pomočjo njihovega Zavoda. Danes je v Prekmurju 5800 brezposelnih, od tega je vsak sedmi Rom. Na taboru, ki še vedno traja, so se mladi Romi učili spoštovati svojo identiteto, učili so se romskega jezika in ga primerjali glede na različna naselja, učili so se izdelovati romska krila, predvsem pa so se naučili spoštovati to, kar so, čeprav so ob okroglih mizah sami večkrat priznali, da so imeli v družbi velikokrat negativne izkušnje. Romi so torej tukaj in danes, o njih nikakor ne moremo govoriti kot o folklorni skupini, ki naj bi prišla iz Indije. To so ljudje, ki že več stoletij živijo z nami, zato bi bilo narobe, da bi se na taborih razpravljalo samo o njihovi zgodovini. Je etnija, ki ima tudi danes svoje značilnosti, identiteto 20. stoletja, in so danes bolj kot kdaj koli prej podobni prebivalcem krajev, kjer živijo, in si to tudi prizadevajo. Zato bi jih bilo potrebno tudi tako obravnavati, kot narodnostno manjšino. Seveda pa moramo ob tem upoštevati vse njihove posebnosti, kajti posebnosti imamo vsi. Seveda pa je naša prva naloga, da začnemo razbijati negativne stereotipe o Romih. A.N. R. Ekologija na Tišini, naravoslovje v Markovcih, ribištvo na Moti ter zdravilne rastline in zelišča pri Mali Nedelji Raziskovalna vnema mladih raziskovalcev v naših krajih je bila dokaj razgreta tudi te dni. Njihovo zanimanje pa je veljalo predvsem dogajanjem v naravi, okolju, v katerem živimo in delamo. Mnogo stvari je vrednih občudovanja, nekatere pa so skrb zbujajoče. Na Tišini (sedež OŠ) se je zbralo devetnajst srednješolcev iz raznih krajev Slovenije. Njihov osnovni namen je bil, odkriti in dokumentirati raznolikost in koncentracijo živalskega in rastlinskega sveta v okolici Tišine. Ta svet jih je prevzel, obenem pa so ugotavljali, da so nekatere živali in rastline (tudi gnezdišča in rastišča) ter drugi pomembnejši biotopi ogroženi in potrebni zaščite. »Ko so mladi po večerji poročali o svojem delu, sem čutil njihovo ljubezen, spoštovanje in občudovanje do narave, toda tudi krivdo in strah zaradi nespametnih človeških dejanj,« nam je povedal Štefan Huzjan, vodja tabora. Zato so mladi raziskovalci na sklepni prireditvi med drugim poudarili, daje potrebno poskr- beti za bolj domišljen način namakanja, izsuševanja in melioracij zemljišč, sicer bo lepa in bogata narava kmalu izginila. Podrobnejše ugotovitve in vtise pa bodo predstavili v posebnem zborniku, ki bo namenjen tudi za širšo rabo. Tabor je organiziral Pomurski ekološki center, med tistimi, ki so organizatorjem dali največ podpore in finančne poffloči, pa je bila Občina Tišina - Cankova. V Markovcih (sedež prav tako na OŠ) je bil naravoslovni tabor, na katerem so sodelovali večinoma študenti iz Maribora in Ljubljane, bilo pa je tudi nekaj srednješolcev in pridružili sta se jim še dve učenki OŠ Šalo-vci. Proučevali so rastlinstvo, žuželke in ptiče. Bili so navduše- Mladi raziskovalci ekološkega tabora Tišina ’97 med delom v priročnem laboratoriju. meče trnek- Najprej je potrebno znati, kako se veliko vadali na suhem. ni nad biološko pestrostjo okolja in zdelo se jim je, da tukaj živita človek in narava drug z drugim. Da bi le vedno ostalo tako! Naravoslovni tabor so že šesto leto zapored organizirali tudi na OŠ Mala Nedelja. Mladi raziskovalci so nabirali zdravilne rastline in zelišča, jih sortirali, čistili, sušili, destilirali, filtrirali in izvajali še druga laboratorijska dela. Prav gotovo so tudi njihove ugotovitve in predlogi širšega pomena. nik RD jti4$ B u^1 Učili nije- (tč^1 Prl (l11^ navanJu *Vl7. julij 1997 Č^bčine n , ™sew plačujejo takso za odpadke, iz radgonske občine pa jim jih le vozijo ^tje. Moto ^terjati ali zapreti odlagališče ^ogoča povračilna poteza z vodo? i^80 Plačujejo samo tisti, ki so v odvoz odpadkov? dke vozili v Avstrijo, Puconce ali kam drugam, kjer bi jih hoteli '^haob/1* a,na dan >>zan*miva« novica glede takse (ne gre za 0(*Pakom!?3.evanie °kolja zaradi odvoza in deponiranja komu- o 30 *an' uvedla Občina Radenci, saj je na njenem U skuPno odlagališče za občine Gornja Rad-LetOs nj °b Ščavnici in Radenci. Sneka??’ ‘Z tega naslova XeM?Z 13 milijonov to->č^eta znesek za-o&P^jU’kajti rad- Snik« 2 kl največji Sploh 53831'®63’ takse Sen vh"e Pobira in tako v S^iti ^ence tudi še ni Mfen0 S?a' Komunal-;SrednSJa Radgona Pa Hfastie »«Z1 odPadke od tSŽi'Moto- Kak°uk-bprenr2č°{0zni bi eno- Kot smo zvedeli, je medtem že prišlo do pogovora med predstavniki obeh občin, na katerem so Radenčani postavili rok za ureditev zadeve do 15. julija, sicer bodo enostransko ukrepali. mačinov na lastno pest (brez občine) in tudi o ustanovitvi samostojne krajevne skupnosti. In za kakšne namene so v radenski občini predvideli sredstva, ki bi jih dobili za komunalne odpadke? Za stroške pri zbiranju in uničenju posebnih odpadkov, zbiranju in odvozu kosovnih odpadkov, čiščenju divjih odlagališč in očiščevalni akciji, investicijsko vzdrževanje na deponiji v Hrastju - Moti, za projekte po namenu ter za urejanje nabrežin in okolice odlagališča. Nameravali so tudi vložiti milijon tolarjev za nakup posod za ločeno zbiranje odpadkov, toda kaj bi z njimi, ko pa komunalno podjetje vse smeti si- sprejeti. Drugi pa se nekoliko bojijo povračilnega ukrepa - da jim namreč radgonska občina ne bi zaprla ventila na vodovodnem omrežju. Ampak to je skoraj nemogoče, saj je solastnik (približno polovičen delež) primarnega voda do Radenec Zdravilišče Radenska, kije tudi up- d°V0Z OdPa' C^!ePot ®°nske občine, ka-R^encih če bi odpa- žman, ki je doma iz Hrastja - pava in odvaža skupaj; Mote, razmišlja o ukrepanju do- JOŽE GRAJ v šestih letih skoraj podeseterila vas bo stal pogreb? h PosV*-' soboškega mestnega sveta je svetnik Ernest pobote " vPrašanje, ki se v bistvu tiče vseh prebivalcev Cene najem-Saj na^ k°boŠkem P°’ ^^2® le'te od ■ raj P°de-^C^jepokopa-nad "'Hal o*;0 z najemni-Je tudi poda- in obnova ograje, poti ter drugih objektov na pokopališču. Cene pogrebnih storitev so se do 23. decembra 1996 oblikovale v skladu z Uredbo o dajanju soglasja k oblikovanim cenam, ki jo je sprejela vlada. Le-ta je imela do 23. aprila letos cene pogrebnih storitev pod svojo kontrolo, to pomeni, da jih je v tem obdobju tudi sama dvigovala. Po tem datumu so omenjene uredbe prenehale ,veljati in sedaj lahko podjetja v skladu z Zakonom o cenah le-te prosto oblikujejo, vendar morajo pred tem dobiti soglasje župana občine. TOMO KOLEŠ tek v zvezi s tožbo, ki naj bi tekla na sodišču zoper podjetje Komunala. Odgovor na ta vprašanja je na zadnji seji podal vršilec dolžnosti direktorja Komunale Mirko Šabjan, ki je najprej zatrdil, da na sodišču ne teče nobena tožba v zvezi z najemnina- ikavski mlin dobila svoj mlin tudi na slovenski strani XX6 se ob podpori beltinske občine in sode- etsko plat pa bo odgovoren Ivan Organizatorji nameravajo na ti e 'n tekstilne šole iz Murske Sobote že nekai HirH V«i nmenipni so tudi v inicia- nredstavitev povabiti odgovorni CS 'S Projekt6 'n tekst'lne šole iz Murske Sobote že nekaj ki v01.’ katere8a C’U Je postavitev lesenega mlina v V’diStotji tradicijo nekdanje mlinarske obrti na >ji M()P).,nl>naPr| <^V'^cvaj°’ da bodo vs0 dokumentacijo, potreb-av do letošnjih biiraških dnevov, ki bodo v S ni gUsta, medtem ko naj bi bil mlin postavljen šele baleta. K^kSpoko683 mbna je priskrbela Občina Beltinci, me-A| dtem ko sta se pr' dosedanjem de Organizatorji nameravajo na to predstavitev povabiti odgovorne lu s svojo pomočjo izkazala tudi Pomgrad in Elektro Murska Sobota. Največ težav pričakujejo organizatorji pri izvedbi mlina, saj danes L^vitvi pa MaS So »k 011,03 ure- l Ta 1 - J ^^^^‘ranjele-profe-Utr-f S'tudi te ljudi iz ministrstva za kulturo, ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za gospodarstvo ter z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. vse skupaj pa se bo zaokrožilo z okroglo mizo o smotrnosti in namembnosti tega projekta. Že sedaj pa je jasno, da bo imel mlin ne samo kulturno in turistično, temveč tudi ekonomsko funkcijo. Mlin bo vsekakor dajal moko, saj bo mlel tako na klasičen načfr) s pomočjo mlinskih kamnov kot tudi na novejši način s pomočjo valjev, ki omogočajo separacijo in s tem čiščenje namletega zrnja. Kupci bodo torej imeli na voljo prečiščeno moko in tudi moko graham. Poleg tega bo v mlin mogoče prinesti svoje zrnje in odnesti domov moko iz tega zrnja. Te individualnosti pri mletju bodo pravgo-tovo še posebno veseli tisti kmetovalci, ki se ukvarjajo z biokmeto-vanjem. Ljudje, ki skrbijo za izvedbo tega projekta, pa si tudi prizadevajo, da bi mlinarsko dejavnost v tem mlinu bolj povezali z mletjem biološko neoporečno pridelanega zrnja ter da bi uvedli svojo blagovno znamko, s katero bi jamčili kakovost izdelkov. štiri- W$?sxSPora-\%i ’lesa inMhn bo SktoPoiavCeriz £ Ves les, azPolago, ni več mogoče najti mojstra, ki bi opravljal tako delo. Vseeno pa je.še nekaj ljudi, ki vedo, kakšen mora biti tak mlin. Eden od njih je mlinar Franc Bernjak, ki je s svojimi nasveti in izkušnjami iz svoje mlinarske preteklosti pomagal pri idejni zasnovi videza mlina. Za dokončno izvedbo bo skrbel tesarski mojster Poredoš, za likovno-est- Tako ljudje, ki kakorkoli sodelujejo v tem projektu, skušajo s postavitvijo ižakovskega mlina vsaj nekoliko vplivati na to, da bi se obča miselnost do narave in okolja spremenila in da v njiju ne bi videli le objektov, ki jih je potrebno čim bolje izrabiti, temveč jih je potrebno tudi varovati. U. P. ravljalec črpališča vode, poleg tega pa ljudje redno plačujejo vodarino, tako da ni neplačanih terjatev. Sploh pa, voda je naravno bogastvo, smeti pa vse kaj drugega! Kdo se bo torej prvi zganil: ali bo gornjeradgonska občina začela pobirati in plačevati takso za obremenjevanje okolja Občini Radenci ali pa bo res prišlo do zaprtja odlagališča v Hrastju - Moti? Občinski svetnik Simon Ro- ALOJZ ŠTELCER: »Zakaj takse za obremenejvanje okolja he plačujejo vsi, ampak le tisti, ki smo vključeni v odvoz smeti? Drugi jih vozijo na divja odlagališča, stroške za odvoz od tam pa poravnava občina. To ni prav! Kaj če bi tudi jaz tako storil?« mi zoper komunalno podjetje, pač pa nastopa Komunala kot tožnik. V spornem obdobju je bil za sprejem cen pristojen njen upravni odbor. Program vzdrževanja in ureditve pokopališča je bil predložen Krajevni skupnosti Murska Sobota, ki ga je 23. marca 1994 sprejela in cenik korigirala. Le-tega je nato sprejel tudi upravni odbor komunalnega podjetja. Sredstva od najemnin za grobove so namenjena samo za vzdrževalna dela, kot so odvoz smeti, košnja trave, odstranjevanje snega, vzdrževanje _____________7 Rogašovčani na Ministrstvu za promet in zveze Prosili 8, dobili 2,4 kilometra Prejšnji teden so predstavniki občine Rogašovci odpotovali na pogovor na Ministrstvo za promet in zveze z namenom, da dobijo zagotovilo za čim hitrejši začetek modernizacije regionalne ceste, ki gre skozi občino. Rezultat pogajanj je bil, da še letos začnejo z obnovitvenimi deli na odseku od Serdice do Nuskove v dolžini 2,4 kilometra. Predstavniki občine in ministrstvo so naredili kompromis, vendar bolj na škodo rogašovske občine, saj so v Rogašovcih zahtevali osem kilometrov ceste. Kajti 2,4 kilometra je malo več, kot so jim obljubljali pred zaporo, in veliko manj kot potrebujejo. Predstavniki rogašovske občine župan Janko Halb, predsednik občinskega sveta Franc Knaus, svetnika Herman Kisilak in Anton Haužar ter poslanec osme volilne enote Franc Pukšič pa se niso sestali z ministrom, ampak sta ga nadomeščala državni sekretar Žare Pregelj in državna podsekretarka Nataša Kovše. Župan Halb je sporočil, da je ministrstvo pokazalo nekoliko več razumevanja za prizadevanje in obnovo ceste. Na osnovi interventnega zakona o financiranju sanacije poškodovanih cest so uvrstili omenjeno cesto na odseku ceste 1296 v dolžini 2,4 kilometra v smeri iz Serdice do Nuskove na šesti rang nujnih ukrepov. Naredili bodo tampon 40 centimetrov globine, cesto pa bodo razširili in asflatirali v širini 5,5 metra. MPZ predvideva, da bi začeli z gradnjo ceste še to poletje in bi jo končali do konca letošnjega leta. Ker pa Direkcija za ceste še ni dostavila lokacijske situacije, ni bilo mogoče določiti natančnega odseka, kjer se bo izvedla prva obnova ceste (Serdica) in do kam bo obnova segala. Na osnovi pogodbe pa se bodo dogovorili o sofinanciranju dela pločnikov za pešce in avtobusnih postaj, predvsem pa ob podružnični šoli v Serdici. Občina Rogašovci je pripravljena poravnati tisti del stroškov, ki so zunaj državnih pristojnosti. V občini so predvideli kar sedemnajst postajališč, to pa se je zdelo predstavnikom ministrstva preveč. Izrazili so tudi dvome, ali je občina finančno sposobna, da zagotovi potrebna zemljišča oziroma izjave lastnikov parcel za dovolitev brezplačnih posegov ter projektno dokumentacijo. Na minstrstvu so jim tudi povedali, da so v planu za prihodnje leto tudi nekateri odseki ceste R-349, ki so večinoma na območju občine Tišina - Cankova, manjši odsek pa tudi v občini Rogašovci. Republiški prometni inšpektorat pa je poslal Cestnemu podjetju Murska Sobota odločbo, daje dolžno v enem mesecu popraviti poškodbe na cestišču R 349, na odseku 1296 v naselju Serdica. Želje Občine Rogašovci so bile temeljna obnova ceste skozi naselja z izvedbo pločnikov za pešce in potrebnimi avtobusnimi postajališči, preplastitev med naselji oziroma vasmi ter potrebnim odvodnjavanjem in oznakami. Cestna zapora, ki je bila 26. maja, je tako le prispevala k temu, da so jim na ministrstvu prisluhnili. Še vedno pa je teh 2,4 kilometra ceste majhna kost, ki so jo vrgli Goričancem, da bi bili nekaj časa tiho. ALEKSANDRA NANA RITUPER Hirci. Vsi omenjeni so tudi v inicia- tivnem odboru v ižakovskem turističnem društvu. Pomoč v obliki informacij o gradnji mlina pa so iskali tudi pri sosedih Avstrijcih iz Cmureka, dasiravno je njihov mlin nekoliko drugačen in tudi manjši. Čeprav bo ižakovski mlin večji od cmureškega, se bodo organizatorji trudili, da bo cena mlina nižja od 500.000 nemških mark, kolikor so zanj dali Avstrijci. Načrt za izdelavo mlina je že končan, potrebna je le še verifika- Občina Hodoš - Šalovci Kako težak je proračun? Prihodki predvsem na račun »finančne izravnave« Svetniki Občinskega sveta Občine Hodoš - Šalovci so na 23. seji sprejeli proračun za leto 1997. Ta predvideva 164.245.000 tolarjev prihodkov in prav toliko odhodkov. Občina Hodoš - Šalovci hi bogata in zato še zdaleč ne ustvari dovolj prihodkov za zakonske obveznosti in naložbeno dejavnost, zato je največji finančni vir prihodkov državni proračun, tako imenovana finančna izravnava, od koder naj bi v tem letu priteklo, kot predvideva občinski proračun, 93.500.000 tolarjev. Druga postavka virov sredstev bodo prihodki sofinanciranja demografsko ogroženih in obmejnih območij in denar iz raznih programov, na primer iz programa CRPOV, itd. Pridobili naj bi dobrih 35.000.000 tolarjev. Od dohodnine bo Občina Hodoš - Šalovci pridobila 23.800.000 tolarjev, od občinskih taks in podobih virov 7.553.000 tolarjev ... Letošnji proračun Občine Hodoš - Šalovci je v primerjavi z lanskim višji za 19 odstotkov. Med odhodki je največja »cifra« 65.385.000 tolarjev. Toliko denarja so predvideli za naložbe v gospodarsko, predvsem komunalno infrastruktoro. Gre seveda za moder-nizacijio občinskih oziroma lokalnih cest, ki naj bi jih asfaltirali v dolžini 4.000 metrov. Za delo občinskih zavodov in organov (vrtec, šola, občinska uprava, socialni »transferji«, dotacije ...) pa so predvideli 24.833.000 tolarjev. Za druge javne potrebe in občinske rezerve pa so namenili 10.733.000 tolarjev. Svetniki občinskega sveta Občine Hodoš - Šalovci so na zadnji seji obravnavali in sprejeli tudi poročilo o spomladanski suši na območju njihove občine. Taje povzročila za 230.000.000 tolarjev škode. Temu delu Goričkega (območje Budinci - Dolenci) tudi ni prizanesla toča, ki je padala 24. junija, zato so kmetijci dodatno oškodovani za 30.000.000 tolarjev. Š. S. cija neodvisnih strokovnjakov. Poleg te odobritve načrta pa organizatorjem manjka še gradbeno dovoljenje, vendar kot zagotavlja Tine Mlinarič, ki je kot član turističnega društva tudi koordinator pri izvedbi tega projekta, bo vsa potrebna dokumentacija zbrana do biiraških dnevov, kjer bo letos tudi podrobnejša predstavitev njihovega dela. V Občini Kuzma še vedno niso sprejeli proračuna Na 30. seji Občine Kuzma so svetniki že četrtič obravnavali proračun, vendar do njegovega sprejetja tudi tokrat ni prišlo. Zato so se dogovorili za izredno sejo, kjer bodo proračunu namenili posebno pozornost. Enako usodo bo doletela tudi obravnava pogodb za asfaltiranje občinske ceste Matja-ševci-mejni prehod in Krplivnik-Beli križ. Ponovno pa se je na seji slišala pobuda o razdelitvi Občine Kuzma na dve samostojni občini: Grad in Kuzma. TOMO KOLEŠ O sreči, ki jo je vodila bolečina portret Jutra božjega miru Gosta senca mladega oreha, posajenega pred hišo, je vabila na klopco pod njim. Sedeli smo, ko je v pišu vetra zašumelo listje. Slišati je bilo, kot da bi bil v njem skrit tihi glas. Glas sina, ki je oreh posadil leto pred svojo smrtjo, je vedno v njem. Mati ga sliši, ko sedi pod njim, in si briše solzne oči. Nikoli ne bo izjokala bolečine, ker čas nikoli ne zaceli ran materinega srca, ki je izgubila v cvetu mladosti oba svoja sinova. Te še vedno tako močno skelijo in le nova sreča ob deklicah, ki ju je sprejela v rejništvo, je balzam zanje. »Decembra bo osem let od takrat, ko sta deklici prišli k nama. Srečko je umrl pred devetimi leti, šestnajst let pa bo od smrti starejšega sina. Dva sina smo imeli in obadva izgubili. Ko je bilo prvemu devetnajst let, se je ponesrečil z avtom, in ko je bil drugi star devetnajst let, je umrl za levkemijo. Imela sta osem let starostne razlike in osem let v smrti, pa oba sta bila stara devetnajst let. Oba sta umrla v petek zvečer ob osmih. To so bolečine, ki se jih ne da povedati. Saj veste, marsikdo tega ne razume. Včasih mi kdo reče, kaj se je ti treba s to ,deco’ ukvarjati. Ampak po vseh teh tragedijah, ki sem jih preživela ... Imela sem sošolko, ki je prišla k meni in mi rekla: draga ženska, pomagali bi ti radi, pa ti ne moremo. Lahko pa ti svetujem, ne vdaj še nečemu, kar te bo odneslo na kriva pota. Ne pijača ne drugo te ne bo nikamor pripeljalo. Tako sem se odločila za deklici. Najprej mi je po smrti prvega sina to svetovala soseda. Pa sem ji rekla, ker imam še enega sina, kateremu se moram posvetiti, ne bom vzela otrok. Bila sem mati duševno prizadetega otroka. Bil je zlati dečko. Vam rečem, bilje tako lep ,če-hek’ pa priden pa radi smo ga imeli ... Ne vem, kaj bi dala, da bi ga še imeli. Moj je bil! Naš je bil, vsi smo ga imeli radi takšnega, kakršen je bil. Mi vsi pa tudi drugi,« je solznih oči pripovedovala Angela Budja. Natalija, njena starejša rejenka, je pohitela po robčke, ko je teta, kakor jo s sestro Tino kličeta, razkrivala svojo bolečino. Takrat, ko sta prišli k svojima rejnikoma, Tina je bila stara tri leta in Natalija predšolske starosti, še nista doumeli njune velike bolečine. Takrat še nista vedeli, zakaj odrasli jočajo. Toda sedaj rasteta ob tej bolečini matere in očeta, ki sta izgubila oba sinova, ob žalosti, ki pa je vendar rodila toliko topline in ljubezni za njiju, ki sta nebor gljeni in z grenko izkušnjo otroštva prišli k njima v toplo zavetje doma. »Redno skupaj hodimo na pokopa »Zadnjikrat smo imeli piknik in srečelov, pa sem jima dala za šest kartic. Tri so zadele, tri pa ne. Pa ravno zajčka smo dobili. Potem smo šli na kosilo, in ko pridemo nazaj, zajčka ni bilo več. Pa smo si rekli, da je zajček odšel neznano kam. Pa sta bila takšen jok in žalost. Potem pa nam je soseda dala drugega zajčka, še preden smo naredili zabojček zanj. Natalija najbolj skrbi zanj. Saj veste, tudi na žival se človek naveže, pa nekaj morata imeti za veselje in korajžo. « Spomini skupnega življenja. lišče in prižigamo svečke ter krasimo grob. Tudi grob njune babice in dedka včasih obiščemo in jima prižgemo svečko. Saj če bova midva njiju tako vzgajala, bosta morda tako tudi onidve prižigali svečke nama v spomin,« je o upanju, ki ga ima ob deklicah, povedala Angela. Tako sta jih smrt in grob združila. Ko tako tiho postojijo ob njem in se morda zazrejo v sij svečke, se še primejo za roke in čutijo, da je trpljenje vendarle rodilo srečo. Odkrili so jo v dajanju in medsebojni ljubezni. Iz trpljenja sta se spletli dve zgodbi v studenec ljubezni, iz katerega je mogoče zajemati za danes in za jutri ter v upanju, da za vse življenje. »Ne, mi ne pravimo več, kot da bi bili naši, ker sta naši. Če bi vsaj ostalo tako, da bi bili deklici pridni in bi imeli pamet, pa če bi midva še bila toliko zdrava, da bi jima lahko pomagala, potem bi srečno živeli. Tako kot smo srečni sedaj. Da, to lahko rečem. Najina želja je, da bi deklici prišli do poklica. In če bosta hoteli, lahko ostaneta pri naju tudi potem. Tu imata prostor, nihče ju ne bo podil. Nimava nikogar drugega, komur bi prepustila najin dom, sedaj pa deklici živita pri naju, nama že tudi kaj pomagata pa še bosta in mislim, da bi jima naredili veliko krivico, če bi vse dali nekomu tretjemu, onidve bi pa morali od hiše,« je o skupnem življenju, ki ga bodo še živeli, govorila Angela. Deklici pravita, da sta tu doma, Tina celo, da je ona Budjeva. Pa saj sta šele pri svojih rejnikih spoznali, kaj je toplina doma. Pravega doma se spominjata z veliko grenkobo, pri svojih starših sta okusili vse gorje, ki ga v družino prinese alkohol. Sedeli smo pod orehom, ko je Natalija spregovorila: »Medve bi lepo prosili, da mama ne bi več hodila sem pijana pa da bi tu lahko ostali.« Iz bolečine, ki jo je rodilo življenje, je zajokalo otroško srce. Natalija in Tina sta jokali. »Bilo je spomladi, ko sem ravno končala delo na vrtu. Slišala sem, daje nekdo prišel, pa sem rekla: Natalija, pojdi pogledat in reci, da smo tukaj. Pa so bili policasti. Natalija je obstala, prihitela k meni in planila v jok. Začela me je prositi: Ne naju dati, ne naju dati ... Mislili sta, da so sedaj spet prišli po njiju, ker so ju policisti odpeljali tudi od doma. Toda ustavili so se spotoma, ker je bil med njimi naš sorodnik. Mala se je takrat tako skrila, da smo jo komaj našli. Veste, njiju najbolj boli spomin na dom in grozno ju je strah, da bi enkrat morali od tod,« je povedala Angela. V naročju in toplem objemu svoje rejniške matere sta deklici našli tolažbo in si osušili oko, sedaj še premajhni, da bi mogli ob svojem strahu videti še tistega, ki ga v zadnjem kotu srca nosita tudi njuna teta in stric: strah, da bi jih enkrat ločili. Tako varno in toplo je za deklici naročje tete in strica, da ga nikoli ne smeta izgubiti. In tako osrečujoče je pobožati kuštravo glavico Tine ali pogladiti Natalijine dolge lase, da nad to srečo ne more biti pravice. Od takšni sreči ne bi smela biti dana nikomu, pa četudi je pravica po krvi. »Pojdi, Tina, pa prinesi tisto vrečko s slikami, da jih bomo pogledali,« je povabila Angela in Tina je z veseljem preskočila po dve stopnici, da je mogla hitro ustreči. Fotografije, ki se jih je biki.« Objem v radosti. ■ ?W »Tudi to lahko z veseljem povem, da imajo vsi sorodniki in sosedje naši dve deklici za naša otroka in ju imajo radi. Nihče ne dela razlik, ali da bi rekel, ah, njima pa ni potrebno prinesti čokoladice, saj to niso njihova ,deca’.« Angel varuh naj nam bo ... nabralo že za album in več, so spomini na rojstne dneve in družinske praznike, kijih živijo. Obhajali so krst Natalije in Tine, pa prvo obhajilo in birmo. Teta jima je botra, ob svojih deklicah na fotografijah nasmejana in srečna. Srečen je tudi Jože, stric, kije odločil, da sta obe prišli k hiši. Takrat, ko je socialna delavka prišla k hiši s prošnjo, da naj bi v rejo vzeli dve deklici, je Angela zbudi- V bolnišnici Murska Sobota ambulanta za bolezni dojk r uvuujuili iriarjnu kjuuuia Za zgodnje odkrivanje raka na d°J . _________. _______ _____________ —----- Direktor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan Korošec je na tiskovni konferenci najavil: spevala se j,/ lariev Po”1” mipn0* W skoraj deseAj Prispevki samezntko gsefl so znašali pr in pol tolarJnV še jh šest milijo” M nove opreme P rskosobos^^ zbiranja Pr vkov pa še Dr »Mamograf je že montiran, uradna otvoritev ambulante za bolezni dojk pa bo septembra, s tem da se poskusno delo začne štirinajstega julija v ambulanti za fiziatrijo v kirurškem bloku.« Na začetku bo ambulanta delala dvakrat tedensko v ponedeljek in četrtek popoldne, v timu pa bo sodelovalo devet zdravstvenih delavcev, zdravniki specialisti, dva ginekologa, rentgenolog ter specialist citologije, rentgenski tehnik in dve medicinski sestri ter administratorka. Z novim rentgenskim aparatom so že tudi naredili prve posnetke, načrtujejo pa, da bi v ambulanti letno pregledali dva tisoč petsto žensk, mamografirali do tisoč sedemsto ter opravili punkcijo ali odvzem tkiva tristotim ženskam. V preventivno kontrolo, ki jo bo opravljala ambulanta, pa naj bi se vključilo okoli štirideset tisoč žensk iz naše regije. drugo opremo. Kupili so avtomatsko temnico za razvijanje rentgenskih posnetkov, ki je stala skoraj toliko kot ma- Za to, da bo ambulanta bolezni dojk sploh lahko začela z delom, je bolnišnica morala poleg mamografa kupiti še Mamograf, pomembna pridobitev za bolnišnico, predvsem pa za ženske naše pokrajine. vedno rada lepo oblekla pa sedaj tudi s' M areiVdn iima row da eta IpnO oblCCCni« »Tudi svoja sinova sem vtis o skrbi za otroka. Marsikdo jima reče, da sta lepo oblečeni. 'tii im M “Sl P v Č b S 4 la Jožeta, kije prišel z nočne. »Paje rekel: Jaz bi imel obe. In sem si mislila, če si ti zato, potem sem tudi jaz. Veste, oba morata imeti otroke rada, ne samo eden,« je rekla Angela. Jože pa se je ob tem samo nasmehnil, zadovoljen, da lahko živi, kot je sam rekel, mirno upokojensko življenje. V božjem miru začnejo dan. Ne vstajajo preveč zgodaj. Jože ob pol sedmih vstane in gre budit deklici, Angela pa v tem času P j krave. Potem si skupaj najraje imajo žgance, tiste dob re pa bele 'ali »oženjene«, deklič ijeta in pripravita za šolo-vreme, ju stric zapelje do3'' J postaje, če ne, pa se P0^0^0^ ma. Nato gre Jože v hlev m živino ter postiri še vsedruš0' I dela na majhni kmetiji. Tako je, kadarje šola, amP3 počitnicah deklici spita I desetih in dlje. Tako mim0^ življenje, še posebno, kos« P ■ h »Šola je v redu, ne Toda takšnega otroka bi meti in mu pomagati. Vest6n lem^ ^ če kaj delate, pa vam mnejši. Ti otroci so v svojec Kl prestali že marsikaj hudega ^1 Povem vam, da sta stW dolgo pri naju, a sta se stisneta k tebi, če ju cartaš. To je za dete naj^,. /fk Ni vse v tem, da °trokl[iJš.r^ igrač ali ga samo lepo0 ‘ j Pa zanj nimaš časa. za pogovor. Veste, mi doS jeg^ dimo in se pogovarjam0' rejniška mama Angela vec pri Ljutomeru in se J proti svojima dekletoma- Fotografije e ,^l mograf, polovico vr6da0Sdr6V m "grafa pa je stala oprema. Največ denu^^./ bilo zbranega v akciji A Prek Zveze društev za™ ier M akciji novoletnih vosC'ti skega društva za boj Pr y/P Jt Sanitarnimi prispe akcije zbiranja denarju. j so potekale in še pot turne, športne in drug iisl »Zato se zahvaljuj6 cem, hkrati pa Pomurje odzvalo tud'' } 1 ki bo podobnega 'zboljšanje razmer aliP^gi V gradnjo novega Je izrekel besede novo akcijo solidarn0.^^ n os ti za vse žensk6 HI Bojan Korošec. /\ ^J7. julij 1997 jfeulturna obzorja ^tival Meja na reki - Grenze Im Flu/3 Drago Kuhar to denarje, pa ga ne smejo Radgone zopet niso dovolili, čeprav bi ZKO-ju Gornja Radgona to veliko pomenilo. Tako kot nimajo slovenski organizatorji zadovoljive finančne , j bi mi bilo pisati, da bo v Gornji Radgoni zanimiv medna-t. val Meja na reki - Grenze Im Flufi, ki se bo začel to ne-* J"/15* bodo lahko Radgončani, okoličani in drugi v enem ted-nekaj zanimivih predstav in razstav ter se udeleževali «7" večerov, okroglih miz in razprav o kulturi. Povrh vsega pa je JJ^stav zastonj. Še posebno bi bila to razveseljiva novica se-|1 se ^stival dogaja že tretje leto zapored in v času, ko Gornjo fn./.akd,uii kakovostnega življenja puščajo na cedilu: nima cest, C'“ami z največjim številom brezposelnih, zaradi prepirov 4..in občinskim svetom pa do investicij skorajda ne pride vec ali tako ni. In če ni denarja, je med prvimi, ki bo Mi kultura. več M'3'a m' Je P° novinar-°sta' Preveč grenak .ne zaradi programa. Ta I 80 organiza-Z gostujočimi gledanih it ° ?no®v teh poletnih *M»d°PUStih' Kljub zel° so pripravili %ja s ne®a in kakovostnega SknrinvZnanimi umetniki. US mUe ostal zaradi StaJ13?0 kulturniško do-'Sriče1 fest'va'om v ozadju > shra7« j,pri financiranju, |WSavanba'Zafestival sl°-UMn Vellke§a P°’ 7rHraCUn pa ludi ne' kalita ,ruSimitežavami. pokroviteljev le a je za festival urA^17"" douane m "’uzwske skupine, tako 4 VC^.^ev vendarle na-■i pa se ie za sofinan- Kulturno društvo Člen » 1? % Mučeni Slovenci v w k'''n’ SBBKi'’liy Da c • v ...... n’01VstriiseJe^ so or8an‘-nCbr°šuri L rani izvedeli, »CleJ^P^^vitelj j(lTV)skiRari’ kdo^On'So posta‘ e ne ve, ker / V7tUdifp d80na- Tako t ostaja zu-?1>eva^avsižedru- J ^cli finan 3 b' °rgani' "^jan cn° Pomoč -uum pokrovitelj-na avstrijski Vk^^čenar zavrniti, češ N?Letos so na slovenski stra-K^^niki avstrijske V «kot pomoči, nimajo tudi moralne. Oba župana slovenske in avstrijske Radgone sta že opravičila svojo navzočnost, zaradi dopustov namreč. Na Ministrstvu za kulturo še ne vedo, ali bodo koga poslali, morda, toda ministra prav gotovo ne bo. Čeprav bi bila zelo vesela, da bi kateri od predstavnikov ministrstva vendarle pripravil presnečenje. Festival je mednarodni, že tri leta sodelujejo avstrijski in slovenski predstavniki kulturnih ------------------------------------------------ qk predvsem za mlajše bralce Onica na prašni cesti KS* so pisali ljudje, ki živijo na različnih pL.^ljen-Hr.73.8'’ na v'soki S°r' a,i ob morju. Ljudje z Vdenif m' izkušnjami: takšni, ki se spominjajo jj?07’in takšni, ki zdaj o njih berejo v šol-k^lls^fisali vr Z raz'*rno pisateljsko spretnostjo: tak-'■%pisali 0 dra8°cenih knjig, in takšni, ki še niko- neznanega bralca. Vse naše razlike pa je —6““"“. n,,j,B’ ■" vr tl Za neznanega bralca. Vse naše razlike p J SmHii T*1^’ da bi bil svet lepši in življenje polnejše,« VHii S Sam v lično bogato ilustrirano knjigo s Č «&?"* Pikapolonica na prašni poti, kije neda-iV^Pii. Osko-kulturološkem društvu Jasa v Ljubljani. |^%UUO,Onica- ki se v«« 'n« Ule sred. nrasne na prašni poti, ki je neda- 4 k' ohl',kan ■","Kunurološkem društvu Jasa v Ljubljani. »Me a nica’ ki se vsa zbegana znajde sredi prašne v ružno z dvanajstimi avtorji v (otroški) svet MSe Skriva skozi živalski svet, otroštvo, šol-rp skoz' pravljičnost in poetični zapis, ven-N^^nzentk3 Julija Uršič, »literarnost posamez-N>ščaltrpi zar&di vzgojnega namena zbirke, da bi Kolenu, naimlajše in spodbujala njihov razvoj h *■ ’ °dPrtemu razumevanju narave in življenja ffS'?® Nete Maurer. OMNe Tomšiča, Matea R • Koren, >K>nOvič, P«dri«a VTi^kot kolaž pe-Hafner in Besima Spa • prlpOve- «** "**•’“ | A Predvsem mladega bralca - pa tudi sta-IV'L, ZaPelje v svet, ki ga tudi sam ponižno ZaPiše >b Okleva, bo ta »knjiga sodobnih M^b5n’enjena°greš|-iiv drobec v negovanju omenjene-ViSof^Stie^ Pa je otrokom in njihovim staršem, ki i branju ali ob opazovanju svetlečih se ^UosnZavedli’ kako pomembno je biti mlad, Vstarp^ kar nas obdaja v vesolju, ki sodi tudi na marsikatero šol-\(liter.ni.^.'b razredih, vsaj jaz tako mislim, [zbe ariziran) pripomoček pri spoznavanju M. V. skupnosti. En teden bodo razpravljali o povezovanju in sodelovanju na različnih področjih. Kakšna farsa, Slovencem v Avstriji pa ne dovoljujejo niti, da bi sofinancirali kulturno prireditev, kaj šele, da bi na njej sodelovali s kakšno svojo skupino. Morajo molčati. V Sloveniji pa bi morali Slovenci molčati tudi, ko nekateri predstavniki madžarske skupnosti pišejo svoje videnje zgodov-ne. Žalostno je, da si ne moremo ob tem, ko si na vse kriplje prizadevamo priti v Evropo, urediti niti poštenih in enakopravnih odnosov s sosednjimi narodi. Meja na reki, kot se imenuje festival, potemtakem prav gotovo je in se s podobnimi igricami še močneje zarisuje. Zato smo slišali tudi predloge, da bi ime festivala spremenili v Reka brez meje ali pa morda Most na reki. Pravijo, da je ime močan identi-fikacijki faktor, da vpliva na nadaljnji potek in lastnosti. Torej uporabiti zato najprej spremenimo ime, morda se bo potem tudi v odnosih kaj spremenilo. Še najmanj bi želela, da bi to pisanje odvrnilo še tiste redke obiskovalce kulturnih prireditev, ki se bodo zvrstile v obeh Rad-gonah. Posamezni kulturni do-godki’nimajo namreč nobene zveze s temi podlimi igricami, zato bi bilo dobro, da bi ljudje vsaj s svojo navzočnostjo in zanimanjem pokazali, daje festival sam po sebi čisto dobra zadeva in da ima svoj namen. Saj se bodo na njem vendarle zbrali številni priznani umetniki iz Slo- venije, Avstrije in Madžarske, ki se tudi zavedajo, da ima festival za delovanje nizka proračunska sredstva, zato nekateri med njimi nastopajo skorajda zastonj. Naj bo zato kulturniški namen festivala nad vsem drugim! ALEKANDRA NANA RITUPER Slika kot »madež« in »zaslon« Marjan Gumilar sodi med sodobnimi likovnimi ustvarjalci, ki so še vedno zavezani slikarstvu kot izraznemu prostoru za sporočanje osebnih in vizualnih skušenj (omenimo na eni strani Sandija Čer-veka in Zdenko Žido, ki se izražata v monokromnih delih, Iva Prančiča, doslednega abstrakcionista, na drugi pa najmlajše Fišerja, Kobala, Lozarja in Skrinarjevo, ki upodabljajo v maniri novega romanticizma), gotovo na vodilno mesto. To dokazuje tudi pregledna razstava v Obalnih galerijah v Kopru in Piranu, dopolnjena z najnovejšim delom - s triptihom Skušnjava, ki je bil pred kratkim na ogled v Moderni galeriji. Vsekakor danes ne bi mogli več trditi, da gre v Gumilarjevih delih za vizualizacijo realnega sveta, niti za podobe »skrite, navidezne realnosti« (T. Vignje-vič); pomemben pa je subjektivizem, izrazito subjektivno podajanje osebnih skušenj v analiziranju področja, ki se z njim izraža, ponovna analiza modernističnih postavk slikarskega jezika in slikovnih izraznih sredstev, kjer gre »za strog konstrukt sintakse«, za skrajno avtonomno delo, za samosvojo, subjektivistično interpretacijo modernega slikovnega postopka, kot ga poznamo v umetnosti zahoda v povojnem času, in znova po izkušnji »nove slike« ter postmodernega citata v devetem desetletju. Ob teh slikah bi se strinjali z definicijo Jureta Mikuža, »da simultano odslikujejo več raznobarvnih, zaprtih in hkrati priprtih vrat, ki se diagonalno odpirajo v prostor in ga obenem frontalno zapirajo ... Temni, konstruktivistično strogi, ravni trakovi delujejo, kadar so horizontalni in vertikalni, kot vratni okvir, kadar so diagonalni pa kot obrobljene stranice priprtih ali odprtih vratnih loput, ki se med seboj prostorsko prepletajo« (katalog razstave v Ceki-novem gradu 1993). Kritik spregovori o iluzionističnem poglabljanju in agresivnem prodiranju v slikarski prostor, o dialogu med načeli tradicionalnega slikarstva in modernizma, o razmerjih med zaprtim in odprtim kot dialektičnem odnosu med poploščenostjo in iluzijo: »Pre-, plet zaprtin, priprtin in odprtin, diagonal, ki vodijo pogled, in . vertikal, ki ga ustavljajo, temnih ploskev, ki proti zakonom dojemanja silijo v ospredje, in svetlejših, ki se pogrezajo v ozadje, prosojnih in neprosojnih nanosov, tke ritmično konstrukcijo, ki jo slikar na formalnem nivoju obenem dramatizira in uravnoveša ... Gumilar slikarsko definira odprtost prostora s tem, da nakazuje možnost njenega zaprtja, zaprtost pa uprizarja kot usodno ravno zato, ker ve, da jo je dovoljeno odpreti. Toda, ali je skrivnost za vrati?« Da, skrivnost zapiranja - odpiranja slikovnega ekrana je za sliko, kar potrjuje tudi Gumilarjev razvoj v zadnjih letih, ko se njegova platna zdaj docela -spet - razprejo v sublimnost, ki Sola za združeno evropo »Zgodbe za to knjigo so pisali ljudje, ki živijo na različnih krajih: v mestu ali na vasi, na visoki gori ali ob morju. Ljudje z različnimi življenjskimi izkušnjami: takšni, ki se spominjajo kar nekaj grmenj topov, in takšni, ki zdaj o njih berejo v šolskih učbenikih. Ljudje z različno pisateljsko spretnostjo: takšni, ki so napisali veliko dragocenih knjig, in takšni, ki še nikoli prej niso pisali za neznanega bralca. Vse naše razlike pa je povezala ena nit: želja, da bi bil svet lepši in življenje polnejše,« zapiše urednik Anej Sam v lično bogato ilustrirano knjigo s pomenljivim naslovom Pikapolonica na prašni poti, ki je nedavno izšla pri Ekološko-kulturološkem društvu Jasa v Ljubljani. Evropejci smo že od vekomaj, ampak zavedajmo se, da v Evropo lahko stopimo kot državljani individuumi, kot avtonomna nacija, kot samostojna in demokratična država, zato je v naše šole potrebno uvesti nove obvezne in izbirne vsebine, o katerih je prelitega že veliko črnilo, a se kaže še precej lukenj in neevropskih interesov, kar nas opozarja, da nismo še povsem zreli za Združeno Evropo. Naš interes, stopiti vanjo, zahteva spremembe v šolstvu. Gre za vključevanje v evropsko dimenzijo vzgoje in izobraževanja. Pri tem upoštevajmo strokovne poglede in znanstvene paradigme ter pluralizem vrednostnih sistemov. Spremembam morajo biti podvržena vsa predmetna področja, tudi družboslovje. Začeti moramo najprej v osnovni šoli. Etika in državljanska vzgoja morata dobiti mesto med učnovz-gojnimi vsebinami, ker sta za nacionalno vzgojo in izobraževanje neobhodni. Pri etiki gre za odnos človeka do človeka in družbe nasploh, za moralne vrednote in njihov pomen. Te različne vrednote posredujmo učencem, da se bodo v šolskem procesu seznanili z več etičnimi komponentami, potem pa se bodo kasneje odločali sami. Ne cepimo učencev samo z eno etiko! Nekateri se zavzemajo, da bi se o etiki moralo govoriti v okviru religijskega pouka, kar je skregano z zdravo pametjo, čeprav je za Slovence najpomembnejša krščanska etika, vendar ne gledana samo skozi verska očala, ampak morata država in Cerkev priti do sprejemljivih rešitev z obojestranskim priznavanjem različnih vlog v vzgoji in izobraževanju, in s strpnostjo, tako da bo vsak otrok lahko spoznal in razumel življenje iz različnih zornih kotov, pot pa bo izbral vsak sam. Etike ne prepustimo talarskim učiteljem, ampak naj jo posredujejo posebej za to izobraženi družboslovci, ki ne bodo vezani samo na eno etiko, ampak na vse, vsaj nam najbližje. Tak pouk o etiki naj bo obvezen. Da pa ne bi urnika »nabasali« s predmeti, združimo etiko z državljansko vzgojo, ki ne sme biti ideologizirana ali celo klerika-lizirana in spolitizirana. Pri državljanski vzgoji naj se učenec čim-prej prepozna kot državljan in skozi ta očala naj se potem zagleda kot del nacije z neizbrisno narodno vsebino, ki pa ni edina in odločujoča za državljana kot takega. Otroku pripeljimo državo v njegovo življenje. Ta predmet bi razširjal splošno razgledanost in bi imel predvsem kulturni pomen. Učence bi učil kritičnega presojanja in bi jih vpeljeval v družbo odraslih. Gre za razumevanje evropske kulture, gre za dialog z drugače mislečimi, gre za pomoč pri osebnem zorenju in za celostno oblikovanje otroka v odraslega človeka. Slovenec naj bo etični državljan države Slovenije in »države Združene Evrope«. narašča z odstiranjem kromatič-ne koprene kot zaslona; ki tu pa tam navidez še zakriva sporočilo. - Po površini platna, posebno še v delu Skušnjava, evropske divje mačke, 1997, so posuti madeži, zgoščene »macchie«, ki učinkujejo kot svetla ali temna sonca, sončne pege; bartheso-vski punctum in animule kot duhovni vtori, vzgoni, stigme, ki hkrati omogočajo skrčitve - skrčenje in širjenje podobe, su-bjekt(iv)ne točke, nekakšne črne luknje in detonatorje za -naš - pogled. Lacanovski pogled,.kjer ne gre za iluzijo, za privid, za lažnivost zaznave, temveč za svetlobne točke, za »točke sevanja, blesketanja, v ognju, viru, iz katerega vrejo odsevi«. Jaz kot subjekt: slikar, opazovalec, interpret »nisem /torej/ preprosto to točkoliko bitje, ki se znajde v geometralni točki, od koder je mogoče dojeti perspektivo. Na dnu mojega očesa se gotovo riše slika. Slika je seveda v mojem očesu. Vendar pa sem jaz, jaz sem v sliki ... To, kar je svetloba, me gleda, in po zaslugi te svetlobe se na dnu mojega očesa nekaj slika ... Tukaj je nekaj, kar vpelje tisto, kar se v geometralnem razmerju iz-birše - globino polja z vsem, kar ta globina prinaša dvoumnega, spremenljivega, česar nikakor ne morem obvladati. Pravzaprav me ona zgrabi, mi vsak trenutek prigovarja in pokrajino spremeni v nekaj, kar je drugačno od perspektive, v nekaj, kar je dru- gačno od tistega, čemur sem rekel slika. Slikin korelat, ki ga moramo Vstaviti na isti kraj kot sliko ... je točka pogleda. Mediacija med prvim in drugim, to, kar je med obema, je nekaj, kar je po naravi čisto drugačno kot geometralni optični prostor, nekaj, kar igra prav obrnjeno vlogo, kar ne deluje zato, ker bi bilo prepustno, pač pa, prav narobe, ker je ne-presojno - je zaslon. V tem, kar se mi kaže kot prostor svetlobe, je pogled vselej neka igra svetlobe in nepresojnosti. Prav to zrcaljenje ... me vselej na vsaki točki zadrži, ker je zaslon, ker prikazuje svetlobo kakor bleske-tanje, ki ga preplavlja ... In če sem sam sploh kaj na sliki, sem prav tako v tisti obliki zaslona, ki sem ji malo prej rekel madež« (Štirje temeljni koncepti psihoanalize). Slika posnema, toda kaj posnema? Spreminja se v barvni madež, v zaslon; v madež na zaslonu, ki je v resnici vpisovanje (nikakor ne zunanjega, fizičnega ali duhovnega sveta, resničnosti, realitete), vpisovanje subjekta v sliko in na sliko. To ni mimikrija, travestija, kamuflaža, to ni subjekt v svojem videzu, na ravni varanja, prevare; subjekt v funkciji slepila, ampak subjekt-kot-tak, ki ga ne gledam in ne vidim kot resničnost. Zmaga subjekta nad posnetkom, zmaga pogleda nad očesom. Andrej Medved 10 Najedanje Lendavski b&iCCl Grmčtm/ani hladit I »Spoštovani Nad! Dovoli nam, da ti tako, kot si sam napisal, odgovorimo v imenu .samooklicanega gradbenega odbora’in predstavnikov sveta vasi na tvoje pisanje v članku Lendavski pereči v 28. številki Vestnika v zvezi z gradnjo kanalizacije v naši lepi vasi. ,Nacek, pacek pisma piše, same packe, same čačke v pismu so ... ’ smo se nekoč učili v šoli. Takrat smo se tudi učili nekaj o poštenosti in dobrohotnosti, katere ti v svojih pisanjih tako na veliko skušaš obujati, pa očitno le po načelu .poslušajte me in me ne glejte’. Vaščani Hotize vemo, kje je razlog za tvoje pisanje v zvezi z gradnjo kanalizacije v Lendavskih perečih. Pa bomo toliko pošteni, da bomo ločili zasebno stvar od javne stvari in ne bomo izkoristili moči javne zapisane besede in širnemu Pomurju obelodanili razlogov tako, kot si to naredil ti, ko si izkoristil svoj položaj novinarja. Zato te bomo le spomnili na novinarsko etiko in tvojo vest Da pa bodo bralci Vestnika dobili celovito informacijo, bomo navedli le nekaj dejstev. Bralci Vestnika pa so se lahko prepričali, kaj je pozitivno pisanje o gradnji kanalizacije na vasi v članku tvojega kolega g. Graja v isti številki. Naci, Naci! Očitno si že star, da si pozabil, da smo se z referendumskim programom odločili za gradnjo kanalizacije v naši vasi. Morda pa se nisi udeležil referenduma? .Samooklicani odbor’je bil imenovan na seji vaščanov, kakor je razvidno iz zapisnika, na katerega se tudi ti opiraš. Zbor vaščanov je bil sklican na krajevno običajen način, to je s pismenim vabilom na oglasni deski pri trgovini, z objavo na kabelski televiziji in ustnim vabilom pri nedeljski maši, pri kateri si bil tudi ti, spoštovani Naci. To, da se je zbora udeležilo le 30 vaščanov, je dejstvo, ki ga sedaj mi dodatno plačevali. Krajevne skupnosti s samoprispevki ustvarjajo vzporedno državo in uvajajo dodatne davke. Po tem vzorcu smemo pričakovati še uvedbo krajevnih sodnikov, poli- Kujski val, beeeee Leto 1997 je leto referendumov. V začetku poletja, na pragu dopustov, so ljudje dobre volje in pripravljeni zapravljati denar tudi za kakšno neumnost. Na to računajo država ter njeni valpti in biriči in poskušajo od ljudi izma-miti še kakšen dodaten denar v podobi samoprispevkov. Zanimivo je, da so monopol nad samoprispevki dobile »krajevne skupnosti«, denar, ki ga ljudem pobirajo, pa zapravijo predvsem za zadeve, s katerimi se ukvarjajo monopolna podjetja, kot so komunalna in cestna podjetja, zdravstvo, šolstvo, te-lekom in podobni. Ti kasneje prigrabijo »samoprispevne« dosežke in nam jih nazaj drago prodajajo. Tako moramo plačevati telefonijo, ki smo jo sami zgradili, plačevati kanalščino za našo kanalizacijo, vodarino, pogrebnino, dodatno zdravstveno zavarovanje za doktorje, ki opravljajo nakupe dragih letal in helik^ rjev, ki vsak stane toliko sto (200) s telovadnico in nalniki popolnoma oprori1"1’ osnovnih šol. Skoraj vsi samoprispe^ pejo. Ovce so zato, dai^s ' žejo, mar ne? c nihče ne skriva in ki je glede na sedanje razmere normalno. V vasi nas je bilo, kot ti sam navajaš in mi nimamo razloga, da ti ne bi verjeli, skupaj s teboj ob zadnjem štetju 814, ki prebivamo v približno 230 hišah v vasi in dveh zaselkih Brezovec in Grede, ki zaradi svoje lege nista vključena vgradnjo kanalizacije. Do sedaj je pogodbo o gradnji kanalizacije podpisalo 165 gospodinjstev. Nekaj gospodinjstev oziroma hiš poleg navedenih dveh zaselkov se iz objektivnih razlogov (prazne hiše, starost lastnikov) ne vključuje v sedanjo fazo gradnje kanalizacije. Vse to je naredil .samooklicani odbor’, ki si je drznil .predpisati, koliko naj bi plačala posamezna domačija, obrtnik, podjetnik ...' brezplačno v prostem času vsakega člana, zato ker se skupaj z vaščani zaveda pomena čistega okolja za nas in naše potomce. Ne mislimo se s teboj, Naci, v tvojem tedniku prepirati in trošiti energijo, ki jo potrebujemo za reševanje vseh drugih nakopičenih problemov v naši vasi od rekonstrukcije magistralne ceste M 10-1 do vprašanja poteka državne meje. Verjemi pa nam, da nas je na Hotizi premalo, da bi se lahko začeli deliti in preštevati. Zato ti tudi mi želimo zdravja in dušnega zveličanja! Labirint sveta Predsednik sveta KS Hotiza Štefan Sobočan predsednik gradbenega odbora Stanko Gjerkeš« zasebno prakso v zdravstvenih domovih, zgrajenih pretežno s samoprispevki. Najrazličnejše dajatve, davki in takse, ki jih država že pobira, so namenjeni temu, kar naj bi cistov, zaporov, ministrstev ... Čeprav si krajani samoprispevek sami predpišemo, je to nezakonito pobiranje denarja, ki pa ga država ne preganja. Zaradi tega ji ostane še več denarja za Kujski val, življenje je lepo Je potoval Prlek po domovini in nekje na skem, v čedni majhni vas^ cesti, zagledal prelep lo^ so mize, marele, velikost' bilov in ljudi, nekdo jv i^ J harmoniko. Prisedel jv so mu postregli z juho, ne l bilo treba karkoli a3fa^'S J vo domačo govejo juho. M J predenj postavili ocvr^M dunajskih zrezkov, krani^^l bas, vina in pogač, vekM kot bi lahko spil in poi^1' I nesli so še kave in Ko se je do kraja nas j rekel: »Plačam.« Vsi It It, "I It ki lit H in 8 Hii Prti hetal zra '»it harmonikar je ob J! njenim mehom, in 9.^11 dali. Pa mu je P°teg harmonikar je 0 poroka! Predsednik in Lipicanci Mesec praznovanj je za nami. Ljudje v Srednji Evropi so še vedno prilagodljivi: kot drobna zlata krušna zrna iščejo svojo umestitev med trdimi, okrušenimi mlinskimi kamni marksistične ideologije in žlebasto leseno posodo dobronamerne demokracije. Vsi še vedno iščemo obljubljeni prostor pod soncem. Politiki se srečujejo in rešujejo politična vprašanja, odpravljajo nacionalne nestrpnosti in zagovarjajo mir. Države odpravljajo vize, gradijo ceste, odpirajo vrata tujemu kapitalu in hitijo v realistični jutri. Ljudje še vedno skušajo živeti nad svojimi možnostmi, še vedno goljufajo in kupujejo srečke, z dobrimi avtomobili drvijo po slabih cestah in povzročajo nesreče, se prepirajo in celo ubijajo. Človek je ostal naše največje bogastvo, vendar se posamezniki tega ne zavedajo. Često kujejo sebe v oblake, druge podcenjujejo. Ne predsednik hrvaške Republike, marveč njegov svetovalec za kulturo me je povabil na Pan-tovčak, na sprejem ob državnem prazniku. Bilo je več kot tisoč povabljencev, predsednik je bil šarmantno nedostopen, s svojim spremstvom se je premikal kot gosenica in samo najbolj zvesti so mu lahko segli v roko. Bilo je pred volitvami, kupovala se je naklonjenost, Tudman je zmagal. Nekaj dni kasneje smo praznovali dan državnosti tudi Slovenci. Na ljubljanski slovesnosti sem najprej poslušal razumnikom namenjen Kučanov govor ter gledal ambiciozni spored, ki je bil »ritoliznoško evropski«, a večina navzočih si je zapomnila le Kocbekovo pesniško trditev, da je slovenski jezik dober samo za pogovore z lipicanci ... Po slovesnosti sem stopil k Štefki in Milanu (eh, nekoč mu je moja mama kuhala na taborjenjih). Štefka me je vprašala, ali še kaj pišem. Milan je urno odgovoril namesto mene: »Branko piše, samo »Republike« ni več.« Potem smo ugotavljali, kako ima Slovenija preveč dnevnikov. Tudi tokrat je bil Milan piker: »Ne, Slovenija ima premalo bralcev!«... Zagledal se mi je v kozarec belega pinota in pripomnil: »Pazi, da ne boš pri nas pihal, tam pa pu-šil!« Razložil sem mu, da na mejah nimam problemov. »Zato pa jih imamo mi ...«je dejal in pozdravil znance v bližini. Tudi drugi so mu prihajali čestitat za nagovor. Slišal sem mnenja, da je bil govor iritanten, oster. Izkušnja nas uči, da je svoboda le možnost najboljšega izbora. Prav je, da je enemu všeč to, drugemu ono, do nesporazumov prihaja zaradi neizdelanih ali pomanjkljivih kriterijev, ko ti je nenadoma všeč to in ono ali pa celo nekaj tretjega, tujega. Slovencem, ki žive na tem severovzhodnem prehodu, je svet odprt in na dlani. A življenje so tudi ljudje. Sam sem mnogo potoval po labirintih dežel: v gruzijski prestolnici sem spal v postelji, v kateri je pred tem počival bolni režiser Andrej Tarkovski, v Los Angelesu sem prebiral češke knjige v vili Jane in Jifija, ki sta dala svojemu psu ime Vašek (kot prijatelji kličejo Havla) in kjer je bil na večerji predsednik Češke, v Krakovu sem kot član mednarodne filmske žirije dal nagrado Kies-lowskemu za njegov film o stavkajočih delavkah, z Milanom Vincetičem in Ferijem Lainšče-kom sem silvestroval v zasneženi protestantski Bratislavi, na Ohridu sem odklonil, da bi namesto Kocbeka, ki so mu na Struških večerih poezije v zadnjem trenutku prepovedali nastop, prebral svoje pesmi ... In ko sem se z dneva državnosti vrnil v Zagreb - živim pač v tako imenovanem ženskem trikotniku: v Zagrebu imam ženo, v Ljubljani dve hčerki, v Soboti mamo - sem poiskal Kocbekovo pesem Lipicanci in še enkrat prebral njegove aktualne stihe: K ugotovitvi, I dobrim konjem d* 9^ | dajmo še eno 1 e5.vse.|t sel« (čeprav je ■ g tika): konj je *|e ^n^nTje^ _H^dmkJ ecU predsednik je Drugi so častili svete krave in zmaje, tisočletne želve in leve s perutmi, samoroge, dvoglave orle in fenikse, mi pa smo izbrali najlepšo žival, izkazala se je na bojiščih in v cirkusih, prepeljevala je kraljične in zlato monštranco, zato so dunajski cesarji govorili francosko s spretnimi diplomati, italijansko z zalimi igralkami, špansko z neskončnim Bogom in nemško z nešolanimi hlapci, s konji pa so se pogovarjali slovensko - DRUŽINA KMETIC Riše in piše: L Banfi ‘D/tagi matu/tantje, Qe0eki se jafco m , gnanje ste enjaft bogati gadnjega junija, bijte 28. juftja. ^ab so van, fejfeo povejmo, P°“^. s0 pobvaitk -Pa njin ne game/tte, fen najčednej^' , jn fou p/tp/tavift. Olni Sonjo, h bi bitij najbote pa, ba bi bitij potopitvi, ba gdiije, Stene van pupnavtajo po matuld v odnasHi tjdi, ge do 5&Pi vse scecati to 3 cecajo g vaši sfaAtžo^. ., sama skeča, ba so nas nej ^i 17 iw j table simaštvo naidnoub uti vdaitito, ba b' tisti pan ^abnib doj staviti, Stene ešče gbnodo ^eteb. Njegova statistiba je f I jo v novtnaj Sferno. 9ou pettanje-cARA^TO-vin notni jemanjon šivanja^, K ! W-o<, Vibi dosta, dosta menje, ba bcoj, čl bi nas notni geti. <~Betebi se je najbofe nou/to vldto, ba7 bmgktova (ne)spnetno vb motala, g^N® * njemi je štaba gnataHo, gda je po ta 11 nagto^malila, gaboj smo nej notni ^ti-nefc je pa napnavo v svojoj 0^03^'^ s(n0 j gda je povedo, ba je fou niba nej, p ,i bnougl čista v pnvoj vnsti ga notni je^ | povedo, čl je pni ton misfo te j babšoga dniijgoga, je vb gbnodo paj^ I ^Un genau vijdi tildi tou. bab se na | ntbansbi imperij. Oj uJgiji ga je ll smijani njemi je pomalto v sloboud, ga pa dobiv^e na jabo f,ini način-ijUa»si junduše odavfe. ^ama se pa w fr k ZEMEN । KA SO WE NJE SLABŠE HRANJENE, SIN P0Ll™J 1 V 0LHDOC NL j KV KOUŠI SO TAK KAK (N DO STRI SVINJE ...tokaji? KA JSKE( RA ŠE SANO EN TRAKTOR 'HAŠ, Sl RROUTI MENI NIKO I NI^A/ HE-HE, ČE PA ŠE CCU jetnik, 17 ju|jj 1997 onika 11 iplt nit e* ^etnenjen zakon o prekrških sfr Nagrada ob takojšnjem plačilu )0 . „ ' bah '^n^a k4os st°P*l v veljavo Zakon o spremembah in dopolni-ks. na° prekrških, vendar vse njegove določbe še ne bodo velja-na nov zakon o varnosti v cestnem prometu, kate- V 1* it* ti* .8» J* sf )toS -log je dolgo premlevajo - seveda za »razvpite« ka-Metočke za storjene promet-’lMrške, zaradi katerih bo-^khko (če bomo kršilec! in lakon sprejet) celo ob voz-dovoljenje. O tem je »gro-*novem29.a členu Zako-'Jspremembah in dopolni-^Ona o prekrških, ki do- v r $ 'Hs* ec Prekrška v dveh ‘Mk v ’ Preseže 18 kazen-^Organ .Cestnem prometu, *ršku i? -Vodi Postopek o S’v' ^Prenehanje ve->kate2kega dovoljenja SiA^1Je motornih vozi!. ‘ZgubHmenJ’ da ga je za iS^čIa ’ v 5- točki om- Storil3 je namreč do-b prekrška, ki mu državnem zboru, sprejeli pa ga še je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sme ob pogojih, ki jih določa zakon, ponovno pridobiti vozniško dovoljenje. Marsidko je vesel, da ta stroga določila (še) ne veljajo. Ste v teh dneh storili kak prekršek? Če ne drugače, pa zaradi neprimerne hitrosti! Če vas je policija zalotila in kaznovala, ste bili »prijetno« presenečeni, ko so vam povedali, daje kazen 3.000 tolarjev, a bo za polovico manjša, če jo boste plačali takoj. Začudili ste se morda nad tako dobrosrčnostjo. To pa je pravzaprav novost 15. člena, ki določa: Storilec, ki plača denarno kazen ku, predvidenem za ugovor, plača le polovico denarne kazni, izrečene na kraju prekrška. Policist izda potrdilo o plačani denarni kazni v ustrezno zmanjšanem, znesku. Če pa ne plačamo takoj (morda nimamo s seboj toliko denarja), policist napiše položnico s polovičnim zneskom. Če kazen plačamo v osmih dneh, potem je vse O. K., če pa tega ne storimo, potem zadeva roma na davčno izpostavo, ki izda sklep delodajalcu (podjetju), da pri plači odtegne polno denarno kazen (nič popusta), povrh pa doda še stroške postopka oziroma izterjave, ki so okrog 2.000 tolarjev. Ne splača .se torej zanašati na »pozabljivost« policije ali davkarije. Spremenjeni zakon o prekrških je udaril tudi po tujcih in izognili plačilu kazni s tem, da so zapustili našo državo. Po novem lahko kršitelja takoj privedejo k sodniku za prekrške. Če pa sodnik v tistem času ni na razpolago ali nima uradnih ur, lahko pooblaščene uradne osebe kršitelja pridržijo, dokler ni mogoča privedba k sodniku za prekrške, vendar sme trajati pridržanje največ 24 ur. Privedba je mogočale za prekrške, za katere je zagrožena kazen v razponu. Če je kazen določena v določenem znesku, potem za postopek o prekršku ni pristojen sodnik za prekrške, ampak pooblaščena uradna oseba, pristojna za izrekanje denarne kazni, torej policist. Iz Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških morda še tole: funkcija sodnika za prekrške je trajna (enako kot Zgodilo se je ... Ključarovci: Vlomilec na črpalki V noči na 9. julij je nekdo vlomil v hladilno omaro na bencinskem servisu v Ključarovcih in odtujil 120 pločevink različnih osvežilnih pijač in piva. Za storilcem še poizvedujejo. Gornja Bistrica: Nesreča kolesarke Kolesarka Š. M. iz Gornje Bistrice je 10. julija sredi dneva izsiljevala prednost pred voznico osebnega avta H. T. is Srednje Bistrice, zato je prišlo do trčenja, v katerem se je kolesarka hudo poškodovala in je zato na zdravljenju v bolnišnici. Noršinci: Trčenje avta in kolesa Osebni avto je vozil D. M. iz Rakičana. Pri Noršincih je izsilil prednost pred mladoletnim voznikom kolesa z motorjem, zato je le-ta padel, z njim vred pa tudi njegov prav tako mladoletni sopotnik. Prvi je dobil hude, drugi pa lažje poškodbe in oba so odpeljali v bolnico. Vogričevci, Križevci: Na delu isti tatovi takoj na kraju prekrška ali v ro- zdomcih. Ti so se seveda pogosto za sodnike sodišč). Š. S. c S iloi > ki mu laKoj na Kraju preKrsKa an v ro- zuuiuviu. 11 iv sv svvvua u. * vlade--------------------------------------------------------------------------- ^stične občine z možnostjo dodatnih taks J^jeio j • i. • • x -i • va kaznovalne ukrepe v obliki skih občin, največ občine Pira I ^IŠki Podražitve: zdaj bencin in potniški po prvj registraciji vozil pa Hrastnik, Cerklje, Zagorje in Š IIhj- l Dremat i— 1„1_1—-----tri lata na hnrfn več arie nri Jelšah. V četrtek, 10. julija, sta bili izvršeni tatvini na domačijah v Vogričevcih v ljutomerski občini in v Križevcih v Prekmurju. Tatovi so v obeh krajih »vzeli na piko« zamrzovalne skrinje in iz njih pobrali meso in klobase, stikali pa so tudi po stanovanjih in sunili nekaj zlatnine. Policisti so ugotovili, da sta se z zastavo 101 vozila naokrog dva romska para in - kradla. V prostore jim ni bilo težko priti, saj so našli ključe na »običajnih mestih«. Kuršinci: 4» 3.000.000 tolarjev škode Prejšnji četrtek ob 20.54 je zagorelo na domačiji A. V. v Kuršin-cih pri Mali Nedelji. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje v velikosti 30 krat 8 metrov, ki je povsem zgorelo, prav tako pa tudi seno, ki je bilo na podstrehi. Čeprav so prišli gasilci iz okoliških krajev in Ljutomera dokaj hitro, je vendarle nastala velika gmotna škoda. Ocenjujejo, da je je za 3.000.000 tolarjev. skih občin, največ občine Piran, j, — promet - Policija bo lahko posredovala lastnih zaporah - Turistična taksa bo Hrastnik, Cerklje, Zagorje in Šm- naslednja tri leta ne bodo več arje pri Jelšah. K ^ra^n4^va denar za turistično |V?_,tUro ~ Predsednik vlade dr. Janez vse upe v Evropsko zvezo redni seji je slovenska vlada sprejela uredbo o po-dV/MovJ',1''11 davkov pri prodaji naftnih derivatov. Zaradi tega ll vha j e cene bencinov in dizelskih goriv za 6 odstotkov, ku-||vW a 4 odstotke. Tako bo stal liter osvinčenega motornega IbSih ^"eina namesto 93,10 tolarja 98,70 tolarja, neo-. K«"amest0 85,80 t01arja 90’90 t01arja' £ ^7 Kalita stalo 89,10 tolarja, diselsko gorivo D-2 86,20 to-Ivs to k! pa se je podražilo od 29,34 tolarja na 30,63 tolarja l&tKu naj bi se državni proračun odebelil za 4 6 Oj tJev- Neposreden vpliv na inflacijo pa bo ta mesec 0,65-Nu” da je zaradi nadaijnje verige podražitev mogoče 4 b°lu,'ja mesečna inflacija presegla en odstotek. bil po-potrebščin J’UOd tOtne točke. Pri-; dn‘ Ptiliv v držanj’h je ° konca letošn-^M^enjen na 8,4 i St??0' 1 potniški prevoz H&NvladeV8Usta se bodo j 9,6 odstotka I Rl potni§7niški Prevozi v l prometu. SJNo ^^znicje K® h 60 Višu : J 'n sicer so 'C^nov pov«anje N>&Vedeti' ada Pokriti ^nicarjev. \c - Direktor policije ne bo politična funkcija Vlada je obravnavala tudi predlog zakona o policiji, ki bo šel v drugo branje v državnem zboru. Policija bo samostojna in strokovna služba znotraj ministrstva. Policija naj ne bi bila politična in ob zamenjavi predsednika vlade direktor policije ne bo odstopil. Policija bo po sprejetju zakona učinkovitejša, imela bo tudi možnosti posredovanja, kjer je zdaj nima: recimo pri cestnih zaporah in pri odlaganju nevarnih odpadkov. V tretjo obravnavo pa bo šel zakon o varnosti cestnega prometa, ki med drugim predvide- potrebni tehnični pregledi. Vlada je sprejela uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v prvih devetih mesecih tega leta. Imenovala pa je tudi Borisa Ježa za direktorja uprave za pospeševanje kmetijstva. Predlog zakona o pospeševanju turizma je predstavil državni sekretar za turizem Peter Vesenjak, ki je dejal, da bodo predlagali, da državni zbor združi drugo in tretjo obravnavo, tako da bi ga lahko sprejeli do , 27. septembra: dneva turizma. Po njegovih besedah je sloven-.ski turizem preveč razpršen, tako finančno kot vsebinsko, z zakonom pa bo urejen tako na lokalni kot nacionalni ravni. Del sredstev iz koncesijskih pogodb v igralništvu se bo stekal v turizem, predvsem za njegovo promocijo in gradnjo infrastrukture, tudi žičnice na primer. Tega denarja bo letos za 2 do 3 milijarde tolarjev. Turistična taksa bo odslej občinska, občine, ki bodo imele status turistične, pa bodo lahko turiste obdavčile še s krajevno takso. Slovenska vlada je sprejela sklep o razdelitvi sredstev stalne proračunske rezerve za sanacijo posledic plazenja tal. Iz proračuna je za ta namen rezervirano 120 milijonov tolarjev, ki jih bo dobilo 16 sloven- Predsednik vlade je še vedno optimističen Na zdaj že običajni novinarski konferenci je spregovoril premier dr. Janez Drnovšek. Večino besed je namenil naši zunanji politiki. Po njegovih besedah je Slovenija na madridskem vrhu zveze NATO dosegla največ, kar se je realno dalo, je dejal premier Janez Drnovšek. Glede vstopa v Evropsko zvezo pa je predsednik vlade izrazil prepričanje, da bo Slovenija med kandidatkami, ki bodo začele pogajanja o polnopravnem članstvu v prvem krogu, in to leta 1998, seveda ob pogoju, da spremeni 68. člen ustave in ratificira evropski sporazum. Rezultat vrhunskega srečanja NATA v Madridu je bil pričakovan. Omenjanje Slovenije v. Madridski deklaraciji kot možne kandidatke za vstop v NATO v drugem krogu skupaj z Romunijo pa je največ, kar smo v tem trenutku lahko iztržili. Naša država je dobila številne komplimente in seje iz anonimnosti prebila v središče pozornosti. Glavni vzrok za naše nesprejetje je bojazen ameriške administracije, da kongres ne bi ratificiral pristopa več članic. V Evropski komisiji je očitno Lendava: Vlomilec na postaji V noči na petek, 11. julija, je nekdo vlomil v okrepčevalnico na avtobusni postaji v Lendavi. Odnesel je različne cigarete in žgane pijače, s čimer je naredil za 150.000 tolarjev škode. Za storilcem poizvedujejo. V Domu tehnike v Murski Soboti pa so se izkazali trgovci: kar sami so prijeli Z. B. iz Maribora, ki je poskušal ukrasti dve trenirki. Puconci: Izginil je milijonček Doslej nezani storilec je v noči z 11. na 12. julij vlomil v prodajalno Kerne v Puconcih in iz kovinske omare ukradel za 1.108.000 tolarjev gotovine in čekov. Kdo neki naj bi to storil? Murska Sobota: Meso in orodje Iz kleti Bojana B. v bloku na Slovenski ulici v Murski Soboti je v noči na 13. julij izginilo razno električno orodje, iz zamrzovalne skrinje pa več kilogramov mesa. Skupna škoda presega 100.000 tolarjev. Storilca iščejo. Petišovci: Avtomobilist je izsiljeval V ponedeljek, 14. julija, ob 13.40 se je zgodila v Petišovcih hujša prometna nesreča. Avtomobilist P. V. je izsilil prednost pred mladoletnim voznikom kolesa z motorjem, kije peljal sopotnika. Po trčenju sta oba padla. Sopotnik se je poškodoval hudo, voznik kolesa z motoijem pa laže. Krajna: Neprimerna hitrost Prav tako ta ponedeljek, a ob 18.55, seje pripetila prometna nesreča na Krajni. Voznik osebnega avta Š. K. je zaradi domnevno prehitre vožnje zapeljal s ceste in trčil v betonski prepust ter se hudo poškodoval. Š. S. | ^^Ovesnosti... ------------------------- K^anovcih, Radencih 01 tekmovanju v Tešanovcih se je pomerilo pet h> v & desetin. Tekmovali so v tridelnem napa-3 Jo petnem teku 9 krat 50 metrov. V članski kate-Sie j Ni< 897 j*. *z Steklarne Rogaška, saj so za izvedeni tri-■1 točke. Prav tako so bili najhitrejši v štafetnem K^e|( kotOve ek'p' ’z Korovec ne bi spodletelo pri spajanju kV^j^de, bjia° Zasedla prvo mesto, saj je tridelni napad izve-i tlan edlaV31? tud' druga najhitrejša v štafetnem teku, i vVet s° s eSet'na 'z Šratovec, četrto tekmovalci z Meli-■ nvalk^ .nab°Ue odrezale gasilke iz Spodnje Ščavnice, vi\ lr^e Mia r2 Ftt°vec> tretje Tešanovčanke itd. Pokrovi-I baboi -13 Toplak - Benko, sorodnica industrialca p %t ■ i". Oh ^'P' Podar>la en pokal v trajno last, drugi vijeta 'Z<*ala s ”te™ prvem memorialnem tekmovanju je GZ rabai-\POni'nsko knjižico, katere avtorje Franček S Vede|j deluJe Od do-sosednjih 0 so nad- in Benediktu gradili gornjeradgonski podružnici podjetja Metis iz Maribora. Vozilo je blagoslovil radenski duhovnik Franc Stritar. Na slovesnosti so prejeli najbolj zaslužni člani priznanje GZ Gornja Radgona, društvo pa je podelilo plakete ustanovam in posameznikom, ki so prispevali za nakup vozila nekoliko večje vsote denarja. (Franci Kle- menčič) ’ V nedeljo je PGD Benedikt v Slovenskih goricah proslavilo 70-letnico. Praznovanje so združili s praznovanjem dneva gasilcev GZ Lenart. O zgodovini društva je govoril njegov predsednik Jože Maurič. Gasilcem sta čestitala predsednik GZ Lenart Stanko Steinbauer in župan Občine Lenart dr. Slavko Kramberger. Na slovesnosti, ki je bila obogatena s kulturnim programom, v katerem so sodelovali Završki fantje, so razglasili rezultate občinskega gasilskega tekmovanja in najboljšim podelili pokale. Program so sklenili ž veliko gasilsko vajo in prikazom reševanja iz višin, pri čemer so sodelovali tudi gasilci iz Maribora. Na končuje bilo družabno srečanje gasilcev in drugTh občanov. Franc Bratkovič prišlo do dogovora o tem, s katerimi državami naj EZ najprej začne pogajanja o polnopravnem članstvu, in med njimi je tudi Slovenija, je dejal premier, ki je sicer opozoril, da je to strokovna odločitev, medtem ko bodo poli- tično sprejeli na ministrskem svetu EZ, vendar pa po njegovem ni verjetno, da bi bila drugačna. Janez Drnovšek je prepričan, da je Slovenija najtežji preizkus uspešno prestala. 16. julija bo bruseljska komisija uradno predstavila mnenja o kandidatkah, nato pa bo sledil dogovor o datumu za pogajanja za vstop s petimi srednjeevropskimi državami in Ci-. prom. Dokončno naj bi se odločilo decembra v Luxemburghu. Predsednik vlade dr. Janež Drno' všek je takrat tudi napovedal, da bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright med pogovori v.Ljubljani pojasnila ameriška stališča glede širitve zveze NATO, obisk pa ne bo posvečen le temu, temveč naj bi precej pozornosti namenili tudi dvostranskim odnosom. To se je tudi zgodilo. Novinarska konferenca je bila sicer posvečena zunanjepolitičnim temam, kljub temu pa je Janez Drnovšek napovedal, da naj bi vlada proračun za leti 1997 in 1998 obravnavala že na svoji prvi prihodnji seji v četrtek. Marjan Horvat V spomin Franc Pintarič V ponedeljek, 30. junija, so zvonovi cezanjevske cerkve peli žalostno pesem. Prenehalo je biti plemenito srce 68-let-nega Franca Pintariča. Rodil seje v Branoslavcih in v mladih letih je moral za pastirja. Po končani osnovni šoli je šel v svet »s trebuhom za kruhom«. Uspelo mu je opraviti izpite in pred 30 leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Ljutomer kot šofer reševalnega vozila. Kadar koli so ga poklicali, vselej je bil pripravljen pomagati. Bil je tudi poln prirojenega humorja in vedno je našel lepo in prijazno besedo in tako pripomogel, da je tudi bolnik pomislil na kaj lepega, ne le na svojo bolezen, trpljenje. Prišel je čas, ko se je Franc Pintarič upokojil, a usoda je hotela, da je po nekaj mesecih izbruhnila zahrbtna bolezen, zaradi katere je umrl. Na poslednjem slovesu se je zbrala mncžica ljudi in ni bilo slišati le zvonov, ampak mu je zapiskala v poslednji pozdrav tudi sirena reševalnega vozila. Slovo je bilo težko, boleče. Tako je tudi spoznanje o človeški minljivosti. A spomin na plemenitega človeka, prijatelja in sodelavca bo ostal. F. FERENCEK Na Hotizi - Hotižanka! Sedanja Kmetijska zadruga Hotiza - Polana posluje predvsem na območjih sedmih vasi, ki so v dveh občinah. Na novo seje organizirala 1992. leta, ko je nekaj čez 50 zadružnikov vplačalo po 500 mark ustanovnih deležev. Registrirana dejavnost zadruge je zelo široka. Ena od dejavnosti, ki jo nameravajo širiti, je, kot je povedal direktor Štefan Cigut, trgovina. V skorajda neverjetno kratkem času - v mesecu dni - so delavci lendavskega Gradbenika preuredili pritlične prostore zadružnega doma in polepšali pročelje stavbe, zato so v soboto že lahko odprli sodobno samopostrežno trgovino z živili in drugimi vsakodnevnimi potrebščinami, ki so jo poimenovali Hotižanka. Na otvoritveni slovesnosti je imela krajši nagovor podpredsednika Zadružne zveze Slovenije Irena Majcen in pohvalila prizadevnost 12-članskega kolektiva, ki dobro gospodari. V kulturnem programu je pel komorni zbor Gloria, zaplesala mladinska folklorna skupina; ključe nove trgovine pa je mladi poslovodkinji izročil predsednik zadruge Martin Lebar. Nedvomno je lepa trgovina pridobitev ne le za Hotizo, kajti doslej je bila le ena trgovina in torej ni bilo konkurence, ki praviloma prispeva k boljši ponudbi. Tudi marsikoga, ki ga vodi pot po magistralni cesti, bo Hotižanka najbrž pritegnila. Nove samopostrežnice se je razveselilo tudi.nefaj domačih' 'delavcev trgovske stroke, saj sd dobili zaposlitev. ’ * '• Š. Sobočan 11___________________________ /la glasbeni sceni ____________vestnik, v.ju^g Jazz & Blues Pogovor z Mio Žnidarič Jazz je moj način življenja Eden najboljših današnjih altsaksofonistov Keny Garrett in zadnji saksofonist zasedbe Milesa Davisa je nedavno izdal zbirko svojih novih skladb na plošči z naslovom Songbook. Plošča kaže Kennya kot izredno nadaijenega komponista, izvajalca in vodjo svoje zasedbe, ki jo tokrat sestavljajo basist Nat Reeves, pianist Kenny Kirkland (Sting) in bobnar Jeff »Tain« Watts. Ali si ti ali nisi ti moj ljubi je bila prva plošča in skladba, s katero je Mia Žnidarič ogrela slovensko publiko. Kakšnih sedem let je neprestano na naši jazzovski sceni. Je pevka, ki sledi svoji zvrsti in je resnično s srcem in dušo predana jazzu. Vedno si prizadeva, da bi na odru dala vse od sebe, tudi če okoliščine niso najprimernejše in ji ponagaja tehnika. To pa zato, ker je iskrena, tako do publike in kot do glasbe. Prav Zaradi njene iskrenosti jo ima publika rada. Ko to pišemo, se že vneto pripravlja na odhod v Ameriko. Pa ne za vedno, pravi, samo na kratek obisk zvenečim imenom z mano prijazen in mi je dal kakšen nasvet. To so nepozabne stvari in prepričana sem, da si moramo pomagati.« In kako hi ti okarakterizirala glasbo, ki jo poješ. Je to jazz ali im-provizacijska glasba? »Najprej je tema, ki jo odpo- Eden danes najbolj inovativnih kitaristov, ki delujejo na področju jazza in bluesa Ronnie Earl, se po izredno uspešni plošči Greateful Eleart (najboljša blues plošča lanskega leta) predstavlja s svojim novim izdelkom The Colour Of Love. Glasba na plošči je mešanica jazza in bluesa, pri čemer Ronniu pomaga njegova stalna ekipa The Brodcasters. O kakovosti Ronnia Earla so prepričani tudi veljaki pri založbi Verve (najuspešnejša jazzovska založba v ZDA), kar dokazujejo s podpisom pogodbe z Ronniem Earlom. Precej deljena so mnenja o novem albumu pianista McCoya Tynera, ki se javnosti predstavlja s ploščo z naslovort What The World Needs Now; The Musič Of Burt Bacharach. Bacharach je skladatelj, kije zlate čase doživljal v šestdesetih letih, njegove skladbe pa so takrat izvajali predvsem pop izvajalci, kot so Dusty Springfield, Aretha Franklin, The Carpenter, še posebno pa Dion-ne Warwick. Zanimivost skladb še danes pritegne marsikaterega pop izvajalca (Elvis Costello), da poseže po njegovi zakladnici. McCoy Tyner je poskušal poslušalcem predstaviti bolj jazzovsko stran tega skladatelja, in to s pomočjo svojega tria, v katerem sta basist Christian McBride in bobnar Lewis Nash, poleg njiju na plošči sodeluje simfonični orkester po vodstvom dirigenta Johna Clavtona. Ena najboljših R&B pevk petdesetih let LaVern Baker je umrla v sedeminšestdesetem letu. Rodila se je v Chicagu in tam delala skoraj vse življenje. Njena skladba TveedleDee (izdala jo je takrat vodilna soul založba Atlantis) je prva R&B skladba, kije dosegla milijonsko prodajo. V šestdesetih letih je uspešno snemala razne plošče, dokler ni leta 1969 v Vietnamu dobila močne pljučnice (tam je zabavala ameriške vojake). Po tem se je bila prisiljena umakniti z glasbene scene vse do leta 1988, ko se je uspela vrniti na sceno z nastopom v legendarnem Madison Square Gardnu. Ponovno je začela nastopati na Broadwayu in v zgodnjih devetdesetih letih posnela nekaj plošč. Serija srčnih kapi in močan diabetes sta ji ponovno onemogočila nastopanje. Umrla je v New Yourku. Iztok R. AUDIO - VIDEO - CD TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43, 9000 Mursko Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331 MURSKO - MORSKI VAL s turističnOR^AKijo iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Otok pred Dubrovnikom! ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 23. julija 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. \ KUPON ŠT. 23! in potovnaje. Usmerila si se predvsem v klasičen jazz, zvrst, ki takrat, ko si začela, ni bila najbolj popularna. »Zelo zgodaj sem začutila to glasbo, pri svoji petnajstih, šestnajstih letih. Takrat sem dobila ploščo Bil-lyja Holidaya Lady Sing The Blues. Glasba me je navdušila in začela sem zbirati tudi vse druge plošče s starim in vokalnim jazzom. Potem sem temo, ki sem jo slišala, poskušala zapeti. Najprej pred svojimi prijatelji in bili so navdušeni, tudi sama sem to občutila in sem nadaljevala. Sedaj počasi gradim in se še nadgrajujem, nikoli nisem zadovoljna sama s sabo. Prepričana sem, da bi to, kar sem naredila pred pol leta, danes lahko storila še bolje, saj sem že korak naprej. O jazzu sem moram še veliko naučiti.« Vsakdo, ki zna dobro peti, pa prav gotovo ne more izvajati jazovske glasbe? »Ne, moraš imeti določeno barvo glasu, najpomembnejši pa je fee-ling. Jazz, ta ritem, swing, moraš občutiti. Swing je jazz, jazz je swing, je rekel eden najstarejših basistov Ray Brown. Tudi jaz imam rada jazz in balade, tudi blues vedno bolj. V tem se najdem, to je moj način življenja.« Pri jazzu pa je tudi pomembno, da najdeš svojo pot. »Dokler v glasbi ne najdeš svoje lastne osebnosti, poskušaš kopirati, potem pa delaš na svoj način. Včasih me pokličejo punčke, svetujem jim: Če imate res rade jazz glasbo, potem boste to pele, to pa pomeni. Novice od tu Tatjana Dremelj prav nič ne počiva. Pred kratkim je namreč posnela videospot za skladbo Dala sem ti vse z albuma Zaljubljena. To pa še ni vse, Tatjana namreč že nadvse intenzivno pripravlja skladbe za svoj novi album. . t K Tudi ansambel Lojzeta Slaka ne miruje. Poleg številnih nastopov je pripravil novo kaseto in kompaktno ploščo, na kateri je venček njihovih najlepših melodij. Nosil bo naslov Venčki Slakovih uspešnic, na njej pa boste lahko poslušali Spet konjičke so zapregli. Pozimi, pomladi, Boš videla, kaj dela Dolen’c, Lep samski stan in Zapleši z menoji in tam Celine Dion je bila v lanskem letu prav gotovo med najpopularnejšimi pevkami in tudi letos uspešno nadaljuje glasbeno pot. Pred nedavnim je slavna pevka sprejela ponudbo za nastop v filmu o življenju legendarne pevke Edith Piaf. da niste izbrale lahke poti. Vsekakor pa je potrebno veliko veliko poslušati glasbo ... potem pa kritično poslušati tudi sebe. Tudi sama sem iskala odgovore pri ljudeh, predvsem pri uveljavljenih glasbenikih. Nikoli ne bom pozabila, če je bil takrat kdo z V puljski areni se v letošnjem letu zbirajo številne zvezde svetovne glasbene scene. Med njimi se je tam znašel tudi Jon Bon Jovi. Za neko italijansko televizijo je tam posnel videospot za skladbo Mid-night In Chelsea, ki je z njegovega samostojnega albuma. S svojo staro skupino bo znova začel sodelovati prihodnje leto. ješ, potem pa se še igraš s to temo. To pomeni, da nikoli ni isto. Noben koncert ni isti in nobena skladba ne. Vsakič, ko greš na oder, nastane unikat.« Sedaj nastopaš z zelo zanimivo zasedbo Steve Klink Trio. Morda še kaj o tej zasedbi? Kje ste se sploh našli? »Steve prihaja iz Amerike in živi v Kolnu, je odličen pianist in aranžer vseh skladb, ki so na dveh zadnjih ploščah. Kruno Levačič je bobnar, ki prihaja iz Zagreba, in je leta živel v Kolnu, ter Henning Gai-ling, odličen kontrabasist. Da smo V petek, 18. julija, se bo v Odrancih začel velik rock maraton, na katerem bo nastopi- -lo enajst skupin severovzhodne Slovenije: Juff, Full Fla-vour, Jebe La Cesta, Brezposelni, Abadon, Brez zamere, Psycho*Path, Hi*Tech*Mind, Feed Back, Advokati in Gol-liwog. Prva skupina bo nastopila ob 18. uri. Narodnozabavna uganka Najbolje so se na festivalu Vurberk ’97 odrezali Štajerski baroni. Pravilno je napisala Sonja Smej, Kobilje 92, 9223 Dobrovnik. Poslali ji bomo kaseto. Novo vprašanje pa se glasi: Napišite imeni glasbenika Kališnikove in Dovžana, ki sta pred kratkim skupaj izdala kaseto Biseri bolečine. ( Odgovor:_________________________________________________ Kupon št. 14 Odgovore pošljite do 25. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za narodnozabavno uganko. z z se našli, je bilo povsem po čju. Kruna sem srečala v Lju^ Videla sem ga, da se smeješ bobne. Takoj sem vedela, daj^ vi. Predstavil me je še Steni, naših prvih nastopih smo se od takrat ne moremo narateo-^ zadnjem času veliko potujemo, stopali pa smo v Nemčiji,M vaškem... povsod so nas lep" jeli. Govorilo se je, da riko? Je to glasbeno potoNtif' I »Da, 1. avgusta grem na Stevovim staršem v državo I Ne, to ni glasbeno bova tudi v New Yori in l jazz klubih. Sicer pa ne vem? j vse se bo zgodilo v prihodnost'' I Dobila si tudi zlatega peteri najboljši jazz album? »Lani smo dobili tri, le'01? I ga. Vsaka nagrada je dobr^L je pozitivna potrditev. /i nikoli nisem bila tekmo™11*, L nas imamo veliko dobrihJ^l / sbenikov, zato sem tudi#'0 / daje med nagrajenci t^1^^' Grašič, taki, kot je on, vsakih sto let. Vendarčet^i nagrade, to še ne potne"1' slab glasbenik.« , i Im Mogoče še kaj o kakt" « li % »e. plošči? »Sodelovala bom Lainščkom, ki mi že prid" besedila, dve sem že doc , bo avtorska plošča,?'1 sva pred štirimi leti že P" otroške skladbice in tud'" dnjo ploščo 1 Whish Uow sem uvrstila eno'T Prekrasno balado r lahko piše zame besedi gotovo Feri Lainšček . / vnesti posebno mela”^ Jj I. vnesu t^— .jiir Zakonec bo tvoj ruski hr < Ameriko? jaz velik ljubih J ninia^ da v Ljubljani ^ ga azila. P^*^ sbenikov, ki rali koncert, s K iva|Ce. denar za te ubog*z 'it ai cu as U M 5 1Slo*:M Q 5. ŠPAROVNI GORENC - Zarja 6. LJUBČEK MOJ, NIČ NE BO - Ans. Grega Avsenik 7. GASILKA HEDVIKA - Igor in Zlati zvoki PREDLOGI: SPET POLKE, VALČKE ŠPILAMO - Štajerski baroni KORAJŽA VELJA- Gašperji GREMO V GORE-Vigred - Kupon št. 29 Glasujem za skladbo - tuja: domača:____________ narodnozabavna:____ Ime in priimek ter naslov: NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU. N 1. STARING AT THE SUN - U2 2. IF I NEVER SEE YOU AGAIN - Wet Wet Wet 3. ELEGANTLY WASTED - lnxs 4. LOVEFOOL - The Cardigans 5. LISTEN TO ME PLEASE - Supertramp 6. S RIBAMA JE NAJBOLJE - Davor Radolfi 7. I WISH YOU LOVE - Paul Young PREDLOGI: YOU WERE MEANT FOR ME - Jevvel STAR PEOPLE 97 - George Michael THIS IS TO MOTHER YOU - Sinead O Connor LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNI 1. TEBE Sl ŽELIM - Avia band 2. KADAR BOŠ OB NJEJ ZASPAL - Irena Vrčkovnik 3. NE ŽELI Sl ME - Power Dancers 4. NORO - Vladimir Samec 5. ČUTIM TE - Društvo mrtvih pesnikov 6. KO ZRELE TRAVE SPE - Braco Koren 7. S TEBOJ - Nova legija PREDLOGI: CARUSO (KAKO ZELO IMAM TE RAD) - Jan Plestenjak DVE SONCI-Avia band NE ČAKAJ POMLADI - Regina pAZ LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON. cEI 2. MAMA - Stoparji 3. NAJ BO VESEL TA DAN - Tornado 4. KOMU JE MAR ZA LETA - Dan in noč Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 24. julija ^^'3 lesN^6' arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasD č?dsevi mladosti k U* tl« 0 ,1« ir ii1 t* Ul* li' Marsovček in jaz Oblekla sem si pižamo, se ®iila in odšla v posteljo. Še pre-setn zaspala, sem brala knji-®”>trehmarsovčkih. Ko se mi ieWo dremati, sem ugasnila »in... Naenkrat sem se znašla v pre-kije stala na robu ve-skale. Imela je balkone, tera-?«tvelika okna. Pod skalo je morje. Do njega so vodi-eedinole stopnice. Zbudila sem ^Prelepibeli postelji. Počasi !®Wa, se oblekla in pozaj-' Ker je bilo zunaj lepo vreme, sem se odločila, da ’®šla na plažo. Morje je bilo le Modro. Odložila sem bri-se namazala s kremo in vj^avat. Bilo je čudovito, v bi plavala še dlje, če ne ji aWala na obali čudne pr-J*.^Plavala sem tja in se s w^!k°Iaki začela približevati »kje ni' Bi'a je majhne po-'teinv8laV° pa te irnela precej lilij truP' nie sta mu $r' anteni, ki sta se svetlika- li. Tudi oči so bile neznansko velike, drugačne od mojih, okrogle in svetle. Namesto nog so mu štrtele iz trupa štiri čudne reči. Prikazen ni imela kože, ampak je bila iz nedoločljive snovi. Po dolgem ogledovanju je prva spregovorila prikazen: »Kdooo siii paaa tiiii?« Nisem takoj odgovorila, zato je prikazen nadaljevala: »Jaaaz reeečeeem ma-aarsooovčeeek s plaaaneeetaaa Maaars.« Ker sem videla, da mi noče nič slabega, sem odgovorila, da mi je ime Vanja in da stanujem v tisti beli hiši na skali. Vprašala sem ga, kje je Mars in kako je prišel sem. Odgovoril mi je, da je Mars daleč v vesolju, sem pa je prišel z raketo, ker je želel spoznati življenje na Zemlji. Postala sva prijatelja. Povedal mi je, da mu je ime Tiki. Odločila sva se, da se bova skupaj zabavala. Spoznala sem, kako se oni igrajo, ter zvedela, da ne hodijo v šolo in ne jedo hrane kot mi, ampak pijejo samo čudno AVTOBUSM POSTAJA .i I/’ j;if )»* Č V ll’ NARISALA : MflTINA AJOVAK ( 3. B OS KRIŽEVCI 4 ifl li 1 iK, k m°je domovine " M”?1’1'- kot3e more P°na' %>sk Hk m' dolinami, k W A ’ °tje Bled, a vsee- 4 ✓ ' ravni^enjavata<< VhJ’ ’er „ -na’ kjer va-Vdi ?11^«;8 !C1 S sado-W'pravim' ^smi. Za '^'^^'ke vas D°,insk°’ kot kVn'Ti' °reJ°. de- t^di^tazm kmetij- KK. hiška sko Soboto, upravno in gospodarsko središče Prekmurja. V Prekmurju živo utripata dve veroizpovedi - katoliška, ki prevladuje na prostranem nižavju med polji žita in reko Muro, ter evangeličanska, ki domuje na Goričkem. Ljudje obeh veroizpovedi se danes dobro razumejo, nekdaj pa ni bilo tako. Za Prekmurce je značilno tudi gostoljubje. Če se Gorenjci lahko »pohvalijo«, da so skopuhi, velja za Prekmurce ravno obratno. V 20. stoletju so tod iskali nafto, odkrili pa so vrelce termalne vode. Med letoviščarji so najbolj znane Moravske Toplice. Po svetu je zelo znana tovarna oblačil Mura, ki zaposluje največ delavcev. V Lendavi pa je edina rafinerija v Sloveniji. Surovine za predelavo dobiva tudi iz Madžarske. Dolga stoletja je bilo Prekmurje v krempljih pohlevnih madžarskih fevdalcev, od Banfyjev do Eszterhazijev in Zichyjev, ki so imeli v lasti skoraj pol Prek- tekočino, ki je podobna olju. Bilo je zabavno. Povabil me me je k sebi na Mars. Že sva hotela vstopiti v njegovo raketo, ko sem zaslišala: »Vanja, vstani, v šolo moraš!« Odprla sem oči in spoznala, da so bile to le sanje. Zakaj jih nisem sanjala do konca, ker bi edino na tak način zagotovo odpotovala na planet Mars?! VANJA GAJŠEK, 3. b OŠ Beltinci Lastovka Lastovka je ptica selivka. Spomladi prileti v naše kraje, jeseni pa odleti na jug. Gnezdi v hlevu ali pod strešnimi napušči. Lastovka ima škarjast rep in rumen kljun. Je črne barve, po trebuhu pa je bela. Hrani se z žuželkami. PETRA PLOHL, 1. a OŠ Videm ob Ščavnici murja. Njihov najljubši grad je bil v Beltincih. Grof Avgust Z'i-chy je svoje podložnike razveselil sredi 18. stoletja, ko je dal sezidati lepo cerkev v benečan-skem slogu. Mažari so v Prekmurju pustili ogromno sledi -dobrih in slabih. Prekmurje je majhen košček Slovenije, še manjši Evrope in sveta, vendar velik v mojem srcu. SANDRA KOŠTRIC OŠ Beltinci Rožica Sonce rumeno na nebu žari, rožica bela na vrtu cveti, deklica jo zalivat hiti. Moder oblak sonce zakrije,. veter zapiha, rožico izruje. Deklica iščejo zaman, rožica z vetrom odšla je drugam. SARA VARGA, 4. a OŠ Bakovci Komu je lepše kot najmlajšim, ki se brezskrbno igrajo in pri tem lahko posnemajo tudi odrasle? Tole skupino otrok smo ujeli v objektiv na »visokem« hribu pri otroškem vrtcu v Turnišču. (Foto: J. G.) Moji Džoni Doma imamo veliko živali. Nekatere spadajo med potrebne, saj nas »zalagajo« s hrano, druge pa so hišni ljubljenčki, ki nam krajšajo prosti čas ali nam pridejo prav tedaj, ko so nam vsi ljudje odveč. Vse imam zelo rada, največ pa sem skupaj s psičkom Džonijem in teličkom Pikijem. Džoni je star tri leta in ima že vse privilegije hišnih ljubljenčkov. Vsi po vrsti se mu dobrikamo in iščemo priložnosti, da bi ga razvajali. Če je pripet na verigo in če vidi koga od domačih, brž prosi, da bi ga odpel. Ko pa je prost, živahno steče in me za roke vleče k jarku. Tu je namreč najino priljubljeno igrišče. Skoraj vsak dan skačeva čez ta jarek. Ko je Džoni na levi strani, sem jaz na desni in obratno. Skačeva in skačeva ter paziva, da nikoli nisva oba na isti strani. Če naju pokliče kdo od Kaj mi je bilo na izletu najbolj všeč? - Vožnja z vlakom (Denis), - muzej v ptujskem gradu (Miran, Andreja), - v Perutnini Ptuj in hamburger (Peter), - ogled jelenov (Jožica), - izdelovanje mask in obleka za kurente (Danijel, Dejan), - ogled mesta Ptuj (Klavdija), - grad na Ptuju (Vlasta). Piknik z marsovci Ko sem bral nekoč knjigo Dr-ejček in trije marsovci, sem začel verjeti, da marsovci res obstajajo. Začel sem razmišljati, kako bi bilo, če bi imeli skupaj z njimi Papiga Moja najljubša žival je papiga. Ime ji je Miša. Dobil sem jo iz Avstrije. Vsak dan ji moram čistiti kletko, menjati svežo vodo in skrbeti zanjo. To me veseli. SAŠO ŠKRILEC, 1. b OŠ Tišina domačih, se Džoni nikoli ne odzove na klic, ampak mu moram jaz povedati, da je treba domov. Najlaže ga prikličem z žvižgom. Hudo je, če je poleg njega še kakšen drug pes; takrat noče takoj ubogati, verjetno se dela frajerja. Džoni se lahko neovirano gi- Pravljična realnost UČENCI 3. raz. OŠ Odranci piknik. Nekega dne smo imeli s prijatelji piknik. Naenkrat se nam je približal leteči krožnik. Iz njega so izstopili marsovci. Vsi smo se jih bali. Eden od njih je rekel, naj se jih ne bojimo, in prosil, ali bi jim dali kaj jesti in piti, ker so lačni in žejni.Ponudili smo jim, kar smo imeli. Ko so se najedli, smo . se začeli zabavati. S seboj smo imeli tudi radio. Prižgali smo ga, poiskali živahno glasbo in začeli plesati. Rajali smo pozno v noč. Bilo je lepo. Marsovci so rekli, da še pridejo k nam na obisk. To je bil najlepši sanjski dan v mojem življenju. TOMAŽ IRGOLIČ, 3. d OŠ Gornja Radgona blje tudi po stanovanju, to potrjuje, da ima res veliko pasjih pravic. Vzljubili smo ga res prav vsi. Želim si, da bi dočakal visoko pasjo starost in da bi nas s svojimi norčijami še dolgo razveseljeval. BARBARA SRŠA, 6. raz. OŠ Mala Nedelja Z dušo bežim, a me telo ne dohiteva. Želim pobegniti v pravljico ... ali v bajko ... ali v pesem ... Ni to isto? Vsepovsod si pravljična oseba. Medvedki in punčke, princi in kraljične. Vse to postane realnost. In potem te zbudi poljub. Odpreš oči, pogledaš naokrog, vidiš svečo, ob sebi medvedka. Tako zvest ti je. In spoznaš svet. Ti je tudi tako zvest? In kakšna realnost je to? NATAŠA SAFRAN Gimnazija M. Sobota (Iz zbirke Moj krik) 8°nce zelo zgodaj pokukalo izza oblakov, je v tVieČ 2akriA«?tebn- Ura je bila osem in otroci so morali v VvšSi ob] ?Zdaj pa iz brlogov!« iV^e ■ ^amaCd’ o^o^a pa sta hitro smuknila iz postelje. Ko3 In Oče sta Pozajtrkovala in odšla na njivo, Svltik !°$ila tJe Ura odbila dvanajst, sta pritekla tja še otro-ie. Pob°r?'’ sed'a v travo *n opazovala miške, ki so ^i^Ob.rat iP „e Pšenično zrno in potem spet hitro smuk- J > ga h"6"111 Od otrok padel 'z ust mlečni zobek. z8od'tr5 pobrala in skrila v luknjo. Otroka sta Vi ^tere °' • z nekaj časa je prišla miška ven s ko-■pliV ^rin p'sal°: »Kaj si želita za mlečni zobek?« Vit S^^Ssir68* nama veliko zlata!« Miška seje obrnila, PCatrJtal« a ln rekla: »Ker nista zadovoljna z majhnim, 'h a°stai. b^lj a brez zlata, rudarji pa še danes kopljejo in SUZANA ORNIK, 5. raz. OŠ Mala Nedelja 14 Ia naših krajev vestnik, 17. julij ig NASOVA - Družina Pfeiler iz Nasove je dala obnoviti križ, ki stoji ob njihovi hiši oziroma ob cesti Nasova-Apače. Podobi Marije in Križanega je »obdelal« Jože Brčan iz Ljubljane. To znamenje je dal postaviti 1929. leta Sebastijan Pfeiler v zahvalo Bogu za svoje in materino življenje. Križ je ob soudeležbi upokojenega apaškega župnika Janeza Ošlaja blagoslovil sedanji župnik Janez Ferencek. (L. Kr.) NEMČAVCI - V Nemčavcih je prekmurska podružnica Društva multiple skleroze Slovenije pripravila športnorekreativno in družabno srečanje članov, obolelih za multiplo sklerozo iz karnniško-zasavske, mariborske, gornjeradgonske in prekmurske podružnice. Udeležilo se ga je štirideset članov. Tekmovali so v balinanju in pikadu. V ekipni konkurenci v tekmovanju v balinanju je zmagala ekipa prekmurske podružnice. Tekmovanje v pikadu pa je bilo v Čardi v Martjan-cih. Zmagala je ekipa kamniško-zasavkse podružnice. (Suzana F.) NEGOVA - Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci je pred kratkim razglasilo rezultate letošnjega ocenjevanja najlepše urejenih stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, dvorišč in okolja. Izbira ni bila lahka, kajti ljudje na podeželju vse bolj skrbijo za urejenost svojih domačij. Pa vendarle: prvo mesto je pripadlo družini Flajsinger iz Spodnjih Ivanjec, drugo družini Klobasa od Negove in tretje družini Miki iz Očeslavec. (F. KI.) KAMOVCI - Tudi v vasici Kamovci, ki spada v KS Genterovci, imajo veliko načrtov. Letos bodo skušali dokončno urediti vaško- gasilski dom, namestiti nameravajo luči ulične razsvetljave, postavili bodo ograjo okrog pokopališča, pred njim pa bodo uredili parkirišče. Ker so Kamovci z obeh strani regionalne ceste, ki je seveda modernizirana, jim ni bilo treba zbirati denarja za asfaltiranje. To pa ne pomeni, da nimajo cestnih problemov, kajti nemalo izdatkov imajo zaradi vzdrževanja poljskih poti. V vaški blagajni pa se bo našel denar tudi za vzdrževanje lesenega zvonika, ki je ne le verski, ampak tudi kulturni spomenik. (J. Ž.) PETANJCI - Magistrala M 10/1 (Lendava-Maribor) je najbolj kritična na petanjskem mostu pri Radencih. Cestišče, ki vodi čez dva mostova, je preveč ozko in dva vlačilca se težko ogneta drug drugemu. Zdi se, kot da se prometno zelo obremenjena cesta »nikogar ne tiče«. Pač ni v okolici centra - Ljubljane, sicer bi bila že zdavnaj urejena. Kje je poslanec Združene liste g. Feri Horvat? Pa tudi Radenska, ki je uničila to cesto z vlačilci, za to magistralo menda ni pripravljena dati denarja. Morda bo le kakšna večja nesreča s smrtnim izidom pripomogla k hitrejšemu reševanju!? (J. Ka.) BELTINCI - V Beltincih, Melincih, Ižakovcih, Lipi, Bratoncih, Dokležovju, Gančanih in Lipovcih so imeli akcijo zbiranja koso vnih odpadkov. Nabrali so jih več kot 400 ton. Zbirali so tudi tako imenovane posebne odpadke, ki pa jih je bilo 1.282 kilogramov. Le-te je podjetje Komunala Saubermacher odpeljalo v zbirni center v Pinus v Rače. (J. Ž.) HRASTOVEC - V Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate, kjer je ta čas 622 varovancev kar iz 142 občin, znašajo stroški dnevne oskrbe 3.225 tolarjev. To pomeni, daje treba mesečno plačati 96.000 tolarjev. Ker pa so oskrbovanci deležni tudi dobre zdravstvene oskrbe (od 333 zaposlenih je 243 delavcev s področja zdravstva), plačuje zavod za zdravstveno varstvo še dodatnih 41.000 tolarjev, to pomeni, da so stroški mesečne oskrbe posameznika 138.000 tolarjev. Če bi oskrbovanci prebivali v bolnicah, bi bili stroški še višji. (F. KI.) ODRANCI - Nova predsednica Aktiva kmečkih žena Odranci je Majda Hajdinjak. Ženske so pred kratkim sprejele tudi okvirni načrt dela. Poudarek je na izobraževanju. Udeležile se bodo predavanja o zdravstveni negi bolnikov, imele bodo kuharski tečaj, sodelovale bodo na kmečkih igrah in drugih prireditvah, na katerih bodo prikazale svoje kuharske veščine. Za zdaj je v aktivu le 14 žena in deklet, a pričakujejo, da se jih bo vključilo še najmanj toliko. VELIKA POLANA - Tudi v Veliki in Mali Polani ter Brezovici — imajo težave z odpadnimi vodami, še posebno zato, ker gre za nižinsko območje. Rešitev je seveda kanalizacija. Idejni projekt, ki so ga dali narediti pred nekaj leti, ni uporaben, zato bo krajevna skupnost naročila nove načrte za vse tri vasi Že zdaj pa sta znana dva podatka: omrežje bo dolgo 16.000 kilometrov, stalo pa bo okrog 650.000.000 tolarjev. (J. Ž.) GORNJA RADGONA - V Občini Gornja Radgona sta spomladanska pozeba in poletna suša povzročili za 453.000.000 to larjev škode. To je seštevek škod, ki so jih prijavili zasebni in družbeni kmetijci. Vsota je skoraj tolikšna, kot je polovica občinskega proračuna. Ustrezna komisija, kije popisovala škodo, je podatke posredovala ustreznemu ministrstvu R Slovenije in oškodovanci pričakujejo, da jim ne bo treba dolgo čakati na odškodnino. (F. KI.) VELIKA POLANA - Na Srednji Bistrici so lani zgradili šolsko telovadnico, zdaj pa se pripravljajo na obnovo šolskega poslopja, ki je staro 30 let. Na novo bodo uredili šolsko kuhinjo, elektroinštala-cije, centralno ogrevanje in vodovodno napeljavo; vgradili bodo nova okna itd. Predračunska vrednost del znaša 40.000.000 tolarjev. (J. Ž.) BRANOSLAVCI - Dvanajstega tekmovanja v gasilskih veščinah za memorial Danija Slaviča se je udeležilo šest ekip: štiri moške in dve ženski ekipi. Moška desetina iz Podgradja je osvojila 919 točk in s tem prvo mesto ter pokal. Druga je bila ekipa iz Male Nedelje, ki si je priborila 896 točk, tretja pa je bila gasilska desetina iz pobratenega društva v Ljubečni; pripadlo ji je 888 točk. Gasilci iz Mekotnjaka so bili z 885 točkami četrti. Med ženskimi ekipami so bile najboljše tekmovalke iz Male Nedelje (892 točk), ki so že drugič zapored osvojile pokal. (F. Fe.) SODIŠINCI - Gasilske vaje za območje tišinskega sektorja so I--- bile letos v Sodišincih. Med mladinkami so se najbolje uvrstile tekmovalke s Krajne, tudi pionirji iz tega kraja so bili najboljši. Med mladinci so se posebej izkazali (zasedli prvo mesto) tekmovalci iz Rankovec. Kaj pa odrasli tekmovalci? Med člani so bili prvi gasilci prve ekipe Tišine, drugi tekmovalci druge tišinske ekipe, tretji Borejča-ni... Prehodni pokal je osvojila ekipa Tišina L Zunaj konkurence so kot gostje tekmovali gasilci iz Bistrice pri Rušah. (F. Ku.) LENDAVA - Minili so časi, ko so rudarji pa tako tudi lendavski »beli« rudarji (delavci Nafte) bučno proslavljali svoj praznik 3. julij. Letos so dan rudarjev proslavili predvsem delovno. Pa vendarle: imeli so priložnostno slovesnost, na kateri so 22 delavcem podelili priznanja za 10-letno, 37 delavcem za 20-letno in štirim delavcem za 30-letno delo v kolektivu. Športno društvo Nafta pa je organiziralo športna tekmovanja. (J. Ž.) DANKOVCI - Večina krajev v KS Mačkovci se ubada z neu----- rejeno komunalno infrastruktoro. Tako tudi v Dankovcih, kjer še nimajo asfaltiranega niti metra krajevnih cest. Stanje se utegne izboljšati, kajti v tem letu načrtujejo modernizacijo cest Mačkovci-Kuštano-vci in Poznanovci- Radovci. Gre za tri kilometre cest. Ne dajo se tudi v Moščancih in Kuštanovcih, kjer bodo prav tako posadabljali vaške ceste. (J. K.) ANKETA »Na eni strani vzame ,štreka’, na drugi potok • Čeprav se rok za začetek gradnje železniške proge hitro približuje, so ljudje na Goričkem še vedno v temi. Ne vedo, kdo, kdaj in po čem bo kupil njihovo zemljo. Že sedaj je očitno, daje predlagana cena cenilcev precej nižja od tiste, ki so jim jo obljubljali na začetku. Podobno je tudi s stanovanjskimi hišami. Ker so na podeželju in ne v bližini Ljubljane, so cene objektov precej nižje. Ljudje pa čakajo, ne upajo nič obnavljati, popravljati, graditi. Prav tako ljudje ne vedo natančno, kdo je njihov pogajalec, je to ZEU - Zavod za ekonomiko in urbanizem, nekakšen Inženiring, občinski cenilci ali Slovenske železnice. Ali bo v vsaki vasi drug pogajalec ali bodo eni za hiše, drugi za zemljo, tretji za potrebe mejne postaje? Še malo, pa bo zmeda popolna. Rudolf Janža, Puconci 52 »Ne gre le za .štreko’, ampak tudi za zemljo, ki nam bo odvzeta zaradi obvoznice. Večina zemlje nam bo odvzeta zaradi te ceste, čeprav smo mi poskušali dokazati, da to ni potrebno, saj je ta cesta skozi vas dovolj dobra, tukaj ni tovornega prometa, po tej cesti se vozijo le Šalamenčarji; ta obvoznica bo nepotrebna tudi zato, ker tu sedaj ne bo nakladališča. Bolj bi mi ustrezala zamenjava zemlje kot prodaja. Tu čez cesto je .družbena’ zemlja, ki bi jo lahko dobili za zamenjavo, vendar na občini pravijo, da ni govora, ker lastnik te zemlje ni občina, ampak Sklad kmetijskih zemljišč, torej država. Meni bodo odvzeli tri hektarje, ta zemlja mi bo manjkala, skupno imam sedem hektarjev in edino te tri hektarje imam skupaj, vse drugo je razdrobljeno. Zakaj se s tem odborom prej nismo usedli skupaj? Pet nas je bilo proti, drugi si to cesto menda želijo, toda prej bi se morali z nami dogovoriti. Občina bi nam morala bolj pomagati, nam priskrbeti kakšnega odvetnika. Sploh ne vemo, kakšno osnovo naj postavimo, ne poznamo teh zadev. Župan mi je rekel, da bodo oni potem kasneje poskušali zvišati ceno, ki jo bodo postavili cenilci, vendar je to tvegano.« Ernest Nemec, Puconci 292, ravnatelj OŠ: »Sodeloval sem pri pogovorih, sem tudi član občinskega sveta, zato imam več informacij kot drugi, vendar kaj konkretnega še ni bilo dogovorjeno, mislim, da še nihče v Puconcih ne ve nič o ceni zemljišč. Tukaj v našem delu proti Markišavcem tudi ne bi nihče izgubil večjih površin. Kakšnih nasprotovanj ni, tudi na terenu, kjer so cenilci že bili, pravijo, da je cena kar dobra. Kot ravnatelj šole sem imel velike boje, ker bo železnica mejila s šolskim zemljiščem. Najprej so hoteli, da bi bilo tukaj nekakšno nak-ladališče in v tem primeru bi nam odvzeli pol igrišča. Pisali smo številne pritožbe, vloge, tako da se je to spremenilo. Drugo, kar nas je motilo, je bila tista varianta za obvoznico na južni strani naše šole. Tudi to smo uspeli spremeniti s pogajanji v okviru vasi. Sem v pogajalski skupini vasi in uspeli smo tudi, da bodo postavili ozelenelo zaščitno ograjo vzdolž celotnega šolskega ozemlja in ob vrtcu na drugi lokaciji. Jaz sem iz Adrijanec z Goričkega in spo minjam se, da so se moji starejši bratje z vlakom vozili v srednjo šolo; spomnim se tudi, kako so ljudje negodovali, ko sojo ukinili. Zdaj bo prišla ta železnica v drugi obliki, za vse posledice niti ne vemo. Vsi prav gotovo ne bodo zadovoljni, mi, ki smo bili pri pogajanjih, bomo vedno krivi. Tudi denar, ki ga bomo dobili, bo za vas nekaj pomenil; uredile se bodo ceste, pločniki, trg. Puconci bodo v tem delu Prekmurja pomembno središče.« Janez Peilschmidt, Hodoš 48: »S ceno nismo zadovoljni. Odvzeli nam bodo en hektar za železnico, pa še za druge stvari, ne vemo še, koliko vsega. Prej smo imeli tri kose, po komasaciji pa smo dobili lepo zemljo v enem kosu. Tu bo tudi mejna železniška postaja in carina in tam bi bilo 14 tirov, tako da bi nam odvzeli polovico zemlje, en hektar za železnico, drugo pa za postajo. Če bi bila samo železnica, ne bi bilo nič narobe. Ko so bili zunaj geodeti, so rekli, da oni merijo le za progo, zemljo za postajo pa da bodo spet drugi. Nič nam niso še rekli, kako. Do jeseni da lahko še imamo posajeno. Za to zemljo so ponudili štiri. Toda ni samo problem, da nam bodo vzeli najboljšo zemljo. Jaz bom imel sedaj zelo dolgo pot do svoje njive, moral bom iti čez Šalovce, Kr-plivnik, Mali Krplivnik in tam nazaj do njive. Zdaj imam samo en kilometer, potem pa bom imel do njive pet kilometrov, če ne še več. Ne vem, ali bodo naredili most čez potok? Zdaj imamo zares dobro zemljo v enem kosu. Rekli so mi, da lahko dobimo drugo njivo. Ja, samo tam zgoraj, kjer nihče več noče obdelovati, ker je toliko divjadi. Tudi svoje njive smo morali spremeniti v travnike, ker nam ni nič ostalo, divjad je vse pojedla. Za divjad so na”železnici naredili prehode, s traktorjem pa ne bomo mogli iti čez! Bike prodamo, pa ne moremo kupiti traktorja; za pšenico nam plačajo zelo slabo. Tam so pa rajši na dobri zemlji delali cesto, namesto da bi navažali gramoz na močvirje. Vse je na naši njivi, električni in telefonski drogovi. a«. Emilija Podlesek, Puconci 96 »Ta hiša je staro železniško poslopje. Moj oče je delal kot delovodja, in ko so ukinili železnico, so te stavbe dali prej svojim delavcem. 20. 11. 1973. leta smo to odkupi i. papirje in za vse, kar smo dozidavah, gradili tudi ustrez dovoljenja. Imamo nekaj prašičev in koze, lep vrt. Zdaj časa čakamo, ne vemo, kaj bo. Že dve leti nič ne delarn z’a jZp|ačUft hiše bi se morali izseliti, ker bo porušena. Odločili smo se^ vendar je to premalo, da bi lahko kupili drugo hišo, ki sm dali v Puconcih. Smo tudi dogovorjeni z lastnikom, venpratik0^ kako dolgo bo čakal. Tu je bil že cenilec iz Murske Sobo gan. Priti bi moral tudi Mirko Vrbnjak, pravnik, da bi P° podpisali pogodbo, se odločili, kaj, če bi nam 3v ceno, ki so nam jo določili za hišo, nismo zadovoljni, ye pr«^ bila trikrat višja. Tudi glede gradnje pravijo, da irV^°Dreseli11v^ časa, da bi nam gradili nadomestno. Ko bi se vsaj .,°aj ureM*! go hišo, čeprav tista nima garaž in bi morali še marši dr^Ls ne vemo, s kom naj se pogajamo, enkrat nam govorijo , gače. Ori pravi, da s tem nima nič, Slovenske železnice^ iti ) nimajo nič, da so dali vsa pooblastila Inženiringu, tako ocenili, ne vemo, ker imajo vse papirje pri sebi- Ernest Kovačec, Gornji Petrovci »O železnici se govori že dolga leta, najprej da jati |t j tinju, vendar da so Madžari nasprotovali, da niso . _jioc ■ ______ ie om“J doline, nato pa s vem kje, da se nad1' rianto A in B. . varia111^^ KS smo si izborili \rai v°- S J' KS smo si izoui... bo manj vplivala na krajfi I F Po novi trasi, Nam^'^ U bo prinesla kaj dobreg3’ mo morali sedaj iti V do svoje njive in goz^ /k1 zahtevali, da bi na drug' se naredili cesto, dolžan dovoliti, da po njegovi zemlji- ' J ' tudi geodeti, zapisal'^'11' ocenili. Zdi se, da so ' bljančani, niso Vsak je bil povabljen °.ra' dati- deš da nam h uri' Številke žiroračun° Poa?!^: PodPisali smo°le°dn3k3Za^ denar-Nam k-e Se n'so bile predet ' v 3 Se strinJamo, da bo šlaP0.^^/ bi vzeli travnike ^ ,Jenein Podpisane. Cenaje^0 clt> Po Salovcih inHodcdOZ^’ kjer b° ^oz-3 , P^zka cena ObNn 1' Cena 40- Mi se bomoprl‘jf^ vzern r n‘S0 iz teb vasi am b!moraIa bolj sodelovati, tud' 31 Za te zadeve Ob - •P3^>Z oddaljenih, zato se n 'a A / tUdl ta sredstva^ * “ bolj stati o Zdellti za spremembo namembnos" 2 v kar ni prav, saj se zemlja odvzema naši vasi.« Regina Panker, Gornji Petrovci 3 »Tri leta sem že sama na kmetiji, sinovi so oS^be. vse kaže, se ne nameravajo vrniti, ker imajo tarn ze^^eli2' 4,5 hektarja zemlje, eno kravo, prašiče. Osem ko^ & bi ^|f in to najlepše. Njive in travnike. Saj ne gre za 'g, ker ni nobenega, ki bi delal. Najraje bi vse P^g <"" točno po sredini parcel, oni pa nam hočejo “ trebujejo, na primer po 3,40 ara, ostaneta pa po dva ara. Kaj naj s tem. Na eni strani bo vzela ,štr-eka’, na drugi potok, ki ga bodo regulirali. Kaj naj s temi ,falati’, ne moreš kositi s kosilnico, ker se ne moreš niti obrniti. To bi morali odkupiti v celoti. To smo rekli tudi tistim, ki so prišli na oglede in nam naročili, da smo morali priti ob določeni uri na parceli. Rekli so, da se moramo oglasiti v Soboti, na ZEU-u, Inženiringu, če nam kaj ni všeč, bomo tam dobili vse informacije. Na eni strani je cena 38, na drugi pri potoku 30, travniki po 21, grmovje 17. Tisti, ki se bolj razu- mejo na to, pravijo, da to ni tak- šna cena, o kakršni so se pogovarjali najPr®1’ y veliko več, zdaj pa nočejo dati. Ne vem, kaJ. ( mejo, kar nameravajo vzeti - parcele v cei°t',gg] Besedilo in posnetki- ^,17. julij 1997 fc naših krajev fontan astronomskoraziskovalni tabor na Goričkem * Nov teleskop »razsvetlil« Krnico We kraje naj bi leta 1999 prišlo petdeset tisoč ljudi! p ""-;2-- — P® so bile že počitnice, je bila minuli teden ena od učilnic fokovske ( > sole vsak dan polna. Napolnili so jo udeleženci prvega mladinske-sta-^tnskoraziskovalnega tabora, ki je potekal od četrtega do enaj-i(j.l 'I?' Organizatorji so bili astronomski društvi Javornik iz Ljublja-^■"•taiz Murske Sobote in regionalni center Zveze za tehnično li, pravijo, da je to nekaj fantastičnega in veliko čustveno doživetje. Ptice in kure gredo takrat spat že podnevi, kar naenkrat se pojavi ti za dokončne odgovore. Krivično se mi zdi, da je Pathfinder požel toliko hvale, medtem ko so hkrati trije ljudje na postaji Mir v *z Murske Sobote in Je *z dneva ^zadnii’/^0 da ie bi'° na ta‘ o šestindvajset ml-^ilivtri ,ornurJa- Razdeljeni MvP,ine’ prva Je P°d Wa|a. kolaJa Štritofa pr-Pod m°Ve astron°mije, dr-Sič/ ^ntorstvom Iva Ba-‘‘M traz°Vala spremenlji-osonketj? ?a so zanimali Shodila ;'n Še Poset>no mete-trije naš?Je Mihaela Triglav, ^adna' So ®lani astro-?loMivvi .Vadav°mik in so Ss ^Sika .0VanJe Krnice in ^lelii,nj'm ,pa 50 Ljublj-podP°ro lani ?1,ukot .^boškemu dru-C’tis* °s^ Povedali -Mi, a t ra ‘st'čnim razmi-lihl|^jenamOnomsko društvo ^aJ^^ovSlove-<0tor?ern Vrh^in t0 C^za„ micaje Odslej C$reza Ornemben instru-h."1 tisoč a fd^etri preit11'lije nnkeSt0 mUimetri ^'^SanareSedah CMev ?^enar.ia stal 346 i .^viae^edsednik Krnice ga Je omenil v Za nadaljnji ob-t^tabor?0^1- ga tokrat k Prida V fokovcih niso >WPOrab>jati, saj Vbeitiu n°dI° slab° vre' to, bil mentor ^jNili» J°V01jen s tem’ Vr^ležen ■ SVetlih trenu-V^adei'1 So se naučili ^^^'sk^a virov, ^^'Opaz 80Varjanja sv-NdV^ero0«1111 smo Son' SAls, mptatUrn’ Mars’ iVj^rid? teorie Pegazi-in ?iZne koPice. S>rri Foto- SiJ'n's>ho 11:Ocen-'evali’ Udl z^^^ ni pjj® Ve'ik uspeh !^>ih ahitnjkal° seve’ M %j,vnosti in dr-i Pinije r.^ent°rica Mi-। *S^atUh?dnosti °be-1 trenutkov- $ L dričat83 na trinajsti Xv?Jem°meteor-’ ko naj bi »pa- dlo« kar sto petdeset meteorjev na uro. Leta 1998 ali 1999 se nam okrog sedemnajstega novembra obeta meteorski dež Leonidov, ki bo precej gostejši kot leta 1966 - Leonidi se namreč pojavljajo na vsakih triintrideset let. Astronomi pričakujejo gostoto štirideset meteorjev na sekundo, kar bo ustvarilo tudi nenavadno optično prevaro. Najbolj drzno napoved pa je dal Nikolaj Štritof: »Znano je že, da bo avgusta leta 1999 v naših krajih najbolje viden popoln sončni mrk, zadnji v tem tisočletju, zato lahko na vašem območju pričakujete od petdeset do sto tisoč ljudi! Nikar se ne čudite, boste videli, reklame bodo po vseh največjih svetovnih Ko je zunaj deževalo, seje znotraj začela teorija. Seminarji in predavanja so popestrili astronomskoraziskovalni tabor v Fokovcih. televizijskih postajah. Nekateri ljudje varčujejo denar, samo da lahko gredo opazovat popoln sončni mrk v najbolj eksotične kraje, kot sta bili nazadnje Mongolija in Sibirija. Vsi, ki so jih gleda- deli. Posnetki so zelo lepi, vendar mislim, daje tisti meteorit, ki so ga našli na Antarktiki, z možnimi dokazi o nekdanjem življenju na Marsu pomembnejši od pristanka. Veliko sond bo treba še posla- V nedeljo v Gaberju Krajani Gaberja in drugi dobrotniki so bili velikodušni s svojimi denarnimi in drugimi darovi, zato so v razmeroma kratkem času zgradili novo podružnično cerkev karmelske Matere Božje. V nedeljo, 20. julija, ob 10.30 bo gabersko cerkev blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jože Smej. Cerkev, za katero je naredil načrt dipl, inženir Jože Kovač, poslikal pa jo je akademski slikar Štefan Hauko, je izredno lep božji hram. Lepo so uredili tudi okolico. J. V. ^ditve, na kateri ne bi nastopili domači tamburaši, ki jih vodi Andrej Ohman. Še vec: Predv^0 Vešii '8ranja, da so kar pogumno nastopili tudi zunaj Slovenije: na r™s , j ljudsko in narodno glasbo, včasih pa zabrenkajo tudi kak »slager«. e j p ke8a n,, ^^va Razkrižje. Poslušal sem jih, z njimi pokramljal in jih fotografiral, ko so igrah na Ma- - j. ž. Mladinski raziskovalni tabor bo konec julija v Gornji Bistrici Pred kratkim ustanovljeno Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Berek bo od 20. do 27. julija organiziralo mladinski raziskovalni tabor za petindvajset dijakov tretjega in četrtega letnika Srednje strojne in tekstilne šole ter Gimnazije iz Murske Sobote. Dijaki bodo raziskovali mrtvice - bereke, prebivali pa bodo v Logarnici na Gornji Bistrici. Razdeljeni bodo v osem skupin, pod mentorstvom srednješolskih in osnovnošolskih profesorjev pa želijo s tem taborom ohraniti in varovati naravno in kulturno dediščino Prekmurja ter opozoriti na njegove lepote. TOMO KOLES piš vetra, nato pa nastopi čista tišina, ki vznemiri druge živali.« Ob trenutni obsedenosti z Marsom in vozilom Pathfinder pa je Niko Štritof previden: »Bomo vi- Nov teleskop tipa Newton je bil glavni cilj in pogoj za delovanje astronomskega društva Krnica. KUŠTANOVCI - V kraju nimajo ne trgovine ne gostilne, zato je gasilski dom edini objekt, v katerem se krajani lahko sestajajo. Stavba pa ni ravno v zavidljivem stanju, zlasti je dotrajalo ostrešje in zamaka, zato jo bodo prekrili, čeprav to ne bo lahko, kajti vas ni velika in premožna. Po drugi strani pa je v Kuštanovcih vedno več počitniških hišic, ki so si jih uredili ljubitelji vinske trte in kapljice. (J. K.) KANČEVCI - Soboška Zveza za razvoj kulture mladih bo tudi letos pripravila v slikovitih Kančevcih na Goričkem počitniško likovno kolonijo. V tamkajšnjem Domu duhovnosti Benedikt se bodo zbrali mladi in se urili v slikanju, kiparjenju, risanju in oblikovanju gline. Prva skupina bo začela konec julija, druga pa v začetku avgusta. Udeleženci kolonije pa bodo imeli tudi priložnost za ogled preostalega dela Prekmurja, popeljali pa jih bodo tudi na izlet v Prlekijo. (J. Ž.) težavah, o katerih so nekateri mediji zelo grdo pisali. S tem ne zmanjšujem vrednosti Pathfinde-rja. Po slikah, ki jih je poslal na Zemljo, se mi zdi Mars kot zlizana, erodirana, izsušena pokrajina v Makedoniji. Verjetno pa je na njem obstajalo življenje, vendar v zgodnjih obdobjih našega osončja. Če ne bi bilo življenja, ne bi bila takšna atmosfera. V vesolju kar mrgoli od življenja. Zakaj bi drugače obstajale v medzvezdnem prostoru tolikšne količine organskih snovi? Mogoče se odgovor na to vprašanje skriva pod ledom Jupitrovega satelita Evropa.« Člane astronomskega društva Krnica iz Murske Sobote pa ta hip mučijo bolj vsakdanja vprašanja. Prvo med njimi je, kam bodo postavili novi teleskop, saj zaenkrat o gradnji kakšnega majhnega observatorija zaradi visokih stroškov lahko samo sanjajo. Zmenili so se, da bo teleskop zaenkrat pri Primožu Kajdiču, članu društva, ki bo okrog petnajstega avgusta pripravil tudi njegovo javno predstavitev. Nato pa naj bi se selil po osnovnih in srednjih šolah, odvisno od tega, kakšno bo njihovo zanimanje. Člani Krnice septembra tudi načrtujejo dvodnevni obisk planetarija v Miinchnu, tabor v Fokovcih pa naj bi postal tradicionalen, le da bo potekal ob ustreznejšem času, udeleženci pa so si za drugo leto zaželeli še več predavanj zunanjih strokovnih delavcev. TOMO KOLES VEŽICA V DOLIČU - 6. julija je Martin Vbroš, župnik pri Sv. Juriju, blagoslovil mrliško vežico v Doliču na Goričkem. Slavnostni govornik Viktor Navotnik je povedal, da so imeli sicer določene težave, a jim je vseeno uspelo skleniti naložbo v vrednosti 8.100.000 tolarjev. Tistih, ki so sodelovali, je bilo sicer več: vaščani so prispevali 3.300.000 tolarjev, Občina Kuzma 2.900.000, KS Kuzma 300.000 tolarjev, Športno društvo Dolič 300.000, Vaški odbor Kuzma pa 1.300.000 tolarjev. Zahvalil se je vsem, še posebno pa gradbenemu odboru. Krajša nagovora sta imela še župan Občine Kuzma Ludvik Kočar in predsednik sveta KS Kuzma Jožef Škalič. - V. N. Tisoč mark za vodo Občani Veščice in Kupšinec so se lani na referendumu odločili za zbiranje denarja za gradnjo vodovodnega omrežja, ki bo priključeno na občinski vodovod. Gradnjo primarnega voda bo financirala Mestna občina Murska Sobota, napeljavo sekundarnega vodovodnega omrežja pa krajevna skupnost z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom in tistim, ki ga bodo dala gospodinjstva neposredno. To pa je 1.000 mark v tolarjih. Predračunska vrednost razvodnega omrežja za posamezno vas znaša pet milijonov tolarjev. V Veščici so z gradbenimi deli skorajda že končali, v Kupšincih pa ta čas še pridno delajo. V obeh krajih so se za priključitev na mestni vodovod odločila skoraj vsa gospodinjstva, kar dokazuje, da se dobro zavedajo pomena zanesljive oskrbe in kakovostne vode. L. B. ROŽE TUDI NA MURSKEM MOSTU - Turistično društvo Zvonček Dokležovje je izvedlo pred kratkim novo akcijo, in sicer so ograjo mosta čez Muro okrasili z rožami (v posodah). Pri tem sta sodelovala tudi turistično društvo iz Veržeja in KS Dokležovje. Kmalu po akciji so enega od domačinov zamikale lepe rože in si jih je nekaj »sposodil«. Pri tem dejanju ga je nekdo videl, zato pričakujejo, da bo tako prijazen in bo poravnal račun. S to akcijo so člani Zvončka nadaljevali uresničevanje širšega projekta pod geslom Moja vas lepa in čista, saj so že spomladi uspešno opravili očiščevalno akcijo ter zasadili po vasi cvetje in okrasno grmičevje. V sodelovanju s krajevno skupnostjo pa nameravajo postaviti tudi pozdravne table pri cestnih vpadnicah v Dokležovje. V ta namen so objavili na interni kabelski televiziji javni razpis, izbrani predlog pa bodo nagradili. Vse leto pa poteka tudi akcija za najlepšo ulico in hišo z dvoriščem. (J. G.) 16 Reportaža vnstnik, 17. julij Nedeljsko neuije s točo najbolj prizadelo občini Moravske Toplice in Beltinci, ni pa prizaneslo tudi sosednjim občini Kupi toče, ki je v nedeljo popoldne marsikje povsem uničila pridelek, so se ponekod obdržali še do ponedeljkovega dopoldneva. nevihtni oblaki pobrali še tisto, kar je ostalo po suši in pozebi. Nemočni so opazovali nevihtne Proti kmetom pa se je letos zarotila tudi narava. Nesreča nikoli ne pride sama in po sp- mest obrambe pred točo poletele rakete in razgnale točonosne oblake. Le nekaj minut je trajalo, posledice pa so bile katastrofalne. > ne pese, m P« P / nogradom in f jk® |P Mačkovcih-^ 60^5 iuieio med 15 RiJ« J Nedeljska to vzročila naj^ J p0|e« jii toča v tem imeti letos v močnejšit0 ^2^ so imeli za‘dobiU UJf delke. bodnraViluP / škodo po svp §niJiz eIii delovalci . [jpa£j(L delke povsem uničila. Na območju Sebeborec in v okolici Beltinec je škoda na nekaterih kulturah stoodstotna, sicer pa so ekipe zavarovalnice in kmetijske svetovalne službe že na terenu in ocenjujejo škodo. Pri Zavarovalnici Triglav je na območjih, ki jih je prizadela toča, zavarovanih okoli 2.500 hektarjev posevkov, ocenjujejo pa, da je škode za okoli 200 milijonov tolarjev. Žal ponekod km- Vinjsko turistično naselje Kmurski letoviščarji tlrh q m ^tovin^v °jU^ro " Kako ločiti pregnanko od domačinke? - Pla-- »si 8°st'nska ponudba - Počitniško taborišče - Omejeno ^Poga' platna Prekomurje« - Pozabljeni srbski hotel - Pri- morsko jutro so rovinjski turisti, bolje: ^Prekmurci v Rovinju? PU WU,PU,pu ... registrske sredi julijskega dopold-preživiš mokro, dež-’?Holdne, moraš spiti kavo “^oalikafo, in da se ne • Znajdeš rešitev v »capuc-Prekmurca in en Pr-b^jamo izumrlo mesto. aS.hipana, pa ga ni' Jo’’ in njihove seje. Tako >.^0 t0' novinarje ga naslednji teden. Bodo ^'ti mesece zopet imeli S^^ughi lahko govoril l turistični sezoni? Naj 1 ^tJ8u objektivizem iz ust tiii "»V1U >anko od Wmke? \t^?''ci zasilne prodajalne. Iz tržnica. Preživeti brez Naturistov? Rovinj, opoj-“orja, tobaka. Prazne K??®8 prodajalne, prazne ., IV^^nsti kot okras za pano ' L nMsku«. Mestne dame, ,■■ l^.^-^dne pogleda. Kaji vk,a m katera uvožena ali ■f! Reportaža Počitniško taborišče Velika tabla, na njej spomin: »TN VT Murska Sobota«. Slediš smerokazu. Vse spi? Turistično naselje, pardon, nekdanje turistično naselje kot izumrlo. Pregnancev ni več? Ne, kar tako ne moreš mimo vhoda. En »giro« po kampu. No, saj so ljudje tukaj. Od daleč se vidi, da niso turistično razpoloženi. Kaj, kdo da smo? Kako smo prišli mimo vhoda? Naenkrat na njem štirje, pet mož. Nerazpoloženi pregnanci. Iščemo upravnika, pa ga ni. Pa bi bil, če bi vedel, da pridemo. Bil bi, da bi povedal kaj lepega o odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Nepooblaščeni morajo molčati. Tam, kjer je vukovarsko-petrinjska uprava, nimajo vsi pravice do govora. Sploh pa ne tam, kjer upravlja vojska. Kdo da smo? Kaj da mislim napisati? Nič, česar ne vidim, in nič, česar ne slišim. Namesto Titove slike grb v obliki šahovnice. i nostjo, ki ima celo svojega v. d. direktorja. Sodišča počasi meljejo dokapitalizacijo družbe. Nekdanja Počitniška skupnost. ■ji' stičarna Prekomurje«. Edina poletna zabava v nekdanjem prekmurskem kampu je ob TV-sa-lonu slaščičar. Ko se približajo »ušesa«, ne govori s Slovenci, še Petrola do JE Krško? Neuradno: kdo sklicuje neformalne pogovore v imenu ministrstva? Kdo je ustanavljal podjetje, ki bi upra- Omejeno gibanje Gibanje po nekdanjem počitniškem naselju je omejeno, je pod kontrolo, vsaj za novinarje. ^Os^nska spij0? Vc0 ' km k° ° ali hupi ^Skat^ - eroata Stilu *Goto-'Čhtranm*. Lepe istr’ K^ne];,^0 niso Hr-Tudmana NjStak°Vlno - SP-.S1, Pa se pelji ’ >>škrt šva- &’»" S' Ho'“-ZaPark“ beni poti- ■ toss« nja. komenti-j ti so Pes- Pajek je F »V w . ** ■ Sij M, v [ P!uznih fej J’ hra? ater° bi id na Pa-kaiP-'So^^johtdVljatl NnJ0 hrane in Možje dobil velika ušesa. Mož, ki nas spremlja kot lastna senca. Zvlečejo me k telefonu. Upravnik, »vojno lice«, želi, da mu povem kaj več. Rad bi prišel, toda ne, ne nameravam ga čakati. Fotoreporterka ne sme sama naokrog. Kakšna bi bila, če bi pustila, da ji je vedno kdo za ri tjo? No, pa jo pregnanci preganjajo po naselju. Ne marajo se fotografirati. Dovolj je, da že šest let čakajo na vrnitev domov. 410 pregnancev, vse zmogljivosti zasedene. Nekateri se vračajo. Petrinjski so se že skoraj vsi. V enem mesecu jih ne bo več. Registracije temu ustrezne: Vukovar, VU, VU, VU, VU, VU..., tam, kjer prej nisi videl drugo kot MS, MS, MS, MS ... Kdo torej prihaja za tistimi, ki odhajajo? Hrvati skrbijo za svoje. Kakor hitro eden odide, drugi pride, transferji, ki potekajo prek Pulja. Lastne turistične zmogljivosti je potrebno imeti odprte. Hrvati preseljujejo Hrvate. Tako jim ni mogoče očitati, da imajo prazne počitniške hišice, tako ni mogoče doseči, da bi se vanj vrnili prekmurski počitnikarji. Slastičarna Prekomurje Edino, kar spominja na Prek- murje, je, kot je vidno na rdečem prtu, »Prekmurska slaščičarna«. Aklimatizirani slaščičar, ki govori in razume slovensko, je na svojo ponudbo zapisal: »Sla posebno ne z novinarji. Priložnostni poliglot. Samo poleti. Pozimi Emrulija ni. Pozimi pregnanci preklinjajo morje. Električne pečice. Kuhajo sami. Živijo tam, tako kot želi vojska, država, socialna služba. Ob redkih hišicah so rože. Tu in tam iz počitniške hišice kuka kak obraz - na njem ni turističnega filtra. Nekateri imajo delovna dovoljenja. Začasna, seveda. Nekateri se znajdejo pri zasebnikih. Mladenič, ki prevaža svojega otročička. Ne, ne bo govoril z nami. V redu. Še kakšno leto, pravijo, bodo Hrvati zidali hišice za svoje pregnance. Toda, kot me opozorijo, to ni nikogaršnje naselje, je torej njihovo? Zato vojska ne skrbi za hišice? Kako, da ne skrbi, pazijo, da streha ne curlja, zamenjajo počena stekla... Saj veste, ni prijetno spati, če ti curlja na nos... Še dobro, da ni dosti dežja. Srbski hotel, pozabljena zgodovina Kaj, daje bil ob naselju hotel? So bili v njem v glavnem Srbi? Šest let je lahko zgodovina, ki se je nihče ne spominja. Valdaliso. Rampa. Spustijo nas skozi. V morju namakamo noge. Skorajda prazna plaža. Tu in tam kak Čeh, tu in tam kak Madžar. Fuj, te doge so pa res grozne. Nekam prazno je. Je pa zato morje čistejše. Pritlikavi pogajalci Je torej v nekdanjem prekmurskem naselju vidna uspešnost slovenske države, njenega urejanja odnosov s sosednjo dr žavo, navsezadnje uspešnost slovenske diplomacije? Uradno se o tem naselju ne govori dosti. Veliki politiki mencajo, saj veste, Hrvatje se tako radi spomnijo Ljubljanske banke pa jedrske elektrarne Krško ... Temu se lepo zavito reče, da so »lastni-ško-pravna razmerja« med Slovenijo in Hrvaško nerešena. Osnutek je, podpisa ni. Obstaja pa hrvaška uredba »o prepovedi razpolaganja«, ki od novembra 1991 varuje tudi prekmursko le- tovišče pred prekmurskimi letoviščarji. Meddržavnega sporazuma pa ni. Da na jugu »ne čujejo dobro«, to vemo. Toda tudi slovenska vlada je včasih gluha. Že v Markovičevih časih je bila ustanovljena počitniška prekmurska družba z omejeno odgovor- ki je funkcionirala po načelu sisa. Nekdanja družbena lastnina, za katero se država očitno ne zmeni. D. o. o. pošilja vladi pa predsedniku države pa ministrom in sekretarjem pisma z vprašanji. Brez odgovora. Ne odgovarjajo tudi Hrvati. Morda nimajo prevajalcev. Toda zakaj so potlej slovenski državni uradniki zbirali podatke o slovenskih počitniških zmogljivostih na Hrvaškem? Zakaj d. o. o. na Hrvaškem ne usta novi podjetja s sedežem na Hrvaškem? Enostavno, Hrvaška uredba jim ne omogoča razpolaganja s počitniškimi zmogljivostmi. Bo »nova« vlada uredila stvari? Kaj lahko stori minister Dragonja, na katerega so se obrnili slovenski lastniki — od Krke, vljalo z vsemi slovenskimi zmogljivostmi? Mar kdo želi po svoje privatizirati počitniške hiše na Hrvaškem? Kdo bo plačal odškodnino za »izpad« zaslužka, kdo bo popravil počitniške hišice ... Se bodo v nekdanje prekmursko in zdajšnje pregnansko letovišče turisti sploh kdaj vrnili? A. POTOČNIK, foto: N. JUHNOV 18 trSLČ vestnik. 17. juliji ' Kot smo neuradno izvedeli, si je visoki evropski uradnik za lokalne prekmurske zadeve Andrej Horvat - Lejpi za prvo plačo kupil avtomobil. (VW-jev štirikolesnik naj bi mu rabil za iskanje prekmurskega Billa Gatesa news.) Plače visokih evropskih uradnikov Če bi ti imel takšna III »Dosti mi je nemških EKG za moravskega župana V Moravskih Toplicah naj bi v prihodnje preselili, obnovili in dodatno opremili zdravstveni dom. V njem naj bi bila tudi laboratorij in EKG, predvidoma pa naj bi vsaka hiša prispevala 500 tolarjev. (Županu bodo tako lahko kar na domačem terenu vsak četrtek po branju Vestnika preiskali srce news.) jajc,« je dejal Frank Cmrečnjak in se odločil, da pridela svoja (pardon, nojeva) kar na Goričkem. (Še jajca niso več jajca news.) Foto: J. G. Vodenik zaščiten kot kočevski medved »Župan Gornje Radgone Miha Vodenik je zaščiten kot kočevski medved,« je prepričan svetnik Andrej Ritlop. Ščiti ga država, prav tako pa naj bi ga ščitili tudi mediji. Ker pa je lov na medveda v izjemnih primerih vendarle dovoljen, svetniki že kujejo načrte za lov na veliko in dragoceno trofejo. (Ovce se medveda ne bojijo več news.) Gyorekova brezalkoholna pijača Miran Gy6rek se je na soboški občinski seji razburjal zaradi fotostripa, objavljenega na tej strani v prejšnji številki Vestnika. Sporen naj bi bil pomenljiv naslov »Soboški šankisti«. (Gybrek je pozabil, da je za Pen izdavil, da je najljubša brezalkoholna pijača, ki jo pije, čaj z rumom news.) Županov* tovarna Nekdanji ljutom^*M bi v prihodnje, ko J ljutomerskih kuloaj puCh,^ motorističnega klu a rega častni član j Nato, naš uspeh Predsednik Kučan si je vstop Madžarske, Poljske in Češke v Nato razložil tudi kot uspeh »naše« države. (Karkoli se zgodi, ima s svojimi lepimi modrimi očmi vedno prav, tudi ko pošilja pisemca, v katerih nalaga DZ protiustavno ravnanje news.) kot Ludvik Bratuša- . tovarni, katere's čali na odpadu s bodo najbrž voz^^ tudi v slabem za atraktivnost P news.) Ena sama ljubezen ... Modra, kraj v bližini Bratislave na Slovaškem, je bil minuli konec tedna cilj potovanja pomurskih sadjarjev. Toda to mestece z okrog osem tisoč prebi- valci in petimi srednjimi šolami so že mnogo pred nami odkrili drugi Prekmurci, med drugim tudi g. Kerčmar in g. Erniša. Posledice njunega »odkritja« so tri postavne vnukinje, ki najraje preživljajo počitnice pri svoji bab 'ki. Da ne bo skrivnosti: soprogi petrovskega fararja Vilija Kerčmarja in seniorja Geze Erniša sta sestri, doma iz Modre na Slovaškem in hčerki prijaz-■ne gospe na fotografiji. In ko so skupaj vnukinje s svojo bab 'ko, je to ena sama velika ljubezen ... bbp Ljutomerski župnik -agitator Pred referendumom je ljutomerski župnik po maši navijal, naj verniki dahnejo svoj »da« za mrliško vežico. Menda ni pozabil povedati, da so v načrtu predvideni tudi lepi prostori za duhovnika. (Po nagovoru občestva se je odpravil na počitnice, pa naj še kdo reče, da Cerkev in Država nista ločeni news.) Išče se pr Nekdanji J J iščejo skuPn ta, ki pa 9asaj o€ bodo nas 11 ’ nevarnost uSpJaX i( niranja brata dobnika. (A rOtik potrebno njg^ data,spo< vičeno dosm nik news-) ji/ edse^ jan®2 da za J Z sam°s%5PW R H I S*J7 julij 1997 tathony Quinn 82-letni igralec se ni nikoli W*sem znebil sence »Grka fobe«, filma, v katerem je plesat znameniti sirtaki. '■"tografi so ga tokrat ujeli na 9rškem otoku, kjer preživlja srečne trenutke svojega .. oljenja, seveda v »dru-Mem« krogu, ki ga sesta-A njegova prijateljica Kathy i- ®win, enoletni sin Ryan, Antonia in desetletna "Mie. »Zorbe« so se očitno razveselili tudi domačini. John F. Kennedy jr Madonna, Val Kilmer Donald Trump Vsi ti so hoteli videti boks stoletja, boj med Mikom Tyso-nom in Evanderjem Holyfiel-dom. V ta namen so bile pro-minentne osebnosti pripravljene sedeti tudi med množico preostalih 13.000 gledalcev. Ko se je po prekinitvi boksarskega dvoboja začel pretep v hotelih MGM, so se nekatere zvezde zaklenile v svoje sobe, druge so takoj odpotovale. Ta grozni Tysonom ugriz je namreč pokvaril običajno zabavo. rovanje okolja. Seveda zvezdik ni prišel v Grčijo samo zaradi okolja, pozabaval se je tudi na jahti Reederja Yannisa Latsisa, ki ga je v Grčijo tudi povabil. '»i M v ' J $ ni med zvezdami 2 ni Totalno nori par se vrača. Tokrat oponašata brata, ki sta se kot plesna učitelja odpravila na ladjo za križarjenje. Edini namen njunega potovanja in angažiranja: rada bi prišla do bogatih žena. »Out To Sea« se imenuje film, ki ga ravnokar premierno vrtijo v Hollywoodu. j1 n® boljubezenska zveza, iah^f ■ T°da nikar ne povej tega Trenutno tehta 180 kilogramov. Ne zato, ker bi mu hrana tako zelo teknila, temveč ker je bolan. Že leta neprestano trpi zaradi napadov »žretja«, kot je pred kratkim oznanil 79-letni hollywoodski zvezdnik. Skrivnost svojih kilogramov je izdal v Atenah, kjer je podpisal ček za va- Otlica ® Se ne vidi, se ^Antih' V)uznofran- lepeeSU 9indy oživa s svojim prijateljem Randyem Ger-P°lne lenarjenja in dobre hrane, zvezda • na.svet privekal januarja, pred tem pa naj bi se ln miHjonar tudi poročila. rtfr^se o nak°Plješ obilico težav. Raje ■POZI6 °9eni vsaj mal° ohladl', .. HLHa ® čl ' °beta prav zanimiva naložba 3 Se boš vsaj malo podvizal. Tudi ^"ikaL1?3 Predvsem za dobiček in do krsnih sentimentalnih čustev ... ko krivdo za lastne neuspehe drugega, namesto da bi ! V ASSa-09’' Vedno pač ne more iti vse l rosilo ji. 1 Prav je, da se tu in tam spopn-°'ib0 !®Tsko težavico. i-^ainn'6?3'' 0 čemer si do sedaj lahko A Pri t* tudi realnost. In kar je še SCT ne boš pozabil tistih,-ki šo ti H I' ob strani, ampak boš srečo . fcPoniriil na obljubo, ki si jo že 6da ie samo od tebe odvisno, p’ ^Pdar bi ne bilo pametno, če f °s|edice bi lahko bile zelo bo- s® ,en °stal še dolgo v prijet-pi®..^a a|, 0 nenadoma odprla povil- 1 D„ Orriativa, Pa tudi tvoj novi drugačen. boš ot bo resd spominov na prest, Spe'° v celoti uresničiti, “sakoje pdzadeva pridobiti tvojo Mn®\pš uoa^anje 9a odbija. ria' LUspei otresti večnih sum-laL ar te lahko še drago sta-S^rže ° tv°ie poizvedovanje o C o. Pravo nočno moro tako M^ejho. In*^ 9radov v oblakih, saj Se Jkar ne zvračaj krivde na HKrS.''sVoj6 iabko dodobra zame- PrrSJ3°nuienim, ampak boš 1 foS'ali se * ta^notve-& 8 Pr9v D , e tv°ia domišljavost. A » pref|njeno p esenetiti. j Iv wniateliici se smo spremljali vso rastno sezono in se v J’ stavimo okoliškim kmetovalcem in jim P°^aZ%i 13 ppr j obnašajo na tistem terenu. V preskus smo vklju med temi tudi dve poznejši sorti. In kako so se te Kobilju, smo si ogledali v sredo, 2. julija. obgjjie pMi V uvodnem govoru nas je pozdravil župan 1 kije pozdravil sodelovanje kmetijcevin p°® ostanejo obdelovalne površine obdelane. tijske zadruge Prosenjakovci Janez Bogdan, v pre a7sO inženir Evgen Sep iz Kmetijske svetovalne sl®Zf(jena; 7«// delovanja, kije bila uporabljena na njivi g- f inženir Srečko Marušič iz firme Semevit iz L «<177 J Metka Barbarič iz Kmetijske svetovalne Ob ,J.y sorte ozimne pšenice, posejane na tem P0® mnenja in odgovarjali na vprašanja kmetoval6 jr I I Kmetijska K rt1 iti’ olji* ut* /Nasveti Jmurske lekarne razkrivajo ^AVILNE SKRIVNOSTI (18) Oženje odsotnost zdravja - boleče zamujanje ter nasladno “Uouuiupizuidvjd - uuiece z.cuiiujcu ije Zdravilo pa most čez časovno vrzel. Palačinke 1/ LSa: Rabarbara, kitajska V^dlicinale Baill in Rheum M.) I "tabni del: Korenina. prehrani: Svet Evrope Hpamed naravne začimbe ^0^ai° živilom v Bolčini, z možno omejitvijo I^PPintovin v končnem iz-rabarbaro še niso do-Rabarbarini listni peclji se pr'nas se običajno pripravlja fej^?lare' katere korenina šibke učinkovitosti in Kačjih odmerkov le re-1 j JA'’zdravilne namene. Wtnaraba: Po ljudskem rabi tako proti zaprtju ipki. Slednja raba je • Posebno še, ko za-A zlata žila in poško-^Jkuter po operaciji na albe lastnosti so kori-'anljanje jetrnih in žol-'Jotenj, zat0 je tudi se-mešanic za odva-$aba proti driski se grenkega okusa *) glikozidov se majh- ne količine alkoholnih izvlečkov droge rabijo kot stomahik, sredstvo za želodec, pri nas je ena izmed sestavin švedske grenčice. Odmerek za odrasle: Proti driski desetina do petina grama, proti zaprtju pa gram do dva v droben prah zmletih korenin s skodelico vode. Novejša dognanja: Podobno kot pri krhliki in šeni delujejo an-trakinonski glikozidi s svojimi pre-snovki v debelem črevesu, ker spodbujajo krčenje črevesnih mišic in jačajo črevesno gibljivost, zaradi katere se blato potiska naprej, postaja mehko, odvajanje pa pogostejše. Učinek se pojavi po 6 do 12 urah. Droga vsebuje tudi čreslovine, te pa zapirajo. V manjših odmerkih prevladuje učinek čreslovin in zapira; v večjih odmerkih pa učinek antrakinonov in odvaja. Del čreslovin deluje zoper bolečine in vnetje enakovredno kot analgetika in antiflogistika aspirin in fenilbutazonon. Stranski učinki in strupenost: Po zmernih vzetkih antrakinonov niso znani. Čezmerni odmerki ^Prana iža« del ^kulture, ki izginja ^k“P°Vrne bodisi v čas naše mladosti ali । J}6 Pravljične spomine naših dedov naoii ^Udi n 9 'Co drv' svet naprej. Novosti s tehničnega ?predek gospodarstva bodo svet pripeljali v ^K^r6razl ~ ° ^ul*ura P° vsem svetu izenačila. Ce so se WvJAsx'Cn'h narodov med sabo bolj ali manj razlikova-> RA druq °ma bolj in bolj podobne, dokler se končno tak3 V dru9° in bo na svetu zavladala ena sama. Praktip9a me vedno spreleti srh. In kaj storiti, da ne O^^do n°.?e moremo storiti ničesar, lahko pa poma-Are pu3' zanamci ®e spominjali posameznih de-^niveis n tak®nih pa je nedvomno tudi arhitektura, 6jsa *avno zar k-»lajj ravno zaradi svoje posebnosti. i'^*žniT’ a majhnih -^e,pa»moška-'^^''h gleda stara že-dobrodušno sme- Pozdravlja, ko ^de peljemo mi-5 Povrne bodisi v vmA®: ali pav nekak-Vnaših de-(V kprej večina ve, V&v debile, saj jih vU^arkih še lahko vi-Vh^^akšno hišo gra" 56 rad nekoliko VCm® »cimprana iza« podatkih' K^alesatTan-»SA pa so bili iz ko-JlKS*klad.Tako je j y Prejšnjega sto-•vVvA1 Pa možnost, da ■NS}3 gradnjo sčaso-j® ' 'Wa\ v kmečkih d' * d C O K W9a les??6 iz Iz hišo 'Mi Po atl zem- A V>stva 10 z ezem- ■ takPo Ce~ Poudariti je potrebno, da so bile to majhne hiše z nizkimi stropovi, ponavadi nekje okrog 220 centimetrov. Strop je bil potem sklenjen s posameznimi na koncu lepo oblikovanimi »brvni« oziroma tramovi, vzdolž hiše so bila »tošikana brvna«, na čelni strani pa »šikani« tram. Strop je bil potem sestavljen iz različnega števila prosničnih »br-ven«, ponavadi vzdolž hiše, ki so nosila nekoliko širše lesene deske. To je potem bil strop oz. »pod«. Zanimivost tega stropa je v tem, da so bila ta »šokana brvna« vidna, v prednji »iži«, ki bi jo lahko danes imenovali kar dnevna soba, včasih pa je bil to največji prostor v hiši, kjer se je spalo in opravljalo marsikakšna opravila, pa je bila na enem »brvnu« izpisana letnica gradnje hiše z inicialkami gospodarja. Vsa »brvna« so bila med sabo nujno povezana z lesenimi klini, da se stene zaradi vlage ne bi »potegnile«. Hiša je bila tako postavljena vse do podstrešja, o katerem bo nekaj več napisanega v eni od naslednjih številk, ko bo natančneje opisan potek pokrivanja strehe s slamo. Nekatere hiše pa so bile grajene nekoliko drugače. Rekli so jim »v kumes spodbite iže«. Le-te so imele »brvna« zložena pokončno in med sabo povezana po posebnem žlebu, ki je bil narejen na nosilnem tramu. Takšne hiše so gradili predvsem tisti, ki niso premogli toliko lesa, v osnovi pa so bile enake. Hiše v Prekmurju so imele samosvoj tloris. To je bil tloris »na klujč« ali »na L« in se je razvil iz predhodno enoceličnega tlorisa hiše. Sestava prostorov je bila skoraj povsod enaka. Po vrsti od čelne strani je bila najprej prednja iža, ki sem jo že omenil, potem se je prostor razdelil na »kujnjo« in »preklit«, ki je bil kot nekakšen hodnik in je imel torej funkcijo povezovanja prostorov. Za tem je stala zadnja »iža«, ponekod imenovana tudi »kamra«, kjer se je povzročijo drisko, čezmerno jemanje pa kronično zaprtje in odvisnost, ki zaradi izgube vode in soli, predvsem kalija, pripelje do črevesne ohromelosti in zmanjšane učinkovitosti. Rabarbarini listi naj se ne bi uživali, ker so strupeni zaradi visoke vsebnosti oksalne kisline. Znan je primer anafilaktič-ne oziroma takojšnje preobčutlji-vostne reakcije po zaužitju rabarbare. Prepovedi in opozorila: An-trakinonske spojine niso primerne za bolnike s črevesno zožitvijo ali neprehodnostjo, ker lahko poškodujejo črevo, prav tako ne, ko je vnet slepič, in ob drugih črevesnih vnetjih. Zaradi reflektornega zvečanja prekrvitve organov v mali medenici lahko povzročijo ginekološke težave, zato se ne priporočajo nosečnicam in med menstruacijo. Prav tako jih ne priporočamo doječim materam, saj se deloma izločajo v materinem mleku, na voljo pa so varnejša odvajala, na primer polnilna. Zapiralni učinek čreslovin, ki prevladuje v majhnih odmerkih, lahko poslabša shranjevalo orodje, tudi določene vrste pridelkov, pozimi pa so v njej spalf starejši otroci. Bivalni del hiše se je s tem končal, temu pa je potem sledil gospodarski del, ki je bil obrnjen praviloma pod kotom devedeset stopinj oz. odvisno od položaja parcele. Prvi prostor, v kotu hiše torej, je bil klet, nato šta-la, nakar je prišlo »gijmlo«, ki je po svoji arhitekturi spet nekoliko drugačno od preostalih prostorov, saj je bilo docela odprto in s svojimi nosilnimi stebri nekoliko pomaknjeno na dvorišče. Funkcije teh prostorov so ostale iste še danes v zidanih kmečkih domovih, zato se mi podrobnejša razlaga za to ne zdi posebej pomembna. Pomemben podatek je kvečjemu le še ta, da je bila streha »giimle« vzporedna s streho bivalnih prostorov, v nasprotju s streho nad gospodarskimi prostori. Za »gumlom« je skoraj praviloma prišla na vrsto »parma«, spet s funkcijo shranjevanja pridelkov, in naposled »levo-vje« oz. hlevi za prašiče. V novejšem času so se na koncu dograjevala še stranišča, za katera bi lahko rekli, da so bila bolj poljska kot prava stranišča. Gnojišče je bilo ponavadi pri hlevu ali pa, kar je bilo zelo pogosto, na zadnji strani hiše, se pravi za »gumlom«. Takšna je bila torej v grobem razporeditev prostorov. Zelo značilen za »cimprane iže« je bil nekakšen hodnik ob notranjem robu dvorišča, imenovan »podstin«, na Goričkem pa »trnac«. Razlika je bila predvsem v tem, da je bil »trnac« v nasprotju s »postinom« ograjen z lesenim plotom in je dejansko že bil kot hodnik. Včasih je bil le-ta iz zbite ilovice, v novejšem času pa seveda že betoniran. Na zunanji strani takšne hiše je bil ta podstinj nehtoliko ozkejši, saj ni imel posebne funkcije. Na pod-stinju na dvorišču so se opravljala razna »majhna« dela, od luščenja graha in fižola do pletenja košar in podobno, na zunanji strani pa so bile prislonjene »ritovine«, torej v šope zvezana slama, ki so jo uporabljali za popravilo strehe, ko ni bilo drugega dela. Zaradi predvsem kmečkega prebivalstva, ki je živelo v tovrstnih hišah, so bili vrtovi zelo majhni, saj so večino pridelkov pridelali na njivah, vrtovi pa so bili na prednji strani hiše in bili skoraj nujno ograjeni z lesenimi plotovi. Naj omenim še nekaj o tako imenovani fasadi hiše. Le-ta je bila iz blata, pomešanega s plevami in drobno slamo. S tem blatom so potem namazali hišo in zapolnili vse luknje, ki so ostale po gradnji hiše. Blato se je namazalo kašen centimeter do dva na debelo in se potem prebelilo z apnom, ki je bilo pomešano z modro galico, zato pa so bile te hiše sicer bele, vendar z znake zaprtja, namesto da bi jih odpravil. Izguba kalija zveča delovanje srčnih glikozidov, na primer digoksina, lahko se obarva seč, kar moti nekatere diagnostične teste. Rabarbare naj se tudi izogibajo bolniki z vnetjem sklepov, ledvičnimi boleznimi in sečilnimi težavami. Lekarniško mnenje: Glavna značilnost droge so antrakinonske spojine, njihove odvajalne lastnosti so dobro znane in opravičujejo zeliščno rabo za odvajalno sredstvo. Antrakinonski pripravki morajo biti standardizirani, se pravi z izmerjeno zdravilnostjo, sicer je njihov učinek nepredvidljiv. Rabarbarini pripravki pri nas niso na tržišču za odvajalni namen, vendar je evropski trg blizu, so pa iz drugih an-trakinonskih drog - krhlike in šene, ki sta po učinku in načinu delovanja enakovredni, za odmerjanje pa manj zahtevni. S spodbujevalnimi odvajali je treba prekiniti, čim se odvajanje uredi, neprekinjeno pa jih ne smemo jemati več kot dva tedna. Za preprečevanje in ob zdravljenju zaprtja priporočamo hrano, ki vsebuje veliko neprebavljivih snovi, na primer zelenjavo, solato, črni kruh in otrobe, pitje zadosti tekočine in čim več gibanja. Sklep: Ob neveščem premikanju urnih kazalcev se kmalu ne ve, koliko je ura. Palačinke s kuhanim kokošjim mesom in šampinjoni (za 6 obrokov) V vročih poletnih dneh za slavne jedi radi izbiramo lažje in količinsko manjše obroke mesa. Povečamo pa obroke sveže in dušene zelenjave. Za zgoraj navedeno jed potrebujemo: 12-14 tankih v večji ponvi pečenih palačink, 25 dag kuhanega kokošjega ali drugega perutninskega mesa, 20 dag svežih šampinjonov, 3 žlice olja za dušenje nadeva; kuhano meso narežemo na kockice, šampinjone pa na lističe. Omaka, približno 2 dl: 2 dag masla, žlička gladke moke, kokošja juha za zalivanje, poper in sol, 1 rumenjak in žlica goste kisle smetane za legiranje ter nekaj kapljic limoninega soka. Po običajnem postopku pripravimo slano žvrkljano testo za palačinke, ki pa ne sme biti pregosto, ponev za peko pa mora biti dovolj velika, da pripravimo nekoliko večje in tanke palačinke. Nadev: drobno nakockano kuhano meso in očiščene nalistane šampinjone dušimo na žlici olja, kjer smo popražili žličko zelo drobno sesekljane čebule. Po potrebi med dušenjem dodajamo pa žlicah kurjo juho, solimo in popramo. Nekoliko ohlajenemu nadevu dodamo 1 -2 žlici že pripravljene omake. Razdelimo po palačinkah in jih zvite naložimo v pomaščen, primerno velik pekač. Omaka: Iz masla ali margarine (2 dag) in zvrhane žličke gladke moke naredimo svetlo (dietno) prežganje, ki ga zalijemo z ohlajeno in razmaščeno kurjo juho. Na začetku lahko malo bolj zalijemo, počasi naj vre (večkrat pomešamo), da se pokuha do primerne gostote. Na koncu legiramo z žlico goste kisle smetane, ki smo ji dobro vtepli jajčni rumenjak. Omaka sedaj ne sme več zavreti, ker bi se rumenjak izkosmičil! Omaki dodamo še kanček limoninega soka. Z omako prelijemo in premažemo palačinke, ki jih v pečici svetlo rjavo zapečemo. Zraven ponudimo dušeno zelenjavo in različne solate. To omako lahko ponudimo tudi k ribam, teletini ali zelenjavi. CILKA SUKIČ JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. SEBASTIJAN ROUS •Štapana brvna« na oglih hiše (foto: Jure Zauneker) ' Czaplovicz Johann, Croaten und Wenden in Ungarn, Pressburg 1829. KEMA p. 0., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIAU KEMA nekim modrikastim odtenkom. Tako imenovani »coklin« je bil obarvan črno, barvo zanj pa so naredili iz mešanice pepela in vode. Fasada je bila torej slabo vzdržljiva, zato pa so jo morali toliko pogosteje popravljati, kar je bilo izključno žensko opravilo. Toliko torej na kratko o gradnji in funkciji »cimprane iže«, ob dodatku slikovnega gradiva pa upam, da bo ta problematika nekoliko jasnejša tudi tistim, ki nikoli niso imeli stika s takšno hišo, pa jih vseeno zanima proces nastanka in funkcija le-te. Le ena želja mi je še ostala, in sicer ta, da bi čez deset ali več let v Prekmurju še vedno imeli kakšno pristno »cimprano ižo« v nerazpadajočem stanju, da bi jo lahko pokazali tistim, ki se danes še niso rodili. Škoda bi bilo, da bi o takšni hiši lahko slišali le ob pripovedovanju starejših in jo videli le na fotografijah starih knjig. L fi Cene sadja in zelenjave •BRAMAO gj zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Moja domača banka /o Pomurska banka d.d Murska Sobota Zelenjava Tržnica M. Sobota G. Radgona Ljutomer jabolka 118 160 120 pomaranče 272 180 240 banane 152 150 140 hruške 210 250 290 grozdje 660 700 650 limone 236 300 280 orehova jedrca 960 - 1100 paradižnik 210 250 220 paprika 360 400 350 krompir, novi 66 100 70 solata 160 - 180 korenje 189 260 190 zeleno zelje 66 120 85 čebula 210 300 240 kumare 130 200 180 ohrovt 210 250 250 fižol v zrnju 321 350 280 jajca 20 - 19 česen 500 600 600 bučite 160 350 400 kivi 360 400 380 por 380 - 300 cvetača 236 300 250 ananas 360 290 300 suhe fige 780 600 600' suhe slive 800 700 600 hren 320 400 400 lubenice 85 150 135 češnje 330 - - melone 360 400 400 marelice 440 400 380 22 Kajak kanu Tjaša Kranjec prva, Miha Kreft drugi Kajak kanu in rafting klub Most Petanjci je na reki Muri pripravil 4. tekmovanje kajaka-šev in kanuistov v slalomu in spustu za slovenski pokal. Sodelovalo je 90 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi tekmovalci in tekmovalke iz Kroga in Petanjec. V spustu je bila najuspešnejša Tjaša Kranjec, ki je pri mlajših mladinkah v K-l zasedla prvo mesto pred Anjo Kranjec, Darja Meolic pa je bila četrta (vse BD Mura Krog). Med mlajšimi dečki K-l je bil Miha Kreft (Mura) drugi, Si- mon Šoštarec sedmi in Dušan Šoštarec (oba Petanjci) osmi. Pri starejših dečkih je Botjan Gal (Mura) zasedel štirinajsto mesto. V konkurenci starejših dečkov je Boštjan Cimerman (Petanjci) zasedel tretje mesto. Pri mlajših mladincih je bil Dejan Miholič tretji, Igor Meolic osmi, Boris Gal deveti in Štefan Gomboc (vsi Mura) deseti. V slalomu je bila najuspešnejša Anja Kranjec, kije v K-l zasedla drugo mesto. Darja Meolic je bila tretja, Tjaša Kranjec (vse Mura) pa četrta. Med mlajšimi dečki je Miha Kreft (Mura) za- Nogomet Hotiza ostaja član 1. MNL Lendava V povratni kvalifikacijski tekmi za osmega člana prve lendavske medobčinske nogometne lige je Hotiza premagala Nafto veterane s 5 : 2. Ker je Hotiza zmagala tudi na prvem srečanju s 3 : 0 bo tako tudi v novi tekmovalni sezoni nastopala v 1. medobčinski nogometni ligi Lendava. (FH) Nogometni turnir sedel tretje, Dušan Šoštarec dvanajsto in Marko Cimerman (oba Petanjci) osemnajsto mesto. Pri starejših dečkih je Boštjan Gal (Mura) pristal na petnajstem, Bošptjan Cimerman (Petanjci) pa na sedemnajstem mestu. V konkurenci mlajših mladincev je Dejan Miholič (Mura) zasedel sedmo, Štefan Gomboc (Petanjci) osmo in Igor Meolic (Mura) deveto mesto. Po štirih tekmah v slalomu je Miha Kreft pri mlajših dečkih v tekmovanju za slovenski pokal z 22 točkami na petem mestu, pri mlajših mladincih je Dejan Miholič z 10 osmi, Igor Meolic pa z 2 točkama štirinajsti. Med mlajšimi mladinkami v tekmovanju za slovenski pokal v slalomu je po štirih tekmah Darja Meolic druga s 25 točkami, “"■»s »J: M V Lakošu šest moštev Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava organizira tradicionalni nogometni turnir, ki bo v nedeljo, 27. julija, ob 11. uri na igrišču novega tretjeligaša Lakoša. Na turnirju bo sodelovalo šest moštev, ki bodo v predtekmovanju razdeljena v dve skupini. Sodelovali bodo Črenšovci, Lakoš, Bistrica, Hotiza, Panonija in Petišovci. Za trenerje licence C je v Lendavi predaval Imre More, prizna- ni švedski strokovnjak madžarskega porekla, ki gaje organiziralo MDNS Lendava. Predavanja in praktičnega prikaza se je udeležilo 25 trenerjev. (FB) Novi hrvaški prvoligaš je v prijateljski tekmi v Lendavi premagal Nafto z 2 : 1. Časten zadetek za Nafto je dal Miran Zver. V prijateljski tekmi so nogometaši Mure v Lendavi premagali Nafto s 4 : 0. Strelci golov: Šahmanovič 2, D. Baranja in Ci- pot. Mali nogomet - V okviru letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni pripravlja podjetje Flamingo iz Črešnjevec drugi turnir v malem nogometu za pokal Pomurskega sejma. Turnir bo v soboto, 23., in v nedeljo, 24. avgusta. Prva štiri moštva bodo dobila pet tisoč DEM v tolarski vrednosti. Najboljši bodo prejeli tudi pokale in praktične nagrade. (O. Bakal-) Mini nogomet - ŠD Križevci je v ŠRC v Borečih pripravilo tradicionalno tekmovanje v mini nogometu (trije igralci). V treh skupinah je sodelovalo 10 ekip. Zmagala je ekipa KMN Prlekije (Ljutomer). Najboljši strelec turnirja je bil Kumer (Prlekija) z 11 goli. (NŠ) Prijateljski nogomet prvoligašev Brez zmagovalca v Fazaneriji Mura : Beltinci 2 : 2 Prvo prijateljsko srečanje prekmurskih prvoligašev v samostojni Sloveniji med soboško Muro in Beltinci v Fazaneriji se je končano brez zmagovalca z 2 : 2. Strelci golov: Šahmanovič in Ilič za Muro ter Džafič in Franko za Beltince. Zaradi slabega vremena, saj je pred srečanjem nad Prekmurjem divjalo neurje, si je tekmo ogledalo ie okrog 1.200 .ljubiteljev nogometa, sicer pa bi jih bilo veliko več. Tekmo je sodil K,erčmar s Hodoša. Moštvi sta se predstavili v primerjavi s prejšnjim-državnim prvenstvom v precej spremenjeni postavi. Bila pa je to priložnost za trenerja Milana Koblencerja (Mura) in Milovana Tarbuka (Beltinci), da preizkusita čimveč igralcev. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Mura: Nemec, Lukič, Alihodžič, Ilič, Horvath, A. Baranja, Cipot, D. Baranja, Šahmanovič, Škaper, Dominko. Igrali so še: Černjavič, Cirkvenčič, Fras, Bukovec, Gabor, Vogrinčič, Ošlaj. Beltinci: Kuzma, Godina, Tratnjek, A. Osterc, Zemljič, Zec, Kečan, Zver, Dvoršek, Kotnik, Džafič. Igrali so še: Mirtič, B. Osterc, Golob, Forjan, Franko, Neu-virt, Kerčmar. Predstavljamo vam Roma prvo leto prvak Lani so v Vanči vasi ponovno ustanovili Nogometni klub Roma in se vključili v tekmovanje Druge medobčinke nogometne lige Murska Sobota. Že prvo leto tekmovanja so dosegli velik uspeh, saj so z 58 točkami ali s dal predsednik kluba Ivan Cener. Dobro delo trenerja Milana Grabenarja in tehničnega vodje Kristjana Cenerja ter zavzetost igralcev na treningih in tekmah sta rodila sadove. Na ta uspeh so ponosni in upajo, da bodo uspešno tekmovali tudi v prvi medobčinski nogometni ligi. Klub je zapustil le Ivan Cener, medtem ko bodo v novi tekmovalni sezoni za moštvo nastopali nekateri mladinci Mure, ki imajo dvojno registracijo. Želijo si, da bi zasedli sredino lestvice. (FM) to ČgtftO Anja Kranjec z Kranjec pa s 1 e|(, Prireditev je lep fotografija: . h % Nogometaši Rome iz Vanče vasi. Stojijo od leve: Slavko Cener (podpredsednik), Zvezdan Bogičevič, Ivan Cener (predsednik), Nefo Kukanovič, Zvonko Bogičevič, Jože Cener (sekretar), Danijel Pestner, Rudolf Horvat, Milan Grabenar (trener) in Ivan Cener; čepijo: Danijel Kovač, Leo Horvat, Kristjan Baranja, Ignac Baranja, Milan Grabenar, Drago Horvat in Kristjan Baranja. Fotografija: N. Juhnov prednostjo 7 točk prepričljivo zasedli prvo mesto in se uvrstili v 1. MNL Murska Sobota. Igralci Rome so se izkazali kot odlični strelci, saj so dosegli kar 115 zadetkov ali 35 zadetkov več kot nogometaši Lipe. V svojih vrstah imajo tudi prva dva strelca v drugi medobčinski nogometni ligi. Najučinkovitejši je bil Ivan Cener, kije dosegel 35 zadetkov, na drugem mestu je Danijel Kovač, 29, na četrtem pa Zvonko Bogičevič, ki je dosegel 23 golov. Tega se pred začetkom tekmovanja niso nadejali, nam je pove- Druga medobčinska nogometna liga Lendava V novi sezoni devet moštev V minuli tekmovalni sezoni je v drugi medobčinski nogometni ligi Lendava sodelovalo le šest moštev, zato so igrali dvokrožno. Naslov prvaka so osvojili veterani Nafte s 43 točkami ali prednostjo 6 točk pred drugouvrščenimi Žitkovci. Lendavčani so bolje igrali v jesenskem delu prvenstva, saj so vse tri tekme izgubili v spomladanskem delu prvenstva. Premagali so jih Kapca, Petišovci in Žitkovci. Naftarji so imeli tudi najboljše strelce, ki so dosegli 95 zadetkov. Veterani Nafte so igrali kvalifikacije za vstop v prvo triedobčin-sko nogometno ligo Lendava z moštvom Hotize, vendar niso uspeli. Druga moštva so bila bolj ali manj iženačena, precej slabša pa je bila Dolina, ki je dosegla le 6 točk in dosegla le eno zmago in tri neodločene izide. Kapca je premagala le drugouvrščene Žitkovce, neodločeno pa igrala z Graničarjem in dvakrat s Kapco. Vseh 6 točk je Kapca dosegla v drugem delu prvenstva. Zaradi reorganizacije tekmovanja v lendavski prvi medobčinski nogometni ligi se bo druga medobčinska nogometna liga povečala na devet moštev. Poleg dosedanjih moštev Nafte, Žit-kovec, Kapce, Petišovec, Graničarja in Doline bodo v drugi lendavski medobčinski ligi v novi sezoni tekmovali še nogometaši Čentibe, Olimpije iz Dolge vasi in Mostja, ki so izpadli iz prve medobčinske nogometne lige. (FM)- Strelci 2. MNL Lendava 27 golov: Vutek (Kapca), 21 golov: Dominko (Nafta), 20 golov: Oberstar (Nafta), 19 golov: Hozjan (Nafta), 17 golov: Jezernik (Graničar), Varga (Veterani), 12 golov: Ribarič (Petišovci), 11 golov: Perčič (Petišovci), 10 golov: Komar (Nafta), Horvat (Petišovci), 9 golov: Zorič (Graničar), Imre (Kapca), 8 golov: Drk (Graničar), 7 golov: Ratko (Žitkovci), 6 golov: Tratnjek (Kapca); Gazdak, Somi (oba Žitkovci), 5 golov: Prendl (Panonija), Koša, Soke(oba Petišovci), Ratko (Žitkovci). Slalom in sr/ Mura ’91 J Brodarsko društvo^jl Kroga organizira vs«^&( julija, na reki Muri M ■~™vslaW^ S no teKmo stu Mura za v slalomu za tniaj>-deklice, starejše ter mlajše mladince m za slovenski pokal se M) ob 10. uri pri krošk^'3 ' spustu pa ob skem mostu. Tekmuj j stu Mura '97, kjet^J vali mladinci, turisti pa se bo zače'0 Pri petanjskem mod11' K pri kroškem brodu p.' I___I atiei^' udiC« so sodelovali MllrsW I Najboljša m Števanec, sgdoin^ osebnim N drugo mes^J^^ rvatjevteku n sf 11 14, Den? pretekel^ osebni rekom-1 Števanec, Pogovor z Jožetom Zekšem - predsednikom Skrb za večjo množičnost in kakovost u ra Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota ima trenutno aktivnih 42 sodnikov, od tega je Edi Kerčmar s Hodoša edini na A-listi, ki sodi tekme druge državne nogometne lige. Pred kratkim pa je opravil izpit za regijskega sodnika Andrej Tratnjek iz Murske Sobote in bo spomladi že lahko vodil tekme tretje državne nogometne lige. V društvu imajo še štiri regijske nogometne sodnike, ki pa so prekoračili dovoljeno starost, zato ne morejo voditi tekem višjega razreda. Sicer pa smo se več o stanju, problemih in načrtih pogovarjali s predsednikom Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Murska Sobota Jožetom Žekšem, ki je že 20 let nogometni sodnik. Opravljal je že tudi funkcije sekretarja, predsednika strokovne komisije in komisarja za delegiranje sodnikov za tretjo državno in medobčinsko nogometno ligo. Trenutno opravlja funkcijo regijskega inštruktorja in kontrolorja. - M n (žice n razvoj nogometa na območju Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota terja tudi potrebno število kakovostnih nogometnih sodnikov. Ali ste s številom in kakovostjo sodnikov zadovoljni? »Z dosedanjim sojenjem na ravni medobčinske nogometne zveze smo lahko zadovoljni, to so potrdili tudi predstavniki nogometnih klubov na zadnjem srečanju, saj večjih napak sodniki niso delali. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s številom sodnikov na višji ravni. V zadnjih dveh letih se stanje sicer izboljšuje, saj imamo trenutno v našem društvu okrog deset mladih in perspektivnih sodnikov, ,s katerimi bo potrebno še nekaj, časa strokovno delati. Da pride mlad sodnik do višjega ranga, je potrebnih nekaj let trdega^Sla. Naše društvo vsako leto tudi razpisuje tečaje za nove nogo- takih, kj so mogli več ( ~ Pred leti sv- MNZ in fe. Alije sedanji »Sodelovanje 4 sko nogometno 21 Zj dobčinskim druš^0 jjl n ih sodnikov sev .M dobju izboljšuje,22j ^j. ko je prevzel P Al funkcijo Tugonu2^ čimve^^'nXA' nekdanji fali « bi nog0 m ;j V3nja Hi V dobrega nogo^^M ^vP^' pokriJ*”1' ti julij 1997 »Šport 23 Sjgjjjfcjjjš Jjšovec zmagal Jakovcih ‘»(ta^.Pre^ejeni 1390 me- ^125 navno Prvenstvo v 51 L^lSOrp?1,'0?6'3 dirka v ■ Pripravi- * iz Murske ^fe*40tek^ £ S^SObih r klh klUb°V’ med **, J^Vsin ¥en Poškodovane- I b Medu 12S13 V°Žnjama ta bivod - ccm> hkrati 1 ^ilšehZ3 Roberta Go MHi - enigem mestu in za ■Eaostajale sedem točk, sc ■l * s'ovens^° reprezentan-■Lr septembra sodelovala v Wil v raz’ v Prepričljivo zma-'n tako povečal Kampuš iz Spo-m )e izvrsten v drugi \>u ^zasedel drugo mesto, U^^tvi vožnji dobil le 4 IS) ■ že'e na petem Goričko $ i® v razredu 250 ^,'mi tremi točkami mesto. Dirke si to *og 1500 gledalcev. L Mgrafija: 1. Zauneker 'v- i- - ■ Ji® Plavanje_____________ Sendi Lešnjak dvakratna DP V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v plavanju za mlajše dečke in mlajše deklice (ml. letnik 1988). Izredno lep uspeh je dosegla Sendi Lešnjak iz Lendave, sicer članica Olimpije iz Ljubljane, saj je zasedla dve prvi, dve drugi in eno tretje mesto. Prvo mesto in naslov državne prvakinje je osvojila v disciplini 100 m delfin in 200 m mešano. Druga je bila v disciplini 100 m hrbtno in 4 x 50 m kravl, tretja pa na 4 x 50 m mešano. Drugi del tekmovanja bo v Radovljici. Sendi Lešnjak je že lani s svojimi rezultati opozorila, da gre za zelo talentirano plavalko, ki se razvija v odlično tekmovalko, kar je potrdila tudi na državnem prvenstvu v Ljubljani. (FM) Zj^liholič sedmi na SP X vMem j । bRo svetovno kadetsko rokoborsko prvenstvo v k Mn l°8u- Sodelovalo je 264 mladih rokoborcev iz 40 J W. r.ePrezentanci je nastopil član RK Murska Sobota 'Z Čikečke vasi in se odlično odrezal, saj je v katego-, |MjieSedel sedmo mesto in bil najboljši slovenski tekmova-k'1 I e vemagal Rockerja Francoisa iz Južnoafriške repu-hkLv 8euria Marcusa iz ZDA s 3 : 0, izgubil s Haapa-0 : 3- Premagal Kozlova iz Ukrajine s 3 : 1 in tz-- * BkMa J? R°munije z 1 : 3. Sedmo mesto je za komaj 13-1 Beteli«- oliča, ki je bil na svetovnem prvenstvu eden > VEdinVakev’ leP uspeh, saj je prvič nastopil v državni -f .. SSul 'ul le t>, j; 'Vidini ,eP usPeh- saJ Je Prv'č nastopil v državni re-?tudi osvojil 4 točke za slovensko reprezentanco, ^^•(FM) na SP lVetovni pokal v karateju. Med 480 tekmoval-Mate* s drzav ie sodeloval tudi član Karate kluba 6 m ^andali in dosegel izreden uspeh, saj je pri \ To tembolj preseneča, ker je bil Matej Js'h tekmovalcev. ^mo vam kisilak na olimpiadi mladih aK^&lsk'"’ MKSd? lniP'ada ■ ® K AK Ai 1 !oh ° j® Aet \ katego- L nSSL‘k** Strelstvo Vsa prva mesta SD Stefana Kovača trap MS Na strelišču v Rakičanu je bilo finale državne članske strelske liga trap. Med devetimi ekipami so bili zopet najboljši tekmovalci Strelske družine Štefana Kovača trap Murska Sobota (Boštjan Maček, Franc Vidonja in Karel Pojbič), saj so zasedli prvo mesto in postali prvak lige. V svojih vrstah so imeli tudi najboljšega posameznika Boštjana Mačka, ki je s 137 golobi zasedel prvo mesto. Ekipa Gornje Radgone (Strniša, Pelci, Šmid) je z 295 golobi zasedla sedmo mesto. Rezultati - ekipno: 1. SD Štefana Kovača MS 319, 2. FLV Rače 313, 3. Olimpija 311, 4. TILS Dolomiti 308 in 5. Trap klub Koptex Nova Gorica 301 golob. Posamezno: 1. Boštjan Maček (ŠK MS) 137, 2. Tomaž Končan (Senožeče) 133, 3. Tamara Matko (II. Bistrica) 130, 4. Andrej Stajič (Olimpija) 129 in 5. Jože Lobnik (Rače) 125 golobov. V Ormožu je bilo finale državne mladinske strelske trap lige, kjer je bila zopet najboljša SD Štefana Kovača trap Murska Sobota (Dejan Gomboc, Jasmina Maček, Miran Pojbič), saj je z 290 golobi zasedla prvo mesto in postala prvak mladinske državne lige. Med posamezniki je bil najboljši Dejan Gomboc, ki je s 134 golobi zasedel prvo mesto. Druga najboljša v ekipi pa je bila Jasmina Maček. (FM) nih turnirjih in drugih mednarodnih tekmovanjih. In kaj pričakuje od slovenske 6-članske reprezentance na Portugalskem? »Mislim, daje slovenska kadetska reprezentanca dobro pripra- 2 3 4 5 6 vljena na tekmovanje, tako da tudi tokrat uspehi ne bi smeli izostati, čeprav bo konkurenca zelo huda. Zadovoljen bi bil z eno medaljo,« nam je pred odhodom v Li-sbono povedal Danijel Kisilak. Peter Rančigaj, ki se je z judom začel ukvarjati pred devetimi leti pri so- Namizni tenis______________________________ Belorus okrepitev Sobočanov Končan je bil prestopni rok za namiznoteniške igralce v Sloveniji. Pri pomurskih prvoligaših je prišlo do spremembe le v ekipi Moravskih Toplic Sobote. Ekipo je okrepil beloruski igralec Vi-talij Nekhvedovič: Gre za beloruskega državnega reprezentanta, ki je sodeloval na svetovnem prvenstvu v Manchestru. Za kakšno okrepitev gre, je težko povedati, po nekaterih virih naj bi bil na ravni slovenskih reprezentantov. S prvim Kitajcem se je okrepila tudi ekipa Preserja. Poleg lanskih polfinalistov sta tako Moravske Toplice Sobota in Preserje med kandidati za uvrstitev v končnico državnega prvenstva. Radgonski Arcont bo v novi sezoni nastopal z nespremenjeno postavo. Novoustanovljeni klub Puconci bo po nekaterih odstopih ekip že letos igral v tretji državni ligi, zato se je temu primerno tudi okrepil. Za Puconce bodo igrali Smodiš, Ori, Kuzma in Fridrih. Pomurski ligaši tako z velikimi ambicijami pričakujejo novo tekmovalno sezono. M. U. Hokej na travi____________________________ Prvo tekmo dobil Triglav V Lipovcih je bila odigrana prva finanlna tekma končnice državnega članskega prvenstva v hokeju na travi med Triglavom iz Predanovec in Lekom iz Lipovec. Boljši so bili hokejisti Triglava, ki so po podaljšku zmagali z 2 : 1. V regularnem času se je tekma končala neodločeno 1 : 1. Gole so dosegli: Kavaš (61) za Lek ter Obal (66) in Škrilec (86) za Triglav. Druga tekma bo v Predanovcih. Naslov državnega prvaka pa osvoji moštvo, ki dvakrat zmaga. Judo Rančigaj drugi v Nemčiji V nemškem Pasau je bil mednarodni rokoborski turnir kadetov. Med 300 tekmovalci iz sedmih držav je kot član slovenske reprezentance nastopil tudi član Judo kluba Murska Sobota Peter Rančigaj in dosegel lep uspeh. V svoji kategoriji je namreč zasedel drugo mesto. Rančigaj je pred sodelovanjem na olimpiadi mladih, ki bo od 16. do 28. julija v Lizboni na Portugalskem, pokazal, da je v solidni formi. (TK) Prva mesta za Dali, Feliksa in Ahajo Na hipodromu v Stožicah je bila kakovostna kasaška prireditev, na kateri je Stolen Crown na vajetih profesionalca Gubelli-nija dosegel rekord ljubljanskega hipodroma 1:12,2. Sodelovali so tudi ljutomerski kasači ter dosegli tri prva, tri druga in pet tretjih mest. Zmagali so: Dali (J. Sagaj) med dveletniki 1:20,6, Feliks Lobell (Kukolj) med triletniki 1:21,7 in Ahaja (J. Sagaj) 1:18,6 v sedmi dirki za 3- do 12-letne kasače. Drugi so bili: Filda (M. Seršen) v tretji dirki za 3 do 12-letne kasače, Lady Holly (Makovec) v peti dirki za 3- do 12-letne kasače in L Quen (Heric) v šesti dirki za 3- do 12-letne kasače. Tretja mesta so zasedli: Indos MS (M. Slavič) med dveletniki, Polonca II (Kos) v peti dirki, Filly (Slana) v šesti dirki, Anihila (J. Sagaj) v osmi in Express Bar (M. Slavič) v deveti dirki. VESTNIK Atletika_________________________________ Sonja Roman dvakratna DP Na posamičnem državnem mladinskem atletskem prvenstvu, ki je bilo v Ljubljani, so se zopet izkazali varovanci trenerja AK Pomurje iz Murske Sobote Tiborja Lebarja. V ospredju je bila zopet odlična Sonja Roman, ki je zmagala v teku na 800 m (2:06,62) in v teku na 1.500 m (4:32,56) in postala dvakratna državna mladinska prvakinja. Presenetljivo pa so naslov državnih prvakinj osvojile tudi Sobočanke v štafeti 4 x 400 m (Anita Krančič, Polonca Hor-vart, Sonja Roman, Mojca Meglič) z rezultatom 3:59,33, kar je nov absolutni pomurski rekord. Z bronastima odličjema sta se iz Ljubljane vrnila še Davorin Čeleš, ki je v skoku v višino dosegel rezultat 185 cm ter šprinter Tomaž Horvat, ki je v teku na 100 m dosegel čas 11,12. Horvat se je izkazal tudi v teku na 200 m, saj je z rezultatom 22,50 z osebnim rekordom zasedel peto mesto. Omeniti kaže tudi peto mesto Mojce Meglič v teku na 800 m s časom 2:19,63 in sedmo mesto v teku na 1.500 m s časom 4:52,47. V obeh tekih je izboljšala osebni rekord. Drugi pomurski atleti so se uvrstili takole: 100 in 200 m Maja Šogarič 12. mesto, 400 m Anita Krančič 12., v teku na 200 m pa 21. mesto, 400 m Polonca Horvat 12. mesto. (G. Grabar) boškem judo klubu, je bil doslej trikrat državni pionirski in dvakrat državni kadetski prvak. Letos se je uveljavil tudi na mednarodnih tekmovanjih. Med drugim je zmagal na mednarodnem turnirju v Gradcu v Avstriji, drugi je bil na mednarodnem tur-niju v Nemčiji in tretji na mednarodnem turnirju v Italiji. Na osnovi rezultatov, ki jih je dosegel na domačih in tujih tekmovanjih, je bil že lani uvrščen v državno reprezentanco. Za sodelovanje na olimpiadi mladih se je dobro pripravil. Želi si, da bi se uvrstil v četrtfinale, to je med osem najboljših. Vse, kar bi še dosegel, bi bil velik uspeh. (FM) Letalstvo__________________________ Grčar deveti, Korpič enajsti Na letališču soboškega aerokluba v Rakičanu je bilo 4. mladinsko državno jadralno prvenstvo in odprto prvenstvo v jadralnem letenju. Sodelovalo je 19 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov. Med njimi sta bila tudi Damjan Korpič in Rajko Grčar, člana soboškega' aerokluba. Žal organizatorji niso imeli sreče z vremenom. Prvenstvo se je začelo šele po štirih dnevih dežja, vendar so lahko izvedli le dva tekmovalna dneva, tretjega pa prekinili, kar je premalo za priznanje državnega prvenstva. Od osmih dnevov bi tekmovalci morali izvesti vsaj štiri. Tako že drugo leto zapored ni bilo državnega mladinskega prvenstva v jadralnem letenju. Po dveh dnevih tekmovanja je bil v vodstvu Luka Žnidarič, član AK Ljubljane. Prvi dan tekmovanja se je izkazal Sobočan Damjan Korpič, saj je zasedel sedmo mesto, Rajko Grčar pa je bil deseti. Drugi dan tekmovanja sta bila nekoliko slabša, saj je Rajko Grčar zasedel trinajsto, Damjan Korpič pa petnajsto mesto. Po dveh tekmovalnih dneh je pristal Rajko Grčar na odprtem prvenstvu s 632,5 točke na devetem mestu, Damjan Korpič pa je zasedel na državnem mladinskem prvenstvu enajsto mesto s 608,8 točke. (FM) Akrobatsko letenje Akro '97 V Rakičanu tretje državno prvenstvo Aeroklub Murska Sobota letos že tretjič zapored organizira državno prvenstvo v akrobatskem letenju, ki bo od 3. do 10. avgusta na letališču v Rakičanu. Organizatorji se že vneto pripravljajo na to veliko in privlačno športno prireditev, na kateri bo sodelovalo 25 akrobatskih pilotov iz Češke, Slovaške, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Hr- vaške in Slovenije. Zvedeli pa smo tudi, da je Aeroklub Murska Sobota, ki se je že večkrat izkazal z odlično organizacijo raznih letalskih prireditev, med kandidati za organizacijo Evropskega prvenstva v akrobatsklem letenju prihodnje leto. (FM) 24 JPodlistki vestnik, 17- ^užna indija - dežela templjev in religij Iz slovstvene preteklosti med Muro in &ot na vzRo6 Piše: Janez Jaklič Gosposke restavracije se v novem mestu bohotijo ob senčnih hotelih. Med njimi se stiskajo drobne prijetne čajnice. Tu se svet vrti v ritmu zahodne glasbe, ki prihaja iz vsakovrstnih radijskih sprejemnikov. Prve jutranje korake sva namenila novemu mestu. Iz domovine je dve kraljevski kobri. Ko sem se navadil na neprijetni stražarki, sem pogledal proti ganku, ki ga je zamaknjen občudoval čepeč domačin. Skozi režo priprtih naoknic sem zaslutil nagajiv otroški pogled. Pravijo, da je boginja Kumari utelešenje Kanya Kumari, enega od 62 obrazov boginje Parvati. Drugi petih let, ki pripadajo kasti Sakya, to je klan, ki se ukvarja s predelavo zlata in srebra. Telesa mladih devic morajo biti brezhibna in zadostiti 32. strogim kriterijem. Zadnji del obreda je grozljiv. Moški, oblečen v Panonski Vlado “prinesel” nekaj dolžnosti. V mestni bolnišnici sva oddala pismo slovenskega študenta medicine, ki si je zamislil, da bi svojo prakso opravil v Nepalu. Bolnišnica v meni ni vzbudila posebnega zaupanja. Ponovno sem se odločil, spet pravijo, da je ena od osmih “Ashta Matrikas” - mater bogov. Legenda pripoveduje, da je kralj v 8. stoletju dekle iz klana Sakya, ki je trdila, da je utelešena Kumari, najprej izgnal, nato pa je, da je potolažil jezo svoje žene, dekle pri- demona, ki ga v temi obkrožajo številne živalske glave, oblite s krvjo, skuša prestrašiti deklice. Tista, ki vse to prenese brez joka in strahu, ne more biti drugo kot boginja. Mlada “princeska” nato izbere obleke in nakit. Vse do pubertete PORTRETlIlIlTa^TKO^ MIHA FT Mihaela Severja in ŠtevanaKuz®Mj v rala tudi prekmurska evangeličan .; nost. V času, ko je prišel tja ~ bogoslužje delno potekalo tudi vPre ni, neformalno, danes bi rekli fakultativna P’S in za njim Kuzmič prekmurske mladeničepo a materinščini. Do Bakoševega prihoda U' .1 lahko ponudila tudi dve prekmurski verski BF« linov Mali katechismus in Severjev Red A® j Tri leta pozneje je Kuzmič lahko dodal se krsztsanszke kratki navuk, malo pred te® vod Malega katekizma in abecednik. Steva J ■ - • - Mihael Bakoš je za Francem Temlinom, Mihaelom Severjem in Števanom Kuzmičem četrti znameniti pisec med prekmurskimi BAKOS evangeličani. V zadnjih desetletjih je prav da bom celo pot zdrav kot dren. Potem sva v Novi ulici poiskala trgovino s čevlji. Lastnik naju je najprej debelo gledal, dolgo bral pismo, ki sva ga prinesla, se naposled sprostil, nama postregel s čajem, nato pa Vlada “otovoril” s kilogramom mešanice indijskih začimb za svojega brata, ki se je po čudnih naključjih znašel in obstal v Sloveniji. Vojaki zaščiteni z lesenimi oklepi in oboroženi z gorjačami. je obsojena na “zlato kletko”. Tempelj zapusti le ob verskih festivalih, skrbno zaprta v nosilnici. Ko poteče prva kri, deklica zapusti tempelj bogato obdarovana in se lahko omoži. Toda večina jih ostane samskih. Stres malih kraljičin, ko stopijo iz mehkega zlatega dvorca za kuhinjske lonce, je prevelik. Prav tako kroži v Nepalu vraža, da V stari del mesta sva vstopila dramatično skozi tempelj žive boginje. Privabile so naju čudovite rezbarije na okvirjih oken in vrat, ki so izstopale s snežobelega pročelja. Trije zlati zvonasti stožci na slemenu strehe so govorili, da je nadstropna stavba tempelj. Vstopila sva. Vse štiri stene notranjega dvorišča so ena sama lesena čipka. Sredino malega kvadrata je zapolnjeval vodnjak, ki sta ga varovali peljal nazaj in jo nastanil v templju. Druga zgodba ve povedati, da je kralj Malla vsako noč igral kocke z boginjo Talejo. Ko si je kralj neke noči zaželel prelepe boginje, se je ta razjezila in zagrozila, da se nikoli več ne vrne. Toda goreče prošnje skesanca so jo otoplile in obljubila mu je, da se bo vrnila v obli ki mlade deklice. • Kakorkoli že, živa boginja je izbrana med deklicami starosti štirih, prinaša nekdanja boginja možu nesrečo in zgodnjo smrt. Sedel sem na zadnji stopnici podstavka boginje Taleje. V nadstropja segajoče stopničaste strehe so se šopirile, kamorkoli je seglo oko. Nekatere so bile pokrite z opeko, druge so se svetile v zlatem soju medenine, tretje so z zeleno barvo odkrivale težo let na bakreni pločevini. (nadaljevanje prihodnjič) on spričo novih najdb in dognanj doživel najizdatnejše literarnozgodovinsko prevrednotenje. Bakoš se je v zgodovino evangeličanske cerkve in verskega šolstva v Prekmurju trajno vpisal z duhovniškim in pedagoškim delom v artikularnem kraju Nemes Cso in v Šurdu ter v goričkih Križevcih. V spomenik prekmurskega slovstva pa so pod njegovim imenom vklesani trije naslovi: Agenda Sermone vandalico conscripta - rokopisni Slovenski obre-dnik iz leta 1785, Slovenszki abeczedar - abecednik iz leta 1786 in Nouvi graduval - prva natisnjena prekmurska evangeličanska pesmarica iz leta 1789. Domnevno je Bakoš poskrbel tudi za novo izdajo Temlinovega Malega katechismusa iz leta 1796. Za natančnejši vpogled v takratno dogajanje in verske ter kulturne razmere med prekmurskimi evangeličani v zadnjih desetletjih 18. stoletja pa je še kako dragocena njegova korespondenca, predvsem pisma bratislavskemu pastorju Mihaelu Institorisu Mošovskemu. Mihael Bakoš seje rodil v Šalovcih, kjer je bil ta priimek do nedavna precej razširjen. Sodeč po matični knjigi umrlih, ki navaja, daje umrl star 60 let, je to bilo okrog leta 1742. Franc Bakoš in Eva Abraham seveda nista mogla vedeti, da bodo o njunem sinu pisali še čez dve stoletji in pol, gotovo pa sta opazila, da je fant nadarjen, in sta ga zato poslala v šolo v Domanjševce. Po prvih izobraževalnih korakih je nato na mladega Mihaela - čisto mogoče, da ob kakem romanju v artikularni kraj Nemes Cso - postal pozoren Števan Kuzmič, ki je bil v tistem času rektor na tamkajšnji evangeličanski šoli. Kaj so bili artikularni kraji? Protireformacij ski tok je v drugi polovici 17. stoletja zajel tudi Prekmurje. Po nasilnih poskusih zemljiške gosposke in cesarskih najemnikov, ki so pa le delno uspeli, je šopronski deželni zbor leta 1681 z zakonskim predpisom »zagotovil verske svoboščine«, vendar tako, da so protestanti smeli javno izpovedovati svojo vero in opravljati versko-šolsko dejavnost le v t. i. artikularnih krajih. Za evangeličane Železne županije, torej tudi prekmurske, je bil to Neme-scso, kraj med Sombotelom in Koszegom, za kalvince pa Nemeš-Domolk, danes Celldomolk. V artikularne kraje so se nekajkrat na leto odpravili ne glede vremenske razmere in nevarnosti, ki so prežale nanje na dolgi poti, V Nemescsdju se je ob močnih madžarski in nemški evangeličanski skupnosti sčasoma, še posebno po zaslugi torej mladega učenca »zadržal« v nerri^v,-, _ ski šoli. Ko si je ta pridobil temeljno znanjeJ evangeličanski licej v Šopron, zadnji razr > šolanje pa je v šolskem letu 1763/64 kon®r^l na tamkajšnjem znamenitem evangelija® / katerem je deset let pozneje ob pustu $ vak v materinščini recitiral svojo SlovensK Bratislava v času, ko je tam sruuu- ■- Že med svojim študijem, še bolj Pa l*? J štiri leta vzgojitelj v Jeszenakovem hodi je Bakoš navezal stike s številnimi osen in gmotno vplivnega bratislavskega e' kroga ter drugimi izobraženci. To je . todf^ membno za pozneje, ko mu je gmotna podpora za slovstvene projekta spoznal tudi razsvetljenske in pietistic ga utrdile v prepričanju, da imajo tu tudi njegova slovenska skupnostna" ^11« pravico do obstoja, ampak tudi siceršnjega razvoja; druge so ga s pou ga doživetja vere, ki naj se udejanja v skupnost, iz meščansko-aristokratske^ med rojake v Nemescso. Kot učitelj se J j kraj, iz katerega je odšel kot učenec- , (Nadaljevanje prihodnjič) Po malem se je vrival vanj občutek, da teče vse mimo njega, da je svet zanj dosanjan in izjalovljen. Človek se sicer lahko dostojno stara, si zastre oči in se preda toku življenja. Vendar, on je še živ moški. Ko bodo leta prešla, se bo lahko samo cinično ali skrušeno nasmihal svoji preteklosti, ki mu je ušla skozi prste. Predstave o neki sanjski ljubezni so se že zdavnaj razpršile. Milena je ostala samo še pojem sladko zveneče fraze. Priznaval si je, da mu je ob spominu nanjo prijetno zadrgetalo telo in ga opomnilo, da v njem moški še živi. Milena, žena, mati dveh, morda že tudi treh otrok, je samodejno obujala plimo strasti. Kje pa je rečeno, da ni na svetu njene dvojnice v prebujanju telesa in ljubezenski tehniki? Hladen severni veter si je utiral pot med golimi drevesi in dosegel tudi hiše na južnem pobočju. Borisova hiša je oživela, saj se je želel še pred zimo preseliti vanjo. Njegovo podjetje tudi zdaj ni pozabilo nanj. Štiri ženske in trije moški so tisto prosto soboto prijeli za delo: čiščenje tal, šip, ploščic, vse je teklo kot na tekočem traku. Zvečer se je hiša bleščala. Ljudje, ki si niso služili tako težaškega kruha, so utrujeni posedli za veliko mizo, kije bila poleg zasilnih klopi edino pohištvo. Ženske so poskrbele za večerjo, s pijačo je postregel Boris. Prijetno razpoloženje so dopolnile in popestrile še ubrane ljudske pesmi. Vino je hitreje pognalo kri po žilah in pisana družba se je razživela. Šele proti polnoči se je prva skupina odločila za odhod. Pet se jih je nabralo ob avtomobilu, vendar je lastnik začel oklevati: »Tanja, mene tako suče, da še vrat ne najdem, ne da bi videl krmilo,« je brbljal in se naslanjal na pokrov. Brž ga je zavrnila: »Če misliš, da bom jaz tvegala svoje dovoljenje, se motiš. Krmilo je res majhno in skoraj nevidno. Pomembna je cesta, to boš najbrž že našel. Kar na pot!« Medtem se je zbrala skupina še za drugi avto. Ker se je mraz kljub zaužiti pijači začel zajedati v prej pregreta telesa, so ženske zlezle v vozilo. Boris je pogledal še po hiši, zaklenil vrata, se bližal k odprtemu avtomobilu in povedal očitajoče: »Tri ženske so se nagnetle sem. Jaz bom pa kar sam. Kaj, če bo treba pihati!?« Njegov sodelavec Miha gaje podprl, rekoč: »Andreja, ti, ki si samo za sokove, zlezi k njemu in pihaj zanj!« »To je vse, kar lahko storim za vas, Boris, kajti voziti ne znam,« se je muzala in lezla z zadnjega sedeža. Miha se je zarežal skozi odprto šipo: »Boris, preveri, ali je punca res že vse sladkosti življenja povsem zanemarila in odrinila na slepi tir.« »Strinjam se z Andrejo!« je pripomnil Boris in ji odprl vrata. Prisedla je. Cekar z delovno haljo je vrgla na zadnji sedež. Trezni možgani ji niso navrgli nobenih uporabnih misli. Buljila je v krmilo, ki se je pod spretnimi voznikovimi rokami ubogljivo vrtelo in se podrejalo muhavosti zverižene ceste. Ker tudi Boris ni našel zanimivih besed, je že kazalo, da oba težko čakata konec poti. Na glavni cesti, ki je bila ob tej nočni uri že skoraj spokojna, seje Borisu le odtajal jezik. Preveč živahno za svoj stil je začel klepet: »Zanima me, kdo je organiziral danes to udarno brigado. Ogromno ste mi pomagali. Sam bi se mučil najmanj en teden.« Po krajšem premisleku je našla ustrezen dogovor in izgovor predvsem zase: »Prostovoljce je zbral Miha, mene pa je nagovorila Tanja, da sem se jim pridružila. Saj vas samo bežno poznam, tako s ceste.« »Se pravi, da ste Tanjina prijateljica?« seje izmotaval v zadregi. »Kako hitro pozabljate, ali pa ste tako površni. Mihova sestrična sem, in ker je Tanja njegova žena, sem torej njuna sorodnica,« mu je očitala nezbranost. Vožnja med spečimi hišami in po umirjenih, močno osvetljenih cestah je dovoljevala, da je poškilil na zanimiv in pravilen ženski obraz. Ostri profil z dvignjenim čelom je izražal naravnost mojstrski izdelek dobrega kiparja. Valoviti gosti rjavi lasje so blažili ostrino in globoke oči so pričarale več miline. Podnevi ga ta obraz sploh ni pritegnil. Kajti vse to navidezno pravilno grajeno okostje in mišice je prekrivala prozorno tanka, bledikava koža. Skozi to belino so kakor modre, razpredene nitke prodirale tanke žile, ne samo na rokah, celo na sencih so izstopale. Noč je skrila to zanjo tako majhno napako, ker so luči vse prelile z enako svetlobo. Besede so skopnele, misli preskakovale s ceste nanjo, na Andrejo. Ničesar ne vesta drug o drugem, le to, da sedita in se njuni roki dotikata. Neki vzgon med radovednostjo in vljudnostjo je pritiral Borisa, da ju je povezal z besedami: »Ker ste mi že tako pridno pomagali, naj se ne sliši preveč nesramno, če vas vprašam, kje delate.« »Delo združujem,« tu seje pomenljivo zasmejala, »pri socialni službi.« »A! To mora biti naporno in zanimivo.« »Bog pomagaj, še kako! Sprte in naveličane zakonce prepričevati, da vztrajajo v prhki zvezi, ki jim niče sar več ne daje, samo jemlje.« »Bi rekel, da! Jemlje človekovo dostojanstvo, da se razvodeni še tisto, kar je nekoč krepko povezovalo. In vendar vam včasih uspe!« je naglasil vedro. »Gotovo! Čemu bi se človek ob večnem neuspehu sploh še pehal? Če pomagaš vsega sitim ljudem najti in razčleniti ključni problem, se še sami poglobijo vanj, ga potežkajo in nazadnje ugotovijo, da kamen sploh ni tako nepremakljiv, kot se zdi na začetku, lahko se vse premakne na bolje.« »In kako se počutite takrat vi?« »Dobro, ker sem zmagala,« mu je odvrnila jasno, kot bi to dejansko še sama doživela. »Kateri orehi so najtrši?« ga je začelo zanimati. »Nezvestoba, nova ljubezen. Priznati moram, da so ženske, kadar so resnično zaljubljene v moškega, vztrajnejše. Redka klone in se odreče moškemu svojih želja. Dostikrat je niti otroci ne zadržijo. »In moški?« je nadaljeval, ker se mu je zdela tema zelo zanimiva.« »Hm, moški, mislite!? Hitreje zavržejo svojo ljubezen in se spokorjeni vrnejo k ženi, zlasti če so materialne dobrine teže deljive.« »No, v tem primeru jim posebnega junaštva ne kaže pripisovati,« je povedal malo prizadeto. »So junaki, ki so pogumni samo ob določenem kraju in času. Vsi junaki torej niso pogumni.« »In vaše mnenje?« je hotel vedeti. »Ustavite, prosim, ker stanujem tamle na vogalu!« je bliskovito speljala pogovor. »Kaj vas ne morem pripeljati do bloka, do vrat?« se je začudil. »Ne, hvala, bolje je tako,« seje izognila neposrednemu odgovoru. Ozrl se je na uro in dodal: »Noben pošten človek ne pusti ženski, da se po polnoči sama pretolče do vhodnih vrat.« »Zdaj v novembru je še podnevi bolj mračno kot ponoči ob naših lučeh, zares hvala!« se je izmotavala in že iskala kljuko, da bi odprla.« »Počakajte, prosim, da obstanem, sicer mi bo še kdo očital, da ste morali skočiti iz drvečega avtomobila,« je dodal s ciničnim naglasom. Pripeljal je do bloka, se vrinil med parkirane avtomobile, kot bi hotel tu ostati. »Hvala in lahko noč!« je mirno pozdravila, moleč mu svojo desnico. »Ne vem, kdo je komu dolžan in ali je kratka vožnja odtehtala vaš celodnevni trud,« je govoril z znižanim glasom in še držal dolgo, tanko dlan v svoji. »Že dobro, všeč mi je bilo. Lahko noč! «je ponovila, zaprla vrata in za trenutek obstala. Še enkrat se je ozrla, pomahala in z naglimi koraki odhitela proti vho-. du. Borisu seje zdela v tej hoji ponosna in visoka. Sedel je in čakal, dokler je ne sprejme in pogoltne hladno stopnišče. Toda ona je stala pred velikimi vhodnimi vrati in brkljala po torbici, iščoč ključe. Kakšna neroda! Sekundo bi še bila posedela in si jih pripravila v avtu. Končno! Žeje zapahnila za se je razsvetlilo do vrha. Lahko bi bil P tovil, kje se bo prižgala luč. In ven a Andreja ni vzbudila v njem tolik0 ^«1! I želel vedeti, ali je njeno stanovanje v . J nadstropju, kolikor jih je štel stolp1 j iii Mlačna prha je Borisa utrujenost, čeprav si je še pred kra zvrnil na posteljo. Ob tej nenavad® celo časnik. Oči so mu preskakuj slov, nato ga je zaprl in se odpravi bilo tiho, kot bi se bila nagrmadila S nabirala ves dan, odkar so bila „etP^ J' na prazno posteljo in se v mišim . Alenko zaupal sosedi Elzi; tudie|jslM| Spanec, ki človeka odtrga od zopet zamujal. Zato so se Borisove ja n1’'A se spodobne Andreje. Priznati mo če ra 1 tudi ni nameraval z njo v postelj° naneslo, se vseeno ne bi otepa1- (A1 vzdržno kot kak menih. Gotovoj^s^d^ redke kategorije moških, ki so ni ženi. Toda on ni zavestno zvest- ■ niti Anči ne bi želela. Ali pa. drugega resnično spoznala v l prekratek in želje po tem preob^P j, Ktiul hiln 7iwiq složno, mirne dru«^ pieiUaiCR lil ZCIJC pu tv... r v mr f bilo. Živela sta složno, mirn - rt0Šk° ij« 'Sj Njegovo mišičasto, ^>1« zakonitostih narave terjalo Ji % lagal samemu sebi, tudi ^^0, L doživljal intenzivno in spr ia|aMLalfe V kajti k njemu v goste je bila in njena jantarjevo rjavt 1 ' s teh opojnd1 » I di. Zgubljal se je v teh opvj»— ™ gibkim in toplim telesom kadar mu sanje niso bile naklo bilo na obisk, si jo je sam bilo na obisK, si jo je , jeI1eg» .mfobh nekod daleč in se oklepal N polagoma odplavala iz zaves ' 0'1h da jo bo naslednji dan P0^ no navrgel toliko skrbi, da s ' niti in odstopiti prostor str pflLX(ral?' Zanadel ie sneg in Z nJ‘ Zapadel je sneg in z nJ""/ tranje poledice so trajale se je zopet pojavila zmrzal. H1 P preobleke in tako je mraz vel 1^1'^ še hujši kot zunaj. Boris jo se odpeljala domov, v blok- -eje prijetnejši dom in centralno P1 vseh strani. Ker je bila Alenka o$ M vornica, je upošteval njeno mn JI /| «6/ A odločil: r »Veš, deklica, to zimo bo^ jj mrzlo, kurjave nimava, opremo pa sploh ne vem Ki® 0 :e »Saj nama tu ni hudo. J' odšla, ker bom morala v /Napovednik Delimo vstopnice za kino kulturni koledar :l>‘ isti? s« M filrn Metro Anakon-«020^1 asporedu od 18. «Ob,!9'^^ »19.1,'ri; ;JUhja’ si iahko . 10 n. ti lažnivec Sikin° ške Jl-30vrtpii bodo ob ^iivk0 si Rade Šerbedžija igra v filmu Svetnik, je pravilen odgovor. Pravilno je zapisal tudi Jože Kuzmič, Gregorčičeva 10, 9000 Murska Sobota. Čestitamo Poslali mu bomo dve vstopnici za kino. Novo vprašanje pa se glasi: Koliko stolov ima Dom kulture (tudi kino) v Ljutomeru? Upoštevali bomo najbolj natančen odgovor! Odgovori Kupon št. 20 Odgovore pošljite do 22. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. ^»Pb 21.30. julija, ob 21,30 □ Mjo’ »ob 21.30 ^bezen- 3 C2elOOSebno- H Slu"* Radgona Metrosi oh,?tev Petek. 18 iii* MALE OGLASE P^ek, 18. Sha pg XČna kome' |Ml8 ,,Ona sP°redu '30. ’ 2°- julija, ob V SokHo^er IR'iuli^invne’ bAs' lahk0 ob d e ameriški ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. i%je . * °' °” M' S°bOta Pr°sta dela in naloge: ^ANJE stanovanj 'a 9radbene smeri delovnih izkušenj in opravljen strokovni V Mšč/ 9°riJe V Murski Soboti ali bližnji okolici k ^nim Tie bo sklenjeno za nedoločen čas s pol- fjj ■SOn? 'n trimesečnim poskusnim delom. }6liJe|QVni^'° 'zPolnjevanju pogojev in opisom doselit ^na^^ePj sprejema kadrovska služba po-F Spbnu’ d' o., M. Sobota, Kopališka ul. 2, S %kis ' °sem dni P° objavi- (/A bodo priiavili. bomo o izbiri obvestili v 30 ">nč; . — prijavili, bomo o izbiri obvestili v 30 ehi razpisnem postopku. Vv°dan Usnovne šole II Murska Sobota ^^omesto I R<*U* A li in finZp°i.njevati Pogoje- kijih določa Zakon M ^r ancjranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. ’ v%Q°sti za^^i Pedagoške, organizacijske in dru-^eia a asPešno vodenje pedagoškega in po- $ V 'Vm ° e- 5;^^ za dob° iet- A dll6h n 2polnjevanju pogojev in življenjepisom 6 šol °bjavi izpisa (do 27. 7. 1997) na na- - y Šol ,uvl lazpisa 100 z/, r. X«. Scft,1 Murska Sobota, Cankarjeva 91, a°TA, z oznako ZA RAZPIS. GLEDALIŠKI FESTIVAL MEJA NA REKI GORNJA RADGONA: V nedeljo, 20. julija, bodo ob 19.30 na mostu čez reko Muro odprli gledališki festival Meja na reki - Grenze Im FluB. Sodelujejo folklorne skupine iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. V ponedeljek, 21. julija, bo v radgonskem gradu ob 20,30 glasbeni večer Pot k mojim ljudem. Nastopila bo Jerca Mrzel, slovenska dramska igralka in pevka, spremljal jo bo Emil Glavnik. V sredo, 23. julija, ob 20.30 bosta v gradu v Gornji Radgoni literarni večer in komedija Franza Molnarja Rdeči mlin (v nemškem jeziku). Ob 22. uri pa lahko prisluhnete v gomjeradgonskem gradu divji komorni glasbi, izvajalca sta Clementina Gasser (čelo) in Peter Losi (kitara). GRAJSKI VEČERI LENDAVA: V petek, 19. julija, ob 20. uri bo na grajskem dvorišču večer madžarske folklore, gostuje folklorna skupina Lippento iz Gy6ra. Ob slabem vremenu bo v grajski dvorani. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate 13. mednarodni bienale male plastike. Razstava bo na ogled do 10. septembra. MURSKA SOBOTA: V prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo fotografij mesta In-golstadt, mesta tradicije in prihodnosti. Fotografije so posneli člani Schanzer Photokcluba. Ogledate si jo lahko do 20. julija. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddleku Pokrajinske in študijske knjižnice bo do konca julija na ogled razstava o pesniškem in publicističnem delu Ernesta Ružiča. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate tudi razstavljena dela akademskega slikarja Dušana Filipčiča. ČRENŠOVCI: V prostorih občine si lahko ogledate razstavo prof. Evgena Titana Utrinki iz narave s podnaslovom tam, kjer raste črni log. Ogledate si jo lahko do konca tega meseca. VERŽEJ: V avli OŠ Veržej razstavlja svoja likova dela Silvija Kert - Ovčar. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda sta na ogled razstavi slik Alojza Makoterja. SARVAR (BLATOGRAD): V Mestni galeriji razstavlja svoja dela Endre Gonter. RIMOVSKA SOBOTA: V Mestni galerji razstavljajo svoja dela člani DLUPP-a. Meja na reki - Grenze im Fluss Gledališke prireditve Gornja Radgona - Bad Radkersburg 20. - 27. julija 1997 Prireditve v Gornji Radgoni Nedelja,20. 7., ob 19.30 - otvoritvena slovesnost na mostu čez reko Muro z nastopom folklornih skupin iz Slovenije, Avstrije in Madžarske Ponedeljek, 21. 7., ob 21.00 - radgonski grad, »POT K MOJIM LJUDEM«, glasbeni večer z JERCO MRZEL(igralka in pevka) in EMILOM GLAVNIKOM(pianist). Sreda, 23. 7., ob 20.30 - radgonski grad, »RDEČI MLIN«, kome-dijaFranza Molnarja. Scensko branje igralcevVere Borak in Markuša Heringa (v nemškemjeziku), ob 22.00 - radgonski grad, NOVA KOMORNA GLASBA v izvedbi Clementine Gasser (čelo) in Petra Lossla (kitara) Četrtek, 24. 7., ob 20.00 - kulturni dom, »BRECHT - WEILL -CSAKANYI«, gostovanje gledališča Katona Jozsef Szinhaz iz Budimpešte (glasbena predstava) Petek, 25. 7., ob 19.30 - razstavišče Petra Avguština ob Grajski cesti- otvoritev skupinske likovne razstave, ob 20.30 - kulturni dom, Emil Filipčič: »VESELJA DOM«. Gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane Sobota, 26. 7., od 15.00 ure dalje - družabno srečanje v gradu za vse ljudi dobre volje ob 20.30 - projekcija slovenskega filma »EXSPRES - EXPRES«, režija: Igor Šterk (projekcije tega filma bodo še v nedeljo, 27. 7., ob 18.30 in 20.30 ter v ponedeljek, 28. 7., ob 20.00). Nedelja, 27. 7., od 11.00 - radgonski grad, »SREČANJA«, literarna matineja, sodelujejo: Istvan Tasnadi (Madžarska), Peter VVa-gner (Avstrija) in Feri Lainšček (Slovenija), ob 21.00- radgonski grad, Wilhelm Reich: »GOVORMALEMU ČLOVEKU«, monodrama v izvedbi VLADA NOVAKA Prireditve v Veržeju (Babičev mlin) Petek, 25. 7., ob 16.30 - narodna glasba z ansambloma CIMBA-LOVO MUZIKO (češka) in MARKOBANDO (sodeluje še Bogdana Herman). Sobota, 26. 7., 16.30 - Wilhelm Reich, »GOVOR MALEMU ČLOVEKU«, monodrama v izvedbi VLADA NOVAKA. Vožnja s čolnom po reki Muri od Gornje Radgone do Veržeja (vstop pri mejnem prehodu) Petek, 25. 7., ob 15.00 Sobota, 26. 7., ob 15.00 (vključno s prireditvami v Veržeju). Vrnitev je organizirana z avtobusom. Cena: 1500 SIT. Informacije in rezervacije vstopnic: Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona, Partizanska 25/II, tel./faks: 069 61 083, 61 373, e-mail: zveza.kult.org-gr@siol.net Organizacija: Društvo mestnih gledališč Bad Radkersburg - Gornja Radgona in ZKO Gornja Radgona. Prireditev so omogočili: Ministrstvo za kulturo RS, Občina Gornja Radgona, Svet KS Gornja Radgona, Pomurska banka, d. d., M. Sobota, Zavarovalna skupnost Triglav M. Sobota, Občina in ZKO Ljutomer. Opozorilo obiskovalcem: ob slabem vremenu bodo vse prireditve, predvidene za radgonski grad, v kulturnem domu. Prireditvi v Veržeju bosta v tem primeru v kulturnem domu v Veržeju. Vožnja po Muri pa odpade. Vstopnice za vožnjo si zaradi omejenega števila rezervirajte pravočasno. Veselilo nas bo, če si boste prireditve ogledali! Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo MONTER VODOVODNIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH NAPRAV-VODOINSTALATER; določen čas 6 mes. ; 12 mes. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B Vozniški izpit za kat. E; do 18. 07. 97; ČISTA NARAVA D. O. O. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, TE-ŠANOVCI 32B, MORAVSKE TO-PUCE ZIDAR ZIDAR; dotočen čas 6 mes. ; 12 mes. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B, Vozniški izpit za kat. E; do 18. 07. 97; ČISTA NARAVA D. O. O. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, TEŠANOVCI stop^enovanju obveščeni v 15 dneh po 9 J ....^ prodajalec in serviser za Pomurje / k ^0 Murska Sobota ; tel.: 069 / 23 - 507, fax: 31-576 ^dajalca za območje Gornje Radgone 32B, MORAVSKE TOPLICE, VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK - DELAVEC; nedoločen čas; ostali pogoji: DRUGA POKLICNA ŠOLA; do 18. 07. 97; DISKONT - UNIVERZAL NA VELIKO IN MALO D. O. O. , KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU KV VOZNIK KATEGORIJE E; nedoločen čas; 2 L delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. E; ostali pogoji: STAROST NAD 25 LET; do 28. 07. 97; SLOVENTRANS D. O. O. , KERENČIČEVA 12, GORNJA RADGONA PRODAJALEC PRODAJALEC ZA TRGOVINO NA PERTOČI; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 18. 07. 97; VEGA D. O. O. , SKA-KOVCI 15, CANKOVA KUHAR NATAKAR PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes. ; jeziki: nemški jezik - govorno; do 22. 07. 97; AGRIA D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, LEVSTIKOVA 16, MORAVSKE TOPLICE PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje____________________Izobrazba _______________l-ll UI-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 9 5 2 3 19 ^formacije: S. O. S. C0MPANY, Veščica pri Murski Soboti. NATAKAR NATAKARICO; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO; do 23. 07. 97; MEOLIC - FE-RENCEK DARJA S. P. OKREPČE- VALNICA DADA, BAKOVCI, SOBOŠKA UL. 6, MURSKA SOBOTA NATAKARICA; določen čas 6 mes. ; do 18. 07. 97; CIGLAR MAJDA S. P. DNEVNI BAR MAJDA, KROG, MURSKA ULICA 26, MURSKA SOBOTA NATAKAR; določen čas 12 mes. ; do 18. 07. 97; KOREN ALOJZ S. P. ATRIJ CAFE BAR, LENDAVSKA 19B, MURSKA SOBOTA EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST; določen čas 3 mes. ; jeziki: italijanski jezik - govorno in pisno, španski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POKLICI NA V. ZAHTEVNOSTNI STOPNJI; do 18. 07. 97; GRAMIS D. O. O. , NOR-ŠINSKA3, MURSKA SOBOTA VARUH PREDŠOLSKIH OTROK POMOČNICA VZGOJITELJICE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 18. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA, CANKOVA 27, CANKOVA; št. del. mest: 3 POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 12 mes. ; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 22. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA VIDEM OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI PREDMETNI UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 22. 07. 97; OSNOVNA SOLA, FOKOVCI 32, FOKOVCI PREDMETNI UČITELJ MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE - FIZIKE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 18. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA, CANKOVA 27, CANKOVA PROFESOR MATEMATIKE PROFESOR MATEMATIKE; nedoločen čas; ostali pogoji: ZNANJE RAČUNALNIŠTVA; do22. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA, GORNJI PETROVCI 2, PETROVCI AKADEMSKI GL. PROF. ZA PIHALA IN TROBILA UČITELJ KLARINETA; nedoločen čas; do 13. 08. 97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64,LENDAVA -LENDVA DIPLOMIRANI PSIHOLOG SVETOVALNI DELAVEC; določen čas 9 mes. ; do 22. 07. 97; OSNOVNA ŠOLA, APAČE 38,APAČE; (*) WMK liSMR WWI IH® WWK fHHI 26 televizijski spored od 18. do 24. julija PETEK 18. JULIJ TV SLOVENIJA 1 10.30 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka, 6/10 11.20 Betty, francoski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Omizje 15.05 Percussion plus, 3. del 15.35 Gore in ljudje 17.00 Obzornik 17.10 Čebelica Maja 17.35 Daleč od dvorca 17.50 Saga o McGregorjevih, avstalska nadaljevanka, 16/26 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Igre brez meja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 22.55 Svilene sence, ameriška nanizanka 23.40 Jazz TV SLOVENIJA 2 12.20 Mostovi 12.50 Slovenski utrinki 13.20 Aliča, evropski kulturni magazin 13.50 Družinski človek, francoski film 15.20 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka, 9/13 16.05 Zgodbe iz školjke 16.35 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 17.00 Svilene sence, ameriška nanizanka 17.45 Zgodba o psihiatrih - lažen spomin 18.35 Moški in ženske so ustvarjeni za srečo, francoska drama, 1. del 19.30 Dnevnik 20.05 Oddelek za umore, ameriški film 21.40 Nova scena, prdnos 23.10 V krvi, angleška serija 0.00 Parada pleša 0.30 Kolesarska dirka po Franciji POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Partnerja - 13.00 Taksi -13.30 Newyorška policija - 14.30 Zlatolaski - 15.00 Varuška - 15.30 Mamice -16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski - 18.30 Nevarni Havaji -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Lakota, ameriški film - 0.00 Seks s ..., gost oddaje Saša (vrtnar) - 0.30 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije - 1.00 Orientalski biser, erotični film - 2.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Zgodbe iz stare vasi -10.35 Kdo je šef? - 11.00 Neskončno potovanje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Mari-sol - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Šalo na stran - 14.45 Parlaonica - 15.30 National Geographic - 16.25 Mladostne izpovedi -16.55 Glas domovine - 17.25 Poročila -17.35 Zvezdne steze - 18.20 Kronika folklornega festivala - 18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.30 Modri biser Rovinja, prenos - 22.20 Opazovanja -22.45 Po naši lepi, šov program - 23.55 Potovanja: Las Vegas - 0.45 Poročila 2. program 13.05 Koledar - 13.15 Bach in škorenjček, kanadski film - 14.50 Hišice v cvetju - 15.35 Srhljivka - 16.35 Oljčni dvorec - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Risanka - 18.05 Hugo -18.30 Skrivnostni svet A. Clarka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.20 Zakon v Los, Angelesu - 21.15 Popolna tujca - 21.45 Paparazzo, britanski film - 23.10 2,4 otroka - 23.40 Nekaj slabega, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Poln nahrbtnik pustolovščin - 10.30 Wel-come to Hungary - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Julija in nedeljska kuhinja - 13.55 Posel - 14.15 Narodnostne oddaje - 15.05 Počitniški program - 15.30 Poročila - 15.35 Madžarska danes -16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut -18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Dallas -21.05 Desert - 22.05 Ekskluzivno -22.35 Dan kobilice, ameriški film - 1.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Puder - 15.30 Friderukus - 17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme -18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti - 20.00 Igre brez meja - 20.05 Velika sinjina, dokumentarni film - 20.55 O prometu - 21.00 Klicna št. 107 - 21.05 Telešport - 21.35 Show »21« - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno -22.45 Telešport - 0.25 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.50 Alf - 9.10 Srednja šola v Kaliforniji - 9.35 A-tim -10.20 Vrnitev na planet opic, znanstvenofantastični film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Sm-rkci - 12.55 Tom in Jerry - 14.50 Naša mala farma - 15.40 A-tim - 16.25 Airwolf -17.15 Alarmna koda 112 - 18.05 Alf -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Sovražnik v moji postelji, srhljivka -21.50 Odpadnik Josey VVales, vestern - 0.10 Tihi bes, akcijski film - 1.45 Umor prve stopnje - 3.10 Vroča dediščina v Las Vegasu, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Poročilo - 12.10 Vera - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Trojica, v katero bi se zaljubila - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 20.15 Derrick -21.15 Naš svet - 22.10 Poročila RIL 7.35 Med nami - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum - 13.30 Glej,,kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Mei-ser - 17.00 Jeopardy! - 18.00 Regionalni program - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april - 21.15 Družina Flodder - 22.15 Life! - Volja do življenja - 23.15 Karlova krčma - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Sternova TV SOBOTA 19. JULIJ TV SLOVENIJA 1 8.05 Radovedni Taček: Bob 8.20 Taborniki in skavti 8.35 Zgodbe iz školjke 9.05 Pesmi porabskih Slovencev 9.35 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 16/26 10.20 Hugo 10.50 Gumijasti Tarzan, danski film 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 16.20 Parada plesa 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave 18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 19.50 Utrip 20.10 20 let melodij morja in sonca 21.00 Melodije morja in sonca, prenos 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Melodije morja in sonca, razglasitev 23.20 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 23.40 Svilene sence/ameriška nanizanka 0.30 Tujka v mestu, avstralski film TV SLOVENIJA 2 15.00 Oddelek za umore, ameriški film 16.40 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 17.05 Svilene sence, ameriška nanizanka 17.50 Nova scena 19.20 Kolesarska dirka po Franciji 19.30 Dnevnik 20.00 Brubaker, ameriški film 22.05 National Geographic, ameriška serija 22.55 V vrtincu 23.25 Sobotna noč POP TV 8.00 Mrčeski - 8.30 Munkci - 9.00 Mož pajek - 9.30 Peter Pan - 10.00 Morska deklica - 10.30 Proti vetru - 11.30 Grand Prix - 12.00 Brez zavor - 13.00 Samski stan - 13.30 Gola resnica - 14.00 Bever-ly Hills - 15.00 Melrose Plače - 16.00 Hi-ghlander - 17.00 Robocop - 17.45 Hšrkul - 18.30 Xena - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Beetlejuice, ameriški film -21.45 Mirovne igre, z 10. bataljonom v Louisiani - 22.15 Odpadnik - 23.00 Šerif v New Yorku, ameriški film - 0.30 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 9.35 Poročila - 9.40 Majhen veliki svet -10.05 Prvi se pomni - 10.30 Ali veste? -10.55 Risani film - 11.30 Afriški ljudje in pokrajine - 12.00 Dnevnik - 12.25 Šalo na stran - 12.55 In to naj bi bilo življenje -13.45 Popolnoma navadni ljudje, ameriški film - 15.15 Morje - 15.45 Briljantina -16.30 To je Amerika - 17.00 Z jadri okoli sveta - 17.30 Poročila - 17.35 Živa resnica - 18.05 Ponos in predsodki - 19.30 Dnevnik - 20.15 31. mednarodni folklorni festival - 21.25 Stric Buck, ameriški film -23.05 Opazovanja - 23.25 Svet zabave -23.55 Polnočna premiera: Frostov pristop TV HRVAŠKA 2 12.05 Koledar - 12.15 Reševalci - 15.15 Acapulco z dušo in telesom - 17.05 Glasbena oddaja - 17.35 Zakon v Los Angelesu - 18.20 Moč morja - 19.15 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Srhljivka - 21.15 Vransko jezero - 21.45 Vidikon - 22.30 Zgodovina otoka Korčule - 23.05 Hišice v cvetju TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.10 Polarni svet - 12.00 Poročila - 12.05 Ljudski plesi -12.20 Odprti studio - 12.30 Ponovitve: Familija, Vrnitev v raj, Sosedje - 14.20 Odgovarjamo na telefone - 14.30 Živali iščejo dom - 15.05 Filmski program - 16.45 Te-levideo - 16.50 Za boljši jezik - 17.05 Magazin za srčne zadeve - 17.45 Panorama - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Pravljica -19.05 Lotoshovv - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 MC - 20.15 Filmski program TV MADŽARSKA 2 8.00 Vaška TV - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.05 Družina Onedin - 12.05 Tristo bratov in sester - 12.35 Dokumentarni film -- 13.10 Zlatar S. Hann - 13.25 Pro-stozidarstvo - 14.05 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Melodije - 15.25 Pratika - 15.30 Kratki filmi: Vohuni, Avstralska slikanica, Omama hitrosti - 16.55 Vreme -17.00 Nogomet - 19.30 Vesti iz EU -19.40 Familija - 20.15 Podium - 21.00 Mojstrovine - 21.10 Telešport TV AVSTRIJA 1 12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Vse v redu, Corky - 13.15 Življenje in jaz -13.35 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Kirk - 14.50 Superman -15.40 Beverly Hills, 90210 -16.25 Melrose Plače - 17.10 Savannah - 18.00 Šport - 18.30 Tohuwabohu - 19.00 Pleško -19.30 Poročila - 20.15 Saga o Piefkejevih, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.25 Kako ukrasti milijon, kriminalka - 11.25 Trčena kot luna, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Zajtrk v dvojni postelji, filmska komedija - 14.45 Ti si glasba, filmska komedija - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko muzika igra - 22.15 Poročila - 22.20 Ljubezenske zgodbe in zakonske stvari -22.45 Humor ne pozna meja RTL 11.35 Kje tiči Carmen Sandiego? -12.00 Vražiček - 12.45 Psi n mačke -13.10 Polna hiša - 13.35 Mečna družina - 14.05 Princ iz Bel Aira - 14.30 Divji bratje s šarmom - 14.55 Varuška - 15.25 Vsi moji otroci - 16.00 Mlade usode - 16.50 Route 66 - 17.50 Modeli - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 Velemestni fantje, drugi del filmske komedije - 22.35 Ga poznate? - 23.30 Sobotna noč -0.25 Označen za uboj, akcijski film - 2.05 Mlade usode - 2.45 Šobotna noč - 3.35 Modeli NEDELJA 20. JULIJ TV SLOVENIJA 1 8.50 Čebelica Maja 9.15 Otroci polderjev, nizozemska nanizanka 9.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.55 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Pečarovec 11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Igre brez meja 15.30 Dekleta prihajajo, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka 17.40 Po domače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Kamra 21.15 Moški, ženske 22.05 Poročila, vreme 22.15 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 22.40 Svilene sence, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 9.55 Konec tedna, nadaljevanka 10.50 V vrtincu 11.20 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 11.40 Svilene sence, ameriška nanizanka 12.25 Motociklizem za VN Nemčije 15.00 Figarova svatba, opera 18.15 20 let melodij morja in sonca 19.30 Dnevnik 20.00 Alpe - Jadran 20.30 Goli, avstralska nanizanka 21.30 Svet čudes 21.55 Šport v nedeljo 22.25 Kolesarska dirka po Franciji 22.35 Koncert nemškega komornega ansambla 23.50 Alpe - Jadran POP TV 8.00 Pujsji Dol - 8.30 Zvezdne steze -9.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina -9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter Pan - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Koncert: Magnifico & Pissmakers, Vlado Kreslin -12.00 Argument - 12.30 Obraz tedna -13.00 Samski stan - 13.30 Mladi iz Bronxa, ameriška drama - 15.30 Na jug -16.15 Igra svetlobe, nemška drama -17.45 Čudež na avtocesti, ameriški film -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Be-verly Hills - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Detektivka Lea Sommer - 23.00 Zmaj prihaja, ameriški film - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Sezamova ulica -10.00 Za otroke - 11.15 Terra X - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Mednarodni folklorni festival - 14.15 Mir in dobrota - 14.50 Opera Box - 16.00 Pot za Avohle - 16.50 Poročila - 17.00 Zadnji med neuničljivimi, ameriški film - 18.55 Kronika folklornega festivala - 19.30 Dnevnik - 20.15 Na zdravje! - 20.45 Starigrad na Hvaru - 22.50 Opazovanja - 23.10 V ozadju Moulin Rougea - 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.50 Koledar - 12.00 Polnočna premiera: Frostov pristop - 13.45 Dosjeji X -14.30 Vransko jezero - 15.00 Zgodovina otoka Korčule - 15.30 Med nami - 16.00 Oprah show - 16.45 Risanka - 17.00 Dubrovniški poletni festival - 18.00 National Geographic - 19.00 Popaj - 19.30 Dnevnik - 20.15 Film - 22.10 Zakonski pristan - 22.40 Vse ostane v družini, danski film TV MADŽARSKA 1 8.30 Višegrajske igre - 9.05 Moj prijatelj Bonča, tv-film - 10.05 Foxtrott - 10.15 Tri želje - 11.15 Turneja v Čilu - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 15.05 Iščemo pogrešane odrasle - 15.35 Verski program -16.00 Disneyjevi filmi - 17.00 Dokumentarni film - 17.35 Turizem - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik -20.00 MC - 20.15 Filmski program -21.55 Deklamacija - 22.00 Tonic, način življenja - 22.30 Mladi plesalci TV MADŽARSKA 2 8.00 Računalništvo - 8.30 Vesoljske igre - 9.00 Kje, kaj? - 9.30 Zaščita potrošnika - 10.05 Družina Onedin - 11.05 Šport -12.05 Obraz izza stekla, češki film - 13.10 Poje D. Marczis - 13.55 Angleško podeželje - 14.00 Zbledele filmske kocke -14.30 Za mladino - 15.05 Mesečina -16.00 Kolesa in koraki - 16.45 Horizont -17.15 Reševalci, serija - 17.55 Vreme -18.05 Kviz - 18.30 Evropski magazin -19.15 B. Tolcsvay - 20.20 Igre brez meja - 21.40 Telešport - 22.40 Korziški bratje Cheesh in Chong, ameriški film - 0.05 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Konfeti - 8.50 Kje tiči Carmen San-diego? - 9.20 Risanke - 9.55 Disneyev festival - 10.50 Beli žrebec, film - 12.15 Pacific Palisades, filmska komedija - 15.10 Šport - 15.35 Čiti čiti bang bang, filmska komedija - 18.00 Srček - 18.30 Šport -19.30 Poročila - 20.15 Velemestni fantje, drugi del filmske komedije - 22.10 Kolumbe - 23.25 Rdeči orel, film - 2.20 Prepovedana ljubezen, srhljivka - 4.00 Enkrat ni dovolj, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Ko se zopet snideva, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Salzburške festivalske igre - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Opica za vsak letni čas - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Zaljubljene počitnice na Tirolskem, film -16.50 Salve smeha - 17.00 Poročila-17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 19.45 Vreme - 20.15 Nepozabni konec tedna na Capriju, film - 21.55 Zadnji možje - 22.55 Otok, film RTL 9.35 Risanke - 9.45 Disneyev čudežni tim - 10.15 Zakrinkani jezdec - 10.40 Bojna ladja Galaktika - 11.30 Disneyeva filmska parada - 11.45 Past za starše, filmska komedija - 14.05 A-tim - 15.05 Nevihta v raju - 16.00 Herkul in Amazonke, akcijski film - 17.45 Umor je njen konjiček -18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Angela s štirimi pestmi, akcijska komedija -22.05 Spiegel TV - 23.05 New York pod krinko - 0.00 Prime Time - 0.15 Steche-rjev šov - 1.05 Kanal 4 - 1.40 Pa prav Alaska - 2.30 Peter Gunn - 3.20 Hans Meiser - 4.15 llona Christen - 5.05 Barbel Schafer PONEDELJEK 21. JULIJ 17.50 18.35 19.30 20.05 21.05 21.40 22.30 0.00 zanka . ' ■ Svilene sence, ameriška nanizat*1 V krvi, angleška serija Dnevnik Karaoke Bratovščina sinjega galeba, i"®' ska nadaljevanka ; Ogrožena moškost, angleška * mentarna oddaja Brane Rončel izza odra Kolesarska dirka po Franciji POP TV ali« 10.00 Santa Barbara - H' 5^11« ni - 12.00 Detela 13.00 Na sever - 14.00 M .ha. 14.30 Zlatolaski - 15.0« ’ । - F, Mamice - 16.00 Zaliv ^^-l k Santa Barbara - 18.00 Z^. Nevarni Havaji - 19-„„r;čkifilm' : ur - 20.00 Gladiator, Dinastija Monroe, amen RožnatiPa 6 - 23.00 Partnerja - O.v ur angleška komedija - Z. tvhrvaskai 7.55 Poročila - 8.00 Dobro Poročila - 10.05 Park 01 ■ ' šef? - 11.00 Neskončno P0,#* 12.00 Dnevnik - 12.25 MW° ’ Santa Barbara - 13.55 Risanka Poročila - 14.15 Šalo na str^ Mil Park 01 - 15.10 Videoklasta - j(-- 15.35 Risanka - 15.45 16.35 Mladostne izpovedi " An teklost v sedanjosti - H'33, srtH' 17.50 Reševalci - 18.35 19.30 Dnevnik - 20.15 Iz dra^ ma: Diogenes - 21.05 Opazovanja - 22.20 Filmska Spencerjem: Zavarovalna polica ■, 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.30 Koledar - 15-4%7.30^k 16.30 Oljčni dvorec Risan)a (j!i 'tl dušo in telesom - ■ h. Hugo - 18.30 Besede, J Županijska panoram PO l( 20.10 Vprašaj, kviz _ 21-30 j3.A zn 55 Otrok, to si 11 , no. '■ IT ZU.IV vplačuj, , .. 20.55 Otrok, to si ti zločinu - 22.25 Rh teči odred jCo' hi teci oarea lij TVMADŽ^^U;^ 5.40 Vaška TV - 6.0 L 9.05 Marienhof - Risanka- l3< Linda, serija - lO-4^ porAjfc sneyjevi filmi i- ^dno^1* . S Poročila - 16.30 SKr o Mišice - 17.30 W J / * 18.00 O ven - )0 N Tv-doktor - l®’3^ 15 MC Otroški kotiček - 18-'x - ‘UL k nik, šport - 20- Racija ' ® usta - 21.50 . k kralj, vojake!, madzarsK - 0.00 Dnevnik Al TV MADZARSK,, - 17.55 Vreme - j ’ rC| - J niki - 18.20 W - 19.00 Telešport , - 21.20 Klicna st. 1° 22j5X ril? «n nmoVnlK irt 11 IM - 0.00 Dnevnik - 22.00 Dnevnik ' 22.45 Istvan Mol 23.35 MC in fr K TV AVSTRIJA । g 0o ta Otroški v Kaliforniji M^i.50 %i J J , -iml 1 .a/ ' jv J i'/i. mska komedija Deklica s cai Smrke! - 13«> & sanke - 14.30 Na ( ^7. .id J TV SLOVENIJA 1 11.35 Otroški svet, ameriška nanizanka 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.10 Kamra 15.10 Moški, ženske 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Para 17.25 Mejniki, nemška serija 17.45" Jake in debeluh, ameriška nanizanka 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 19.30 Dnevnik 20.05 Župnik za 10 tednov, angleška nadaljevanka, 4/6 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme, šport 2 2.35 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 22.55 Svilene sence, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 12.45 Na potep po spominu 13.50 Šport v nedeljo 14.20 Pesmi porabskih Slovencev 14.50 Obzorja duha 15.20 Koncert nemškega komornega ansambla 16.35 Goli, avstralska nanizanka . 17.30 Caroline v velemestu, ameriška nani- 18.05 Alf - - 19.00 Karolina . zeiis^ ... on 15 $0 rocila - 20-1? 2l.’n v?8« mska komedija 0 frstl a#1 ‘S- ' 2.35 V senci dvom , igra, film TVAVSTR^^ 9.00 Čas v sliki ti jn *p,1 sliki - 13-1° . Malj^ iepi Pavel - 21-05 » 2 2.30 Kultura 2 05 u 1.35 Poročila filma RTL 6.00 Poročila - ^pioki« Poročila-6-35 |o ob sedmih' • 0{il»k nami - 8.00 ročila - kdo razbija - jstef। , U 15.00 llona ~ VW ser _ 17.00 Je°>r 1^ in vojna - 5o ^rif 1 Magnum - a uprta Meiser - 4-bel Schafer ?i Želevizijski spored od 18. do 24. julija torek ILMM dola- ji* «r rf ”•2 * ;} i' zanka'" debeluh. ameriška nani-«15 B* h ameriški film I* tanka'Pt>ltierjev' niz°zemska nani- *’ ’ ®vedska nanizanka detektiv, ameriška ni- K«. 1’ %in\ ?6'^ • ^5^ Veem6stLk ameriška nani- “Ntene sen CS’ ameriška nanizanka i2 o” 'noč k Z |/ gVVel6mestu’ ameriška nani- TiB56'Jadran6' ameriaka nanizanka ^Pni^ Zadn angleška na- L unevnih ’ m r®9a''en' F'°"ywod, angleška se-fe^P^et: Zimbabve, avstral- */P ^!ten^ra1. Sam, ameriški film Pm9'3 ' 11.00 Zaliv Ijubez-A5,,Fa - 13.00 Munkci -riS.jnu 30 Zlatolaski - 15-0° t'l.ta Mamice - 16.00 Zaliv Iju- Barbara - 18.00 Zla-A10 “Nevarni Havaji - 19.20 Vre-V'h d“r ' 2° 00 Ukradeni otro-«.307a - 21.40 Bolnišnica V’ 2? ' 2300 Partnerja -r-l.on ?'e9a panterja, angleška ak 94 ur »f O1 K’ M??5 fW°br,° iutr° - 10 00 MU!'OO Nla.nja - 10.35 kwk' 12 25k^čno P°tovar|ie V'n? 13 - 13.10 »i 5 Sal° naTka ’ 1410 |V!- e'1S.0O 7 stran - 14.45 V « - , 5 Rarii a»ai nai bi bil° t0 ’Ai 6'4q Ml Njania - 15,45 9 S^ak^lo1 ad°stne izpovedi i'S ' ' IB.?35 Poročila - ' 2°'15 v5 KoI° sreče ■ SKL 20 50 Zakon - danes, K s^teL19 ' Tv-parlament ' -' 22 se40 Mojstrovine 5 > n5 F^ska noč z (Ws Por4yae)ano dekle' »■»■E?'.!’-30”"-^4 amBb®10 v barvah: ‘®.35 p°ric.ni vzhod -OfL r°^ “ 9-40 j ft ^irJ2,00 p " 11-10 Po- - 15.05 "»H.' 1»'3O vuP6ska ~ ,5-,30 Poročila akW$Tv °b'! , , 17,°5 čebeli-Ka*oiiška iriMVi1« 18.30 Kviz - 1H6|6^Cn ' 19.30 Dne-V«' Večenn® °ci- serija -//Ih. ' 23,55 Posel KS* ^^4 1R ft' lB rL°5 Ch.. 6,35 Dreh- i 22:45 Pom- k 1» n " 1r AAlarmna Sl ^0 Vari Grozno fjika ' 19-3° Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Trojica, v katero bi se zaljubila - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Univerzum: Yellowstone - 21.10 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.00 Primer za dva - 0.05 Oddaja o kulturi: Projekt X -0.35 Kratka zgodovina časa, dokumentarni film - 2.35 Očividec, drugi del filma RTL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila -8.45 Springfiel-dska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Dvojni zagon - 21.15 Tequila in Bonetti - 22.15 Quincy - 23.10 New York pod krinko - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna SREDA 23. JLLIJ TV SLOVENIJA 1 10.00 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 10.50 Zajtrk pri Tiffaniju, ameriški film 12.35 Svet čudes, avstralska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Melodije morja in sonca 15.35 Svet narave, angleška serija 17.00 Obzornik 17.10 Etnika - šola ljudskega plesa 17.30 Utonilo je sonce, mladinska nadaljevanka, 2/6 18.10 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 1/39 23.05 Svilene sence, ameriška nanizanka sivem in mama, tv-igra - 17.20 Pratika -17.25 Družinski zdravnik - 17.55 Vreme -18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Madžarska s kamero, magazin podeželja -19.05 Leteti je lažje, serija - 20.05 Vse ali nič, kviz - 20.30 Nogomet - 22.30 Vreme - 22.35 Aktualno - 23.05 Klicna št. 107 -22.30 Popotnik, serija - 23.55 MC TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.10 Vonj ljubezni, filmska komedija - 10.40 Kolumbo - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrke! - 13.00 Tom in Jerry -13.25 Risanke - 14.50 Naša mala farma -15.40 Šport - 16.25 Airwolf - 17.15 Prijatelji za vse življenje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 James Bond: Pogled v smrt, akcijski film - 22.25 Nogomet -23.35 Kraj zločina - 1.05 Družba za gospo Di Marco, filmska komedija - 2.50 Dih smisla, film - 4.45 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Anamarija -ženska gre svojo pot, nova serija - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Divji timijan, romanca - 21.45 Pogledi s strani: moda - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: Hitler na Dunaju - 23.00 Žarišče: Hitlerjeva ljubica Eva Braun - 23.55 Gospa v hermekinu, filmska komedija - 1.55 Očividec, tretji del filma RTL 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi -8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Film, prvi del - 21.05 TV-na-svet - 21.15 Film, drugi del - 22.05 Štern TV - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje ga festivala - 23.35 Filmska noč z Budom Spencerjem: Zvezda - 1.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.15 Koledar - 13.25 Barretti iz Ulica Wim-pole, ameriški film - 15.05 Resnični Divji zahod - 15.50 Bleščica - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 18.05 Hugo - 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Vprašaj, kviz - 20.35 Dosjeji X -21.30 Ženska z dvema obrazoma, ameriški film - 23.30 Greta Garbo, ameriški dokumentarni film TV MADŽARSKA ! 9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Posebna velikost, kriminalka - 11.10 Od mize do postelje, serija - 12.00 Poročila -13.55 Posel - 14.15 Gimnazija strtih src -15.05 Počitniški program, vmes ob 15.30 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi - 17.55 Kamni in knjige - 18.15 Tv-doktor - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Malo mesto -20.50 Friderikus - 21.55 Klip mix - 22.05 Vrtalec zidov, madžarski film - 23.35 Te-lejazz - 0.25 Posel - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Za otroke - 15.55 Ljudje v naravi - 16.15 Sotrpini -16.25 Način življenja 2000 - 17.00 Orson in Olivia, risanka - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini- 19.05 Družina Onedin - 20.10 Igre brez meja -20.25 Madžarski glasbeni festival - 21.10 Pratika - 21.15 Silicijska dolina - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.45 Šport - 23.45 MC TV AVSTRIJA! 6.10 Otroški program - 8.40 Naš glasni dom - 9.05 Šport - 9.30 Naša mala farma -10.15 Pobeg s planeta opic, znanstvenofantastični film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 13.00 Tom in Jerry - 13.25 Risanke -14.50 Naša mala farma - 15.40 Šport -16.25 Airwolf - 17.15 Alarmna koda 112a -18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Up in slava - 19.30 Poročila -20.15 Komisar Rex - 21.05 Hopla - 21.55 Umor prve stopnje - 23.20 Za Molly skozi pekel, film - 1.00 Vražji, film - 2.50 Velika laž Lylah Clare, melodrama - 5.00 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 13.55 Anamarija -ženska gre svojo pot - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Poročila -18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Cas v sliki - 20.15 Izdelano na Štajerskem - 21.105 Belo-modre zgodbe - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling -23.00 Nočna straža - 23.50 Poročila -0.00 V kraljestvu ruskega medveda, prvi del - 0.45 O rastlinah in ljudeh, prvi del - 1.15 Šport - 1.30 Pogledi s strani - 2.05 Pogled v deželo - 2.50 Gorila in kazenska kolonija v džungli, kriminalka RTL 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi -8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopar-dy! - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank - 21.15 Straža - 22.15 Skrivnosti z Jorgom Draegerjem - 23.10 Mož brez identitete - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHŽ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHŽ) ČETRTEK 24. JULIJ TV SLOVENIJA 2 16.10 Svet poroča 16.40 Turistična oddaja 16.55 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 17.20 Svilene sence, ameriška nanizanka 18.05 National Geografic, ameriška serija 18.55 Filmski triki 19.30 Dnevnik 20.00 Predkrog lige prvakov in UEF-a 22.30 Omizje 0.00 Jazz iz kluba Gajo POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Partnerja - 13.00 Taksi - 13.30 Bolnišnica upanja - 14.30 Zlatolaski -15.00 Varuška - 15.30 Mamice - 16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 Santa Barbara -18.00 Zlatolaski - 18.30 Nevarni Havaji -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Častnik in gentleman, ameriška drama - 22.15 Pleško - 22.45 Taksi - 23.15 Partnerja -0.00 Rožnati panter vrača udarec, angleška komedija - 1.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Prvič, otroška serija -10.35 Kdo je šef? - 11.00 Neskončno potovanje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila -14.00 Srca zahoda, humoristična nanizanka - 14.45 Prvič - 15.10 Novi stari kraj -15.40 Raziskovalec - 16.35 Mladostne izpovedi - 17.00 Lepa naša - 17.30 Poročila - 17.45 Reševalci - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Turistični magazin -21.05 Portreti: Reza Pahlavi - 22.05 Opazovanja - 22.25 Serijski film - 23.30 Film -1.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.40 Koledar - 12.50 Črno-belo v barvah - 15.50 Bolnišnica upanja - 16.35 Oljčni dvorec - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 18.05 Hugo - 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašaj, kviz - 20.30 Sestre, nadaljevanka - 21.20 Filmi Ginger Rogers: Gospodična mamica -22.40 Koraki, glasbena oddaja - 23.30 Pazniki časa TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Linda, serija - 10.45 Za otroke - 11.10 Trije doktorji - 12.00 Poročila - 13.55 Posel -14.15 Narodnostne oddaje - 15.05 Počitniški program, vmes ob 15.30 Poročila -16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Kazincbar-cika '97 - 17.35 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo pogrešane odrasle -18.15 Mentalna higiena - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Show, izbor iz zabavnih programov - 22.10 Deklamacija - 22.20 Igralci, ameriški film - 0.20 Posel - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 107 - 22.30 Popotnik, serija - 23.55 MC16.00 Malo juga, serija - 16.25 Moški v TV SLOVENIJA! 10.30 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 11.00 Cadfael, angleška nanizanka 12.30 Rojen med divjimi živalmi, francoska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 16.00 Novice iz sveta razvedrila 17.00 Obzornik 17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine > 17.35 TominJerry 17.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka, 7/10 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.00 Moški in ženske so ustvarjeni za srečo, francoska drama, 2. del 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 2/39 23.05 Svilene sence, ameriška nanizanka 23.50 Tednik TV SLOVENIJA 2 15.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 1/39 16.05 Svilene sence, ameriška nanizanka 16.50 Šport 18.30 Filmski triki 19.00 Skrb za zemljo, angleška serija 19.30 Dnevnik 20.05 Sladka Lorraine, ameriški film 21.35 Šepet iz naslonjača 22.05 Ciklamen, tv-drama 23.10 Koncert ob 75-letnici Uroša Kreka 0.00 Trio Luvvigana 0.25 EP v atletiki za mladince POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Partnerja - 13.00 Taksi - 13.30 Dangerfield - 14.30 Zlatolaski - 15.00 Varuška - 15.30 Mamice - 16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski - 18.30 Nevarni Havaji - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Družinski album, ameriška nadaljevanka, 3/4 - 21.00 Newyorška policija - 22.00 Argument - 22.30 Taksi -23.00 Partnerja - 0.00 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije - 0.30 Sled rožnatega panterja, angleška komedija - 2.00 24 ur TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Pajkova mreža - 10.20 Ko sprašujem odrasle - 10.35 Kdo je šef? -11.00 Neskončno potovanje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Srca zahoda -14.45 Radost glasbe - 15.30 Risanka -15.45 Raziskovalec - 16.40 Mladostne izpovedi - 17.05 Živeti z ... - 17.35 Poročila - 17.50 Reševalci - 18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Potopisna reportaža - 20.45 Prometne nesreče - 21.30 Reševalna 911 - 22.25 Nakup in prodaja delnic -22.40 Opazovanja - 23.00 Kronika filmske- PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila-12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur- 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila- 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zliifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice - 21.00 Poročila -21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nst-snmv - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mur-sko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S kr-ščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 28 Moja največja želja En dan z izolskimi ribiči Bilje dan, ki gaje naredil Gospod ga. Pač »panonski mornarji«. Kako močno pijačo bi morali vzeti na pot že zaradi »strahu« dentov, so tudi tokrat ladje plule po dogovorjeni trasi - koridorju. Med vožnjo je kapetan na instru- Včasih nanese tako, da gre vse narobe, in potem je človek slabe volje. Zgodi pa se tudi obratno: vse gre gladko in človek bi zavriskal od veselja. Gospod Loredano Glavič, direktor družbe Riba - ribištvo na morju, d. o. o., Izola, je soglašal, da četverica iz Pomurja lahko pride na ribiško ladjo Droga 2 in preživi dan z ribiči, ki pet delovnih dni v tednu lovijo ribe na odprtem morju - v mednarodnih vodah. Na obalo, kjer ni čakala le omenjana ladja, ampak še nekaj drugih podobnih ribiških plovil, smo prišli veliko prej, preden naj bi (smo) izpluli. Neučakanost je bila velika. Pač posledica radovednosti, želje po doživetjih ... Ne ponudi se pogosto možnost, da bi se »kontinen-talec« prelevil v »morskega ribiča«. Še posebno je bil na trnih dolgoletni naročnik Vestnika Zdravko Lipič, ki sicer stanuje v Mariboru, drugače pa je doma Kmalu po sedmi uri so iz pristanišča odplule ribiške ladje. Na Drogi 2 je bila Vestnikova ekipa in bralec Zlatko Lipič, ki se mu je tako začela uresničevati največja želja: en dan z ribiči na morju. pred valovi, morskimi psi, dasi-ravno smo pozneje zvedeli, da ribiči predvsem pogosto naletijo na do človeka prijazne delfine. Le-ti pa niso ničkaj prijazni do ribic, kajti prav tiste, ki naj bi jih ulovili ribiči, često sami požrejo. Po drugi strani pa so tudi neke vrste signal ribičem, saj so tam, kjer so delfini, tudi večje jate rib. Naša in druge ribiške ladje so druga za drugo zapustile izolski pristan in si utirale pot na odprto morje - v mednarodne vode. Slovensko morje je majhno, v njem je premalo rib, zato ribiči lovijo zunaj našega območja. Da ne bi bilo inci- ■ lasti Ni morja brez galebov! Velika jata jih je prilete a ribiči »razporejali« ribe v zabojčke, saj je bilo tu 1 Potem ko so instrumenti odkrili jato rib, so mornarji spustili na dno morja 170 metrov dolgo ribiško mrežo, v katero se je ujelo 3.000 kilogramov rib. ribiški ladji, ladjedelnici v An sodobno (sate11 opremo, že om« J radar in drugo-nal, da ulov tega d ne obilen, tore P sonce še m tudi ribiči s so uPanju "tao veleti drugo m bilo Vjrfj gim tudi zato-prehitro dviguj je utrgala ena j Kapitan ribiške ladje Droga 2 Rajko Jakomin je bil zelo prijazen do gostov na ladji in rade volje je odgovoril na vsa vprašanja. iz Tešanovec, kajti prav on je tisti. ki nas je »napeljal« med ribiče. Njegova največja želja, lahko bi rekli super želja, za katero nas je prosil, da bi mu jo skušali uresničiti, je bila: preživeti dan z ribiči na odprtem morju. Na »ribičijo« nismo odrinili ponoči, ampak podnevi - kmalu po sedmi uri. Ladijska posadka je seveda vedela za naš prihod in kar hitro smo navezali stike. Kapetan ladje Droga 2 oziroma voznik je bil Rajk«? Jakomin, glavni strojnik Duško Stankov, strojnik Marino Rupnik, mornarji Robert Benčič, Baligo Juriševič in Nebojša Gambero, kuhar pa Bogdan Čebohin, ki je imel ta dan nekaj več dela, kajti malico in kosilo je pripravil tudi za nas, ki pa smo naredili velik greh, kajti na plovbo nismo ponesli s seboj nič alkoholnookrepčilne- V ribiško mrežo se je ujelo največ sardonov, potem sardel... Vse to je bilo treba sortirati po vrstah in velikosti. V delo so se vživeli tudi vestnikovci. večeru in n w]uJevf jmlj kjer so oddale 2 berta, Duška in čajen delovZap>Jk vimonakopn^^ kmurju), P2-1 Prejeli smo Moravske Toplice -samoprispevek Dne 14. 6. 1997je KS Moravske Toplice s povratnico povabila na pogovor lastnike, ki imajo objekte v vinorodnem območju, pa ne stanujejo na območju te KS. Udeležba je bila zelo skromna. Predstavniki KS so na dolgo in široko pojasnjevali, kaj je bilo v zadnjih letih narejeno in kaj bi bilo še potrebno narediti ter kako je KS zašla v velike dolgove, ki jih ne more odplačati. Zato so se odločili za uvedbo novega vira dohodkov, to je samoprispevek za vse lastnike objektov v vinorodnem območju. S svojim predlogom so razdelili vinogradnike na tri skupine, in sicer: - vinogradniki, ki nimajo objektov in jim ni potrebno ničesar prispevati, - vinogradniki domačini, ki imajo objekte, naj bi prispevali po 100 DEM letno in - vinogradniki tujci, ki ne stanujejo na območju KS, pa imajo objekte, naj bi prispevali po 200 DEM letno. Ta predlog ustvarja diskriminacijo in slabša odnose med vinogradniki. Navzoči se s predlogom niso strinjali, kljub temu pa je predsedujoči povedal, da bodo vztrajali pri svojem predlogu. V razpravi je prevladalo mnenje, da navzoči niso proti samoprispevku, vendar naj bo takšen, da bodo vsi lastniki nepremičnin prispevali sorazmerno svojim obremenitvam komunalne infrastrukture. Zbrana sredstva naj bi se uporabila za izboljšanje infrastrukture v vinorodnem območju, ne pa za poravnavo starih dolgov. Med razpravo je bilo slišati, da se tudi Občina Moravske Toplice pripravlja na obdavčitev lastnikov nepremičnin na vinorodnem območju, zaradi česar bi bili ti dvojno obdavčeni. Zanimiv način razvoja demokracije in približevanja lokalne samouprave občanom! »Tujci« mentih spremljal - vodil ladjo, eko-sonar pa je na ekranu risal globino morskega dna. Na ekranu so se sčasoma začele pojavljati tudi lise, kar laiku ne pomeni nič, mornarjem pa veliko. Gre za jate rib. Menda smo bili 30 milj od obale, ko je padla odločitev, da v morje spustijo 170 metrov dolgo mrežo. En krak te je nase pripela ladja - dvojčica (Droga 1), nakar sta obe (v medsebojni razdalji kakih 200 metrov) vlekli mrežo, ki je bila kak meter od morskih tal. Tam so (bile) ribe, ki naj bi se ujele. Po dobrih dveh urah vleke mreže je končno napočilo težko pričakovano dejanje: dviganje oziroma navijanje mreže nazaj na valj na ladji. Najprej je prihajal redkejši del mreže, potem pa vse gostejši in prav v tem je bilo okrog 3.000 kilogramov rib, predvsem sardonov, sardel in nekaj manj šurijev in škambrov. Večji del izplena je pripadlo naši ladji Droga 2, ker je tan dan ona prva vrgla M........ — Ulov ni bil ne slab ne posebej dober, anipaa |edu-ribe spustili v veliko kad, v kateri so bile ko m‘ rii‘o spo^^« smose ., lePo,'/J na «««1 namreč »dan^^ dneVI-k° ^551 ZJ mrežo, manjši del pa ladji Droga 1, ki je pomagala pri lovu. Ribe, ki sojih stresli iz mreže v plastično kad s premerom kake štiri metre in v kateri so bili koščki ledu, je bilo treba sortirati po vrstah in zložiti v zabojčke. Na enega je bilo mogoče dati do sedem kilogramov rib. V to delo so se zelo uspešno vključili tudi priložnostni »ribiči« Zdravko, Anja in Nataša, sam pa sem ostal na krovu ladje in zrl v vodo v upanju, da se bodo prikazali delfini, a jih ni bilo na spregled. Veliko sem tudi kramljal z zelo prijaznim voznikom ladje kapitanom Rajkom Jakopinom. Vozili (in lovih ribe) smo se na 30 metrov dolgi in sedem metrov široki O 5 Računalniški - - 0» TEČAJI B2 d.o.o., Slovenska 42, tel/fax: (069) 37-160 ^obdob' pry™ ju'yem so v KS Kog uvedli samoprispevek za Zlizano6 in? 'et' Referendum Je namreč uspel. Denar bodo ^P^Uenik °aaev.'n §radnjo cest, obnovo kulturno-zgodovin-^Barkvt l°V’-t’aSt* cer^ve’ *n za druge namene. Nekaj malega ‘*očju K b°d° Prispevali tudi tisti, ki sicer bivajo drugje, ^e,1Pris Pa ™aj° Počitniške oziroma vinogradniške hišice. ■ tudi od »domačih« zdomcev. (J. Ž.) Iffftoč’ pr' ~ Gas'lsk° poveljstvo Občine Lendava je ob |tltžflo21 a • Pet'šovci pripravilo tekmovanje, ki se ga je EoteroSf r,n' P°merde so se v hitri mokri vaji, razvrščanju ' Prvo mesto je pripadlo gasilcem iz Doline, tnkd'’ pa 80 tekmovalci iz PGD Mostje - Ba-I a 'iškimi desetinami so se najbolje uvrstili mladi __ iz Strehovec, drugi so bili gasi-lei iz Gaberja; med pionirji pa I so največ točk zbrali mladi ga- I silci iz Dobrovnika, ki so tek-I movali predvsem v vaji z ve-| dro. Vsi prvouvrščeni pojdejo I na regijsko tekmovanje, ki bo jeseni v Lendavi. (J. Ž.) MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. 5qodb motorna vozila NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, hisex, stare 12 tednov, po 400 SIT, ter grahaste nesnice po 500 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml4162 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Gašpar, Markovci 64, tel.: 52 064. ml4175 BREJO KRAVO prodam. Tel.: 79 142. m 14177 DVE ČISTOKRVNI NEMŠKI OVČARKI, stari 8 tednov, prodam. Tel.: 65 205. ml4197 PERZIJSKE MUCE prodam. Tel.: 76 590. ml4199 VZREJA NESNIC jarčic v Babincih 49 - kmetija Tibaut, tel.: 82 401, ogled vsak dan, strokovni nasveti zastonj, m 14204 kmetijska mehanizacija VRog VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 090 4S 62» PAR., s. p. , 156 SIT/min. 04214 VEDEŽEVANJE - TAROT 090 42 OS 1min 156 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4*1 02 1 min 156 sit NON - STOP GOLF GL 1.3, letnik 1982, registriran do aprila 1998, ugodno prodam. Tel.: 57 134. m 14122 MERCEDES BENZ TIP 115, registriran do julija 1998, z odličnim motorjem, prodam za 2.200 DEM. Tel.: 062 731 216. ml4143 GOLF, letnik 1977, registriran, prodam za 60.000 SIT. Kupšinci 23. ml4166 ŠKODO 105 L, letnik 1978, registrirano do 7. 8. 1997, z rezervnimi deli, prodam za 30.000 sit. Markišavci 21, tel.: 27 877. posesti DILL d.0.0. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA 5 stop HDBil MLIN DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI - osovnik 090 75 17 *VSE bioenergetik JASNOVIDEC iRIDIOLOG ERIK LJUBEZEN ZDRAVJE KARIERA DENAR RUBIKON VEDEŽEVANJE M UR NOVH0 j ......uu uuu wrwi pomtflEzajutl. . _.- - -. 09042 70 ^SESKE STORITVE telefoni 062 224 009, 640 093 La STOPNIŠČ/ **t|^Vescica pri Murski Soboti, tel.: 31 310 ---------------------- E^lha Sl" (°69) 24 389, Murska Sobota Vc^Orl ■ Ja deviz na več obrokov (s 9a računa). ml4179 MOPED AVTOMATIK Tomos, skoraj nov, ugodno prodam. Škafar, Tropovci, Mejna 9. ml4182 NISSAN MICRA 1,0 LX, rdeč, letnik 1993, 62.000 km, registriran do 6/98, z dodatno opremo, prodam za 9.000 DEM. Tel.: 32 391. ml4185 OPEL CORSA 1,3 i, letnik 1990, registriran do maja 1998, kovinsko srebrne barve, in Zastavo 128, letnik 1988, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 57 350. m 14189 LADO 1300 S, letnik 1987, generalno obnovljeno, in lado 1200, karambolirano, ter motorno in traktorsko kosilnico ugodno prodam. Fokovci 2, tel.: 44 011. ml4198 TOVORNI AVTOMOBIL TAM 80, keson, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 45 090. m 14200 RENAULT 4, letnik 1984, lepo ohranjen, registriran do januarja 1998, prodam. Tel.: 45 610. m!4202 GOLF II D s spojlerji GTI, zatemnjena stekla, prodam za 6.500 DEM. Tel.: 82 156. ml4203 OPEL KADETT C, letnik 1977, registriran do marca, zelo ugodno prodam. Tel.: 59 232. m 14207 Živali MENJALNICE ENKA UPRAVA: M. Sobota Stanata Rozmana 17 9000 M. Sobota 'O. » 09V32-2J0, fax: MV32-170 11 hna.. " “as? tež®’225 naprav NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred ne-stnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. m 13121 KRAVO in telico, obe breji, prodam. Alojz Kuzma, Tišina 52. m 14125 KRAVE, mlade, breje 9 mesecev, in samonakladalko, 19 m3, SIP, prodam. Tel.: 46 001. m14!35 KRAVO, brejo, po izbiri, prodam. Kerec, Vidonci 97. m 14161 Njivo, 1 ha, v Krncih dam v najem ali prodam. Štefan Hari, Sebeborci 97. m!4129 HIŠO Z VRTOM na Hotizi prodam. Informacije pri Mariji Tivadar, Hotiza 79, tel.: 061 168 1595. ml4132 HIŠO na lepem mirnem kraju v Se-beborcih 125 ugodno prodam. ml4144 VEČ PARCEL MEŠANEGA GOZDA v Ratkovcih prodam. Ra-tkovci 5, tel.: 24 468. m 14146 HIŠO v Kruplivniku, na zelo lepi legi, prodam. Tel.: 22 232. m 14149 VISOKOPRITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO, velikost 220 m2, parcela 700 m2, na lepi lokaciji v M.Soboti, prodamo. Š - 3689, DILL, d. o. o., tel.: 069 32 322. MEDETAŽNO HIŠO, velikost 140 m2, 'parcela 1.800 m2, na mirni lokaciji v Veržeju prodamo. Š - 3810, DILL, d. o. o., tel.: 069 32 322. ml4158 ENOSTANOVANJSKO HIŠO (CK, tel.) v središču Murske Sobote prodajo. Tel. 23 591. m 11888 V FOKOVCIH 17 prodam hišo z manjšim vinogradom. Tel.. 24 408. ml4165 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM prodam. Ratkovci 5, tel.: 24 468. m!4173 NJIVO, 1 ha, travnik, 0,60 ha, v k. o. Tešanovci, prodam. Tel.: 21 933, po 18. uri. m 14184 OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice dam v najem. Tel.: 32 092. ml4187 PRITLIČNO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 2000 m2 zemljišča prodam. Tel.: 77 408. m 14190 DVOINPOLSOBNO STANO- VANJE v bloku, pritličje, 68 m2, s centralnim ogrevanjem, v Rakičanu, prodam. Tel.: 27 418. m 14191 V NAJEM DAM DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, najrajši dekletom, srednješolkam. Tel. 24 130, zvečer, m 11811 TRIINPOLSOBNO STANOVANJE v središču Beltinec prodam. Tel.: 42 835, Zrinski, Ravenska 5, Beltinci. ml4193 TRISOBNO STANOVANJE ugodno prodam na obroke. Tel.: 041 674 883. ml4196 TRAKTOR T 40, ruski, pogon na vsa 4 kolesa, star 7 let, cena 650.000 sit, prodam. Ogled vsak dan po 17. uri: Viktor Vogrinčič, Krašči 52. ml4133 BALIRKO MASEY FERGUSON, valjarje grudarje, IMT 585, prodam. Tel.: 31 271. ml4148 TRAKTOR IMT 577, s pogonom na vsa 4 kolesa, in 1501 laškega rizlinga prodam. Rogan, Nuskova 26. ml4155 ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE SIP, KK 30, prodam. Tel.: 87 991. ml4156 PRODAJA RABLJENIH STROJEV: visokotlačne balirke, vse vrste pajkov, polži za zrnje in druga mehanizacija. Tel.: 004 33155 2456, vsak dan, 069 57 450, po 18. uri. ml4159 ŽETVENI KOMBAJ ZMAJ 133 prodam ali menjam za prikolico. Tel.. 41 013 ali Lipovci 103. m 14181 KOMBAJN ZMAJ 133, letnik 1984, pripravljen za žetev, prodajo ali menjajo za drugo mehanizacijo. Ivanci 70, tel.: 47 008. ml4188 NAJCENEJŠI TRAKTORJI V SLOVENIJI! IMT 539 12.200 DEM, Ze-tor 34 40 24.957 DEM, Zetor 63 40 28.841 DEM, Zetor 73 40 31.958 DEM. Cene so brez PD. Traktorji v zalogi. Tel.: 72 329. m 14195 SEME oljne repice za zeleno gnojilo (1 kg 200 SIT) prodajo. Kupšinci 11, tel.. 31 293. ml4176 VINO, LAŠKI RIZLING, po ugodni ceni prodam. Bakovci, Partizanska 22. m!4183 SEME BUČ GOLIC kupujemo in zamenjujemo po ceni 260 SIT ter pšenico prodam. Tel.: 82 441. ml4201 KOVAŠKO VZMETNO KLADIVO (FEDERHAMER) Andritz, številka 2, prodam. Tel.: 81 576. mI4205 KURJI GNOJ ugodno prodajo. Tel.: 87 098, Farma Boreči, m 14206 delo DEKLE z veseljem do dela v strežbi iščemo. Podrobnejše informacije po tel.: 43 109. ml4126 DELAVKO za čiščenje poslovnih prostorov v Ljutomeru in Črenšo-vcih iščemo. Delo je popoldansko honorarno. Tel.: 61 762. ml4I27 Mlajša upokojenka čisti, lika, dela na vrtu enkrat tedensko. Tel.: 31 356, zvečer, m 14141 KVALIFICIRANEGA KUHARJA v na novo odprtem gostinskem lokalu v Rogašovcih zaposlijo. Tel.. 061 553 170, mobitel 0609 620 805 ali pisne vloge na naslov Alojz Bertalanič, Vodnikova 86, Ljubljana. ml4154 POOBLAŠČENI SERVIS vabi k sodelovanju avtomehanika za nedoločen čas. Tel.: 65 137. m 14164 razno KLETKE ZA NESNICE IN ZAJCE ter plastične rešetke za svinjske bokse prodam. Tel.: 42 096. ml3876 VRTNO KOVINSKO OGRAJO v okvirih in vzorcih, pobarvano, dolžine 30 m, in senčilo, dolžine 4,5 m, širine 2,20 m, za balkone in terase, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 46 166. ml3899 ŠPORTNI RIBOLOV, taborjenje, nakup podmerskih krapov. Priporoča se Ribogojništvo Kaučič, Žg. Konjišče pri Apačah.'ml4117 V OKOLICI JANŽEVEGA VRHA pogodbeno lahko fizično delo za več oseb v vinogradu. Tel.: 60 011. ml4118 DRUŽINA ali PAR dobi v najem neopremljeno starejšo hišo na deželi z vodo in elektriko. Možnost koriščenje objekta za rejo živali in vrta. Tel.. 6OOll.ml41I9 PRIKOLICO PAN-AGRA 450, malo rabljeno, ugodno prodamo. Tel.: 21 964. ml4120 500 litrov domačega vina, šmarnice, ugodno prodam. Tel.: 45 563: ml4130 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na OŠ Salovci v šol. 1. 1996, na ime Geza Laco, Kr-plivnik 17. m 14134 STROJ za pomivanje kozarcev, toplovodno kopel in sortno vino prodam. Tel.. 45 294. m 14137 VINO, šmarnico, prodam. Tel.: 72 101. ml4138 KORUZO, luščeno, prodajo po 27 SIT/kg. Tel.: 49 151. ml4139 Preklicujem veljavnost HK št. 30944-3, izdane pri HKS Panonke na ime Branko Bertalanič, Strukovci 49. m!4140 LADIJSKI POD, 690 SIT, 1. kakovost, 520 SIT, 2. kakovost, talni, 1.150 SIT. Smrekov, suh, z dostavo. Tel.: 063 451 082 - Andrej, m 14167 AKACIJEVA DRVA (metrska) z dostavo na dom prodam. Tel.: 47 011. ml4171 VELIKA IZBIRA HARMONIK in drugih inštrumentov. Gančani 115c, tel.: 41 11L m 14174 storitve Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. Alojz Toplak - obrtnik tel.: 0609 646 067 GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel : 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, markize, komarnike, platnene roloje izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. ml4098 Po večletnih delovnih izkušnjah na Švedskem odpiramo s. p. »za gretje in vodomontaže« iz bakra z visoko kakovostjo ter ugodnimi cenami. Dobrodošli z naročili. G-V Montaža, Petišovci, Lendava, tel.: 76 376 ml4121 LAMELNE ZAVESE, screene, komarnike, alu in plastične rolete, žaluzije, plise in rolo zavese ter sklopna (»harmonika«) vrata montiramo. Tel.: 23 296. m 14160 LAMELNE ZAVESE, od 2.800 sit za m2, žaluzije že od 2.600 sit za m2 in rolete po 3.500 SIT/m2 prodajajo. V ceno je všteta tudi montaža. Tel. 71 410. m!4168 ODKUPUJEMO DELNICE investicijskih skladov in Petrola B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062 631 164, od 9. do 20. ure. ml4180 mnogi so vam obljubljali hitro hujšanje s ČUDEŽNIMI PREPARATI Pa ni bilo tako !!! VAM PONUJA ZDRAV IN UČINKOVIT PRIPOMOČEK v obliki tabletk I 2 DODATKOM Multivitaminov I Cena 2.900,00 SIT MINSKA ŠTEVILKA, KI VAM SPREMENI 0bC2/ 501 - 620 OD 8. DO 16.URE Bila si trdna kakor skala, bila pokončna kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. V SPOMIN 17. julija mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama, babica in sestra Olga Muhič iz Dokležovja Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Žalujoči mož in vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi drage mame Agate Rituper roj. 25. 12. 1908 iz M. Sobote se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka v Murski Soboti in osebju Doma starejših občanov Rakičan za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih njenega življenja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! M. Sobota, 14. julija 1997 Žalujoči hčerki 30 Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 47. letu nas je zapustil dragi mož, oče in brat Štefan Lipič iz Sebeborec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala dializnemu oddelku soboške bolnišnice, dr. Stivanu in preostalemu medicinskemu osebju za vso pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 65. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedi Franc Zavec iz Murske Sobote Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami in nam pomagali. Posebna hvala ožjim sorodnikom za vso pomoč in prijateljem za darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poti k zadnjemu, večnemu počitku. Lepa hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi in Komunali. Žalujoči vsi njegovi Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Ni ure, ni dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Zato pot nas vodi tja, kjer tvoj tihi dom režice krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Boleč je spomin na 19. julij, ko nas je zapustila naša draga hčerka, mama, sestra in teta Marija Časar iz Strehovec 57 Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večni bo ostal spomin. 7AHNNLN V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga Ana Dravec iz Gornjih Črnec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: snaha Marija, sestra Pavla in Marjeta Kje si ljuba žena, mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, stara komaj 38 let, nas je nepričakovano zapustila naša najdražja žena, mama, hčerka, sestra, snaha, teta in botra Anica Jošar roj. Časar poslovodkinja v G. Petrovcih z Vaneče Z neizmerno bolečino v srcih izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Iskreno zahvalo izrekamo medicinskemu osebju infekcijskega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Bedernjaku za ves trud. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za čutno odpete pesmi, godbi, predstavniku Veletrgovine Potrošnik in predstavnici vasi Vaneča za besede slovesa ob odprtem grobu. Za nesebično pomoč in oporo izrekamo iskreno zahvalo družini Franca Koudila iz Pečarovec. Lepa hvala tudi sodelavcem iz Veletrgovine Potrošnik, posebno njeni najožji sodelavki Zlatici, kolektivu AP M. Sobota, kolektivu Elektroinštalacije Šinko iz M. Sobote, Dragovim sošolcem s SSTŠ iz M. Sobote in nekdanjim Aničinim sošolcem s trgovske šole iz M. Sobote. Vsem imenovanim in neimenovanim se v nemi bolečini še enkrat iskreno zahvaljujemo. Njeni najdražji: mož Sanji, sin Drago s Sandro, mama, oče, sestra Ivanka z družino in bratje Milan z družino, Feri z Galino, Janez, tast Ludvik z Ženo Olgo ter drugo sorodstvo Mami Anici hvala za življenje, ljubezen in vsak čudovit dan, preživet skupaj. Neizmerno te bom pogrešal - sin Drago Oh, kako čas beži, ze dve leti te več ni. Zakaj si morala nam umreti! Grob prerani ti krasimo, a odgovora od tebe ne dobimo. V SPOMIN ... 14. julija sta minili dve žalostni« od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mamica, snaha m sorodnica Dragica Matuš iz Šalovec Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite pri njenem prinašate cvetje in prižgete svečko. Mamici! Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mamice nihče nama ne more vrniti. Tvoja sinka Marjan in Bojan Bilo lepo je - prelepo, < skalilo srečo je slovo. Slovo od nas najhujše zlo, spoznali smo, da te ne bo. ZAHVALA Pretreseni sporočamo žaio J da nas je v 54. letu nepnc3‘Jt zapustil dragi mož oče, I svak in stric IH Ko s solzno oko na hribček se ozrem, kje moj ljubi dom stoji, kako me v srcu zaboli, zakaj od doma odšli ste vsi. V SPOMIN V teh dneh mineva pet žalostnih let od takrat, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi sin, brat, mož in očka Ernest Kranjec iz Sotine 36 Šest žalostnih let mineva, odkar ni več med nami naše ljube mame Jožefe Koller roj. Mekiš iz Sotine 36 Dolgih in žalostnih petindvajset let pa mineva našemu ljubemu očetu Janezu Kollerju iz Sotine 36 Solze, žalost, bolečina vas zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Iskrena hvala vsem, ki jim prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi vaši najdražji, ki vas imamo radi Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegla ... Ognja prepolna, polna sil, neizrabljena k pokoju sem legla ... Dragi teti in botrci Anici Jošar Z bolečino v srcu se bomo spominjali nepozabnih trenutkov, ki smo jih preživeli s tabo. Nečaki Danijel, Simon, Gregor Ludvik Fartek iz Kuzme 24 Z bolečino v srcu se iskreno zahvalJu-ie^ ja sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan c pospremili na zadnji poti, darovali vence, i nam pa izrekli sožalje- , . nRVcem13 Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pc žalostinke in pogrebništvu Maj • Hvala delavcem Baverhendlina, Brigitim111. S$jice-posebna hvala osebju mariborske bo • ■ bratain Žalujoči: žena Marija, hčerka Brigita, svakinja in drugo sorodstvo 7 S ■ teto Minilo žalostno je eSi, ko zapustil dom in d tjlI, zato pot nas vedno . kjer tihi dom rete i j Solze, žalosti, bol > a ostala je praznina, V SPOMIN _ Boleč in večen bo ostal v naših src’^Q poletni dan, ko je kruta usoda ve 1 iztrgala od nas dragega Rudolfa Vuka^ iz Puževec Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem, mislijo in postojite ob njegovem Pre IS hh S % Vsi njegovi V SPOMIN 17. julija mineva leto žalosti od mladosti za vedno zapustil n Branko Pod!^ iz Murskih Črnec d oh11 Tiho in nemo se ob tvojem preranem 8 (j zakaj ti ni bilo usojeni z gj hU* * Vsem, ki se ustavite ob njegovem g^o (P3 cvetje in prižigate sveče - is^* d Žalujoči vsi, ki smo ga imeli ^1 lulij 1997 li» sS 0115.-25. julija ponujamo POPUST za KOKevAnjE z vedeževolko. '‘JELOVICA &ndustnja, d.d., ŠKOFJA LOKA ' R 61-30, fax: (064) 634-261 ^na mesta: SOBOTA, Cankarjeva 25, tel./fax:(069)22-921 reniverzal, KRIŽEVCI/LJUTOMER SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota /i ODDAJA V NAJEM PROSTORE ŠOLSKE KUHINJE najboljšemu ponudniku Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: 1. celovitost ponudbe, 2. kakovost ponudbe, 3. višina ponujene najemnine, 4. reference ponudnika. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - NAJEM« v 8 dneh od objave na zgornji naslov. 7.3. točke Statuta INDIPA, Proizvodnja oblačil in dežnikov, d. ■> Lendava, Industrijska ulica 2, začasna uprava sklicuje pr V Seio skupščine delniške družbe INDIP, O|zvodnja oblačil in dežnikov, d. d., Lendava, Industrijska ulica 2, 2®- avgusta 1997, ob 12. uri v jedilnici družbe Lendava, Industrijska ulica 2, z dnevnim redom: in izvolitev delovnih Vsklepa uPrave: Skupščina K^ijo v°Ce9a skuPŠčine in verifika-k^^Pisn!6®?37' Predsednika in dveh ^^Pčnosf3^3’ veri^kaciiska komisija Vabljeni notar. Preoblikovanju । V'Pom^383e uPrave: Skupščina Cl Orn 0 Poteku lastninskega ■si Posl°vnimi rezultati za ob-in sprejem letnega po-"6 z mnenjem revizorja. %SAu Začasne uprave ob pozitiv- L?Lria?Casnega nadzornega sveta: F ‘'VAtih Seznani s poročilom o poslo-J. SSsJa°bdobje 1993-1995. »Jl^Hočilo za leto 1996 z mne-S?'Žlet= U^e Audit Murska Sobota. L ^4 > ^"3 se pokriva z dobičkom s 17^° dobička iz leta 1994 se 1995 3 iz leta 1995' Razlika iz-R uj? 'z9uba iz leta 1996 se ? Ietih. liteV Začasnega nadzornega ’ v6e?a3^^ nadzornega sveta - j V w c|3na k Sne9a nadzornega sveta: MSev ^^omega sveta predsta-I IS >io r|dana imenuje svet delali' ^^^t z a-n°v nadzornega sveta Al acasnemu adzornemu 7|Y 8 s? Sejah „ ^omestilu (sejnini) LV n,1 r’k asne unrave: snreime za - uprave: sprejme se v nadzornega sveta. družbe za leto 1997' c Casn®ga nadzornega sveta: K 16 reviz,isk° družbo za leto d'°91 delničarjev. « s Predlogi sklepov del- VA i lpA n ed v splošno-kadrovskem KS?' Prš /A > Lendava vsak delavnik hVK7« Od .^"uava vsak delavnik j RSiiS zasertJ3Ve dnevnega reda do S?le dru9ačne pre-w Vs°Dish dneh po objavi sklica Predlogi mo-^tSo ?a Sedej®3!. 'n Posredovani ^at druzbe- Začasna na?i!h predlogov sprejela %ščj3)Kasneie v 12 dneh po e v časopisu Vestnik skupaj s sklicem skupščine sporočila vsem imenskim delničarjem. Udeležba na skupščini: Skupščine se lahko udeležijo delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe na dan 20. avgust 1997, osebno ali njihovi pooblaščenci. Pooblaščenec delničarja mora imeti pisno pooblastilo, na katerem je navedeno: - za fizične osebe - ime in priimek, naslov ter rojstni datum pooblaščenca in pooblastitelja, število glasov, kraj in datum ter podpis pooblastitelja; - za pravne osebe - poleg podatkov o pooblaščencu in številu glasov še firma, sedež ter podpis in žig pooblastitelja; priložen mora biti izpisek iz sodnega registra. Pisno pooblastilo se shrani pri družbi, kjer je shranjeno ves čas trajanja pooblastilnega razmerja. Pogoj za udeležbo na skupščini je, da delničarji oziroma njihovi zastopniki na sedežu družbe najkasneje tri dni pred sejo (do vključno 25. avgusta 1997 do 14. ure) prijavijo svojo udeležbo oziroma pošljejo pisna pooblastila. Poleg osebne prijave na sedežu družbe je mogoče prijavo za udeležbo oziroma pooblastilo podati tudi s priporočenim pismom. Glasovanje: Glasuje se osebno ali prek pooblaščenca oziroma zastopnika na podlagi glasovnic, ki jih prejmejo udeleženci ob vstopu v prostor zasedanja. Glasovnice bodo kot vstopnica za udeležbo na seji. « Na skupščini se odloča o objavljenih predlogih sklepov po posameznih točkah dnevnega reda. Vsaka delnica daje delničarju 1 glas. Prostor bo odprt od 11.45 naprej. Udeležence prosimo, da se oglasijo vsaj 15 minut pred začetkom skupščine, in sicer zaradi ugotavljanja navzočnosti in sestave seznama udeležencev ter prevzema glasovnic. Udeležence prosimo, da pravočasno zasedejo mesta v prostoru, kjer bo seja. Skupščina bo veljavno odločala, če bodo na seji delničarji z glasovalno pravico za vsaj 15 odstotkov zastopanega osnovnega kapitala (prvi sklic). Če v prvem sklicu ne bo zagotovljena sklepčnost, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne, 28. 8. 1997, ob 13. uri. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. INDIP, Proizvodnja oblačil in dežnikov, d. d., Lendava Začasna uprave družbe Ernest Horvat, l.r. Phare ČREDO program SEKRETARIAT ČREDO PROGRAMA EVROPSKE UNIJE OBJAVLJA POZIV K ODDAJI PREDLOGOV ZA PROJEKTE POLETJE 1997 Phare ČREDO program je program obmejnega sodelovanja za obdobje 1996-1999, ki poteka na mejah 36 regij v 19 državah posameznih držav srednje Evrope in za katerega sta namenjena 102 milijona ekujev sredstev. Namen programa je uveljavljanje dobrih sosedskih odnosov in socialne stabilnosti v mejnih regijah s financiranjem projektov, od katerih bodo imele koristi regije in skupnosti na obeh straneh meje. V Republiki Sloveniji je v program vključeno Pomurje kot obmejno območje z Republiko Madžarsko. Vrednost in področja Okvirna vrednost preliminarnega dela izvajanja celotnega programa je 1,5 milijona ekujev in bo znana po odločitvi komisije Evropske unije. Preliminarni del zajema samo mehke projekte, ki imajo vrednost med 1000 in 50 000 ekujev. Sem so vkjučene dejavnosti pripravljalnega značaja, kot so krajše študijske izmenjave in obiski, seminarji in delavnice, izobraževanje ipd. š področij (1) ekonomskega razvoja, (2) kulturnega in športnega sodelovanja, (3) urbanističnih in regionalnih storitev, (4) izobraževanja, (5) varstva narave in (6) lokalne ter regionalne samouprave. Kdo lahko sodeluje Ustanove in organizacije, ki lahko pošljejo svoje predloge projektov, morajo izpolnjevati pogoje, nujne za neprofitni značaj svojega delovanja, so lokalno aktivne v javnem ali zasebnem sektorju ter morajo biti vključene v lokalno okolje mejne regije. Primeri takih organizacij so: (1) dejavniki lokalne samouprave (občine, krajevne skupnopsti), (2) organizacije regionalne ravni, (3) organizacije sodelovanja na medobčinski ravni, (4) »Euro-regije«, (5) gospodarske zbornice, (6) strokovna združenja, (7) zveze sindatikov, (8) nevladne organizacije ipd. Način prijave in izbor projektov Prijave projektov morajo biti oddane v skladu s pravili EU na predpisanih obrazcih. Obrazce ter vse podrobnejše informacije so na voljo pri vodji lokalnega ČREDO sekretariata po telefonu številka (069) 28 030 (Andrej Horvat). O ustreznosti projektov bo odločala komisija EU, ki bo glede na količino in kakovost prispelih predlogov projektov določila skupno vrednost programa za Slovenijo. Rok Upoštevani bodo predlogi, ki bodo prispeli na naslov: Phare ČREDO sekretariat, Trg zmage 4, 9000 Murska Sobota, s pripisom: ČREDO razpis do 10. avgusta 1997 do 24.00. Mi modemi interieri ODSLEJ z novim imenom M lesnina trgovina s pohištvom Murska Sobota, Bakovska 1 ZGRADILI SMO NOV IN VEČJI PRODAJNI SALON NA OGLED, IZBIRO ALI V NAKUP VAM PONUJAMO: 58 sedežnih garnitur, 20 modelov trisedov in dvosedov, 13 modelov spalnic 12 modelov mladinskih sob, 15 modelov rastavljenih kuhinj, 30 modelov jedilniških garnitur, 25 modelov garderobnih omar, 100 in še več modelov različnega kosovnega pohištva, ČE NE MORETE IZBRATI MED RAZSTAVLJENIM POHIŠTVENIM PROGRAMOM, VAM NAROČIMO DRUGEGA - BLAGO IN SESTAVO ELEMENTOV IZBERETE SAMI! UGODNE CENE POHIŠTVA, OB PLAČILU Z GOTOVINO POPUSTI NAKUP S ČEKI IN NA POSOJILO... M VSE TO V lesninaMURSKA sobota, । Bakovska 1, tel.: (069) 21 739, 21 398 NAJVEČJA PONUDBA POHIŠTVA V TEM KONCU SLOVENIJE! Zadnja stran ROŽE ZATE ... - Škoda, ker je domačija Agice Novak iz Beltinec nekoliko odmaknjena od magistralne ceste, zato je marsikdo prikrajšan za lep skem turističnem društvu, rada pa pomaga tudi pri biijraških dnevih v Ižakovcih, saj je to njena rojstna vas. Še dobro, da je nastala ta fotografija pred zadnjim pogled na njene rože: vodenke, surfinije, pelargonije ... in zelene »zavese«. Agica, ki je poklicna sekretarka območnega Rdečega križa, je še posebno ponosna na rože, ki jih ima na okenskih policah. Kot velika ljubiteljica narave je dejavna v beltin- neurjem, kajti deževje je nekoliko osiromašilo bogastvo cvetov. - Š. S. MAČKOVCI - Po daljšem premoru se spet nekaj do-____ gaja! Na pokopališču so položili tlakovce, razmišljajo pa tudi o širitvi poslednjega počivališča in ureditvi razsvetljave ter večjega parkirišča. Most čez potok pri pošti je bil že lep čas v obupnem stanju in je ogrožal prometno varnost. Zdaj so le obnovili lesene mo-stnice in prebarvali ograjo. Dokaz, da se tudi z malo denarja (in kančkom dobre volje!) da veliko narediti. Pri podružnični šoli v Mačkovcih bodo še pred začetkom šolskega leta »sanirali« drseči teren pri igrišču. Morda pa jim bo celo uspelo urediti asfaltirano igrišče, ki bi ga uporabljali tako šolarji kakor tudi preostali krajani. Šola za zdaj namreč nima primernih prostorov za potrebe športne vzgoje, to pa je poseben problem pozimi. Večnamenski prostor je veliko premajhen in zadostuje le za jedilnico. (J. K.) 1 PUCONCI - Na OŠ Puconci so imeli v tem šolskem ____ letu tudi 20 romskih učencev, od teh 11 v prvem in drugem razredu, šest pa jih je bilo vključenih v pripravo na šolo. V novem šolskem letu bodo organizirali poseben oddelek podaljšanega bivanja za romske otroke. Na ta način bo lažje delo pri pouku in obšolskih dejavnostih, predvsem pa se bosta izboljšala socializacija in vključevanje v okolje. To še posebno velja za učence iz Doline. (J. K.) Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota Na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici na njivi Andreja Vuka je bila v nedeljo tradicionalna prireditev Žetev zlatega klasja. Tekmovalo je 15 ekip žanjic, ki so prišle iz Jurši-nec, Kapele, Spodnje Ščavnice in od Sv. Jurija ob Ščavnici; in sedem ekip koscev iz Odranec, Kapele, Pristave, Čakove, Apač in od Sv. Jurija ob Ščavnici. Med žanjicami je bila najboljša Jožica Žajdela od Sv. Jurija ob Ščavnici, prav tako so se najbolj izkazali svetojurijski pobiralki Marijana Jurinec in Marija Paldauf ter kosec Edi Leskovar. V košnji so se pomerili tudi trije politiki: nekdanja poslanka Vika Potočnik iz Male Nedelje, podžupan Mestne občine Ptuj Ivan Jurokovič in župan Slavko Mihelič. Ta se je tudi izkazal kot najboljši. Po tekmovanju je Franc Belšak pripeljal na njivo 65 let star »danfar«, ki je potem pognal mlatilnico. Zrnje so odpeljali mlet v bližnji mlin na veter. Žetev zlatega klasjo so pripravili: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, PGD Stara Gora in Kmetijska svetovalna služba. - Fotografija: L. Kramberger STO LET KAPELE V MURSKIH ČRNCIH -Pred natanko 100 leti (leta 1897) so v Murskih Črncih zgradili kapelo »Bougi na diko in blaženi devici Mariji na poštenje«. Obsežnejši zapis o tem sakralnem objektu je v knjigi Murski Črnci in njihov jubilej, ki jo je napisal škof. dr. Jožef Smej, izšla pa je te dni. Ker so kapelo tik pred obletnico temeljito obnovili, jo je škof blagoslovil. Sicer pa je bila v nedeljo v Murskih Črncih večja ekumenska slovesnost, v kateri sta poleg katoliških duhovnikov sodelovala konsenior Evangeličanske cerkve v Sloveniji Evgen Balažič in murskosoboški evangeličanski duhovnik Leon Novak. Na tamkajšnjem območju namreč v lepi slogi živijo pripadniki obeh kra-ščanskih veroizpovedi. Oboji so tudi aktivno sodelovali v verskem obredu, pri čemer jim je bil v pomoč pisni program. Fotografija: Š. Sobočan Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 15. 7. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 15. 7. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija ’ 100 1.291,5438 1.310,00 1.332,00 Francija 100 2.687,7705 2.699,80 2.771,50 Nemčija 100 9.087,0596 9.220,00 9.370,00 Italija 100 9,3588 9,30 9,65 Švica 100 11.042,7766 11.092,30 11.386,60 ZDA 1 162,8765 164,40 168,00 FIAT PUNTO NA VAŠEM GRUNTU! VESTNIK in LAJTEK NOVO! ČE VAM V TUJINI ZMANJKA DENARJA! Odslej tudi v LB Pomurski banki Western Union Money Transfer. Če nujno in hitro potrebujete denar, vam prek svetovnega omrežja za hitro pošiljanje denarja - WESTERN UNION -uredimo tudi to. Denar boste prejeli v nekaj minutah na več kot 35000 vplačilno-izplačilnih mestih po svetu. Postopek je preprost. Pokličete svojce ali prijatelje, ti vplačajo želeni znesek v tolarjih v katerikoli od enot LB Pomurske banke, vi pa že čez nekaj minut lahko dvignete denar v krajevni valuti na najbližjem vplačilno-izplačilnem mestu. Če ste ostali tudi brez osebnih dokumentov, se lahko pri prejemu denarja identificirate z geslom, za katero se prej dogovorite s pošiljateljem. Podrobnejše informacije dobite v najbližji enoti LB Pomurske banke. Seznam vplačilno-izplačilnih mest za Vestern Union vam posredujemo tudi po telefonu: 386 61 140 12 23. NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Danes objavljamo tretjo sličico. Zalepite jo v kvadrat, katerega smo objavili v 27. številki Vestnika. Potem ko bomo objavili še četrto sličico julijske na- grade, pa le spet pošljite dopisnice s prilepljenimi vsemi štirimi deli fotografije in upajte, da bo žreb morda nagrado namenil vam. Če pa v mesečnih žrebanjih ne boste imeli sreče, utegnete zadeti celo super nagrado: fiat pun-to, ki bo tako z malo sreče znašel na vašem gruntu. Dopisnice, ki niso izžrebane, namreč shranjujemo za žrebanje avta. Ne pošiljajte posameznih sličič! NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek: Ulica: Kraj: _ Pošta: Podpis: Miran Gyorek- j ni v svoji r^v^ J škem svetu, ko jeI , lokalnih novinarcJJa)i(>j rokah razpela^ । bil v slovesni o« j znamke Harly DaV Stanko pinskysejeodP^ dežu v častni l(0^| stadiona in bo o® ' k na stadionu Na J kjer se že prip ^4p dnjo elektrarne mu močno naj 4 jožeKocun-Z^ /p želi pretrgati^ odnosov z Inzen D kač- .... J t| •v Vl^-I Miha Vodenik sprejel pobudo s It ke Feliksa P^galia^ dietnega in ( ca - Prosvetli6’ pred festivala na J podpišejo P conian ; k ga - Neupostev j( Petrolova** finančni okrepi prevoznika n ^^1 Satriza tega okrepila-Ja s naMA1 davLendav P | , bi polnih ciste gega morda ei Kapl K 33 Gasilci g^^J r Vabaca in vrtu, ki po^-hč^JH dostavo led^s^J® ne. Sto močno vPhaM dohodek^ ■ bi ga ta us ■ vode. «««* bo Vesn^vA več P^ grafov,^/ »fuzbale^ KijO . I kondi^ravi!W , metašigZ ( zodkup^p^gr a s,ilz z A 'm, \ nacin5jeM \d n^^ ’ J I v tujin1- 7® |U