GDK : 232.43:156.5 Pomlajevanje v gnezdih pomeni tudi zaščito pred divjadjo Lado ELERŠEK*, Jože GRZIN** 1. UVOD Gozd je v svoji pomlajevalni razvoJni stopnji lahko zelo ogrožen zaradi preštevil- čne parkljaste divjadi, ki z objedanjem in drgnjenjem uničuje mlada drevesca, še po- sebno pa prav določene drevesne vrste, npr. javorje, trepetliko, jelko, mecesen, bo- rovce itd. Te škode so še izrazitejše pri umetni obnovi gozdov. Posledica tega je tudi pretirana saditev smreke, saj lahko smrekove sadike dokaj dobro zaščitimo pred naštetimi poškodbami in se po drugi strani po poškodbah tudi dobro regenerira- jo. Sadike listavcev in občutljivejših iglavcev lahko zaščitimo kolektivno z žično ograjo ali posamezno z mrežo, količki, plastičnimi tulci in s kemičnim premazom. Vendar je ta zaščita precej draga, ni pa tudi povsem zanesljiva. Poleg te zaščite, ki jo tvorijo različni pripomočki, poznamo še alterna- tivno zaščito, imenovano tudi samozaščito, kar omogoča gostejša saditev drevja v gnezdih, kjer se drevje ščiti samo med seboj. Ta oblika zaščite je že znana pri naravni, redkeje pa pri umetni obnovi. Rast sadik v gosteje posajenih skupinah smo preskusili v desetih gnezdih, ki smo jih osnovaH s sadikami evropskega in japon- skega macesna. 2. SKUPINSKA RAST JE POZNANA PRI NARAVNI IN TUDI PRI UMETNI OBNOVI V visokogorskem naravnem gozdu naj- demo večkrat mladje gozdnega drevja, raz- porejena v manjših skupinah, v katerih se dokaj uspešno upira tamkajšnjim ekstrem- nim in pogubnim dejavnikom biotske in * L. E., dipl. inž. gozd., *" J. G., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, Slovenija abiotske narave. Pa tudi v ravninskih prede- lih je poznano uspešno skupinsko pomlaje- vanje hrasta, ker divji prašiči zrijejo tla na manjših površinah. Mlinšek (1978) ugotav- lja: »Neenakomerna posamična razmesti- tev in gručasta razmestitev je naravna za- konitost v vsem živem svetu in pomeni bistveno značilnost življenja ... Videti je, da je gručasta razmestitev produkt . razvoja razmerja: vrsta- okolje in kot taka idealna struktura za uspešen razvoj vr~te v neki tvorbf.« že v prejšnjem stoletju je Frankhauser priporočal sajenje 10-20 sadik v skupini z manjšimi razmiki. Tako razporeditev naj- demo tudi v naravi in pomeni boljšo zaščito pred drsečim snegom, izsušitvijo, plevelom, vetrom, objedanjem in drgnjenjem. Pri tem pa lahko tudi pri saditvi bolje izkoriščamo mikrorastišča (Leibundgut 1982). Pri nas je priporočal skupinsko sajenje Špendel (Špendel1962), ki je ugotavljal, da v skupini sadike lažje prebolijo saditveni šok, sklep se hitreje sklene, stroški obžetve so manjši, stroški snovanja pa so večji. V skupino naj bi bilo po njegovem posajenih 40-60 sadik z razmi kom 60-80 cm. Obširnejše poskuse skupinskega sajenja hrasta so naredili pred 40 leti na Poljskem (Szymanski 1986). Zaradi pomanjkljive nege in zaščite je po vojni propadlo na Poljskem več kot 200 000 ha nasadov. Me- ni, da je pri skupinski saditvi (ki jo imenujejo nekateri »metodo gnezd«) tudi pri eksten- zivnejši negi več možnosti, da nasad ne propade. Take biogrupe pomenijo še po- sebno na dobrih tleh samoobrambo proti plevelu. Szymanski je posadil prvotno na hektar 200 skupin velikosti 2m2 s 25-50 sadikami hrasta 1/0 ali 2/0. Pozneje je oblikoval več gnezd z manjšim številom sadik, med gnezda pa je dosadil še druge drevesne vrste. Tako pomlajevanje je ime- noval »samonegovalno metodo<<. G. V. 7-8/92 351 Za švicarsko gorovje priporoča Schbn- berger (1986) sajenje drevja v skupinicah (20-40 dreves), kjer tvori 3-6 skupinic večjo skupino. Pri osnovanju naj bi se izkoriščala ugodnejša mikrorastišča, ki so v gorovju lahko Je na posamezno razvršče­ nih majhnih površinah. Robno drevje v skupin ici ščiti drevje na sredini pred divjadjo zaradi skupinske razvrstitve je tudi večja naravna pestrost, ker pade med skupine več svetlobe. Navaja, da je tudi rast talne vegetacije boljša, boljši so pogoji za ptiče, divjad, žuželke in tudi razkroj humusa je ugodnejši. 3. POSKUSNA VZGOJA EVROPSKEGA IN JAPONSKEGA MACESNA V GNEZDIH V NASADU BRDO PRI IHANU 3.1. Material, rastišče in oblikovanje gnezd Za potrebe raziskav kontejnerskih sadik v nasadu Brdo smo vzgojili tudi kontejner- ske sadike evropskega in japonskega ma- cesna. S takimi sadikami, ki so bile vzgo- jene v bosnaplast kontejnerjih, to je v 18 cm visokih plastičnih tuJcih z volumnom 220 cm3, smo osnovali tudi naš poskus z gnezdi. Vzgojene sadike so dosegle višino 10-20 cm. Sadike smo posadili med vege- tacijskim obdobjem, 20. maja 1987. leta v nasadu Brdo pri Ihanu. Nasad je na opu- ščenem travniku ob robu gozda na n.v. 360m, južne ekspozicije in nagiba terena 15-20°. Tla so srednje globoka do globoka in sveža, geološka podlaga so peščenjaki. Gnezda smo osnovali s 30 sadikami, katere smo posadili z razmikam 0,3-0,4 m. Gnezda so locirana v dveh skupinah na delu že pred leti osnovanega nasada, kjer je zaradi divjadi propadla duglazija in divja češnja. Razmik med gnezdi znaša v skupini 4-1 Om. Posamezno gnezdo pokriva po- vršino 4-5m2 . Pri povprečnem razmiku med gnezdi 7 m (med robovi gnezd 5 m), bi bilo v nasadu velikosti enega hektarja 204 oziroma 6122 sadik . 3.2. Analiza rasti sadik v gnezdih Vsem macesnom smo (januarja 1992) izmerili oddaljenost od središča gnezda, 352 G. V. 7-8/92 njihovo višino, debelina v prsni višini, ugo- tavljali smo odrgnjenost (z deležem oboda debla), skrivenčenost, nagnjenost debla in predvideli njihovo odstranitev pri redčenju. Ker je bilo na novo objedenih sadik malo, ugotavljanje starejše, že obrastle objedeno- sti pa težavno, tovrstnih poškodb nismo ugotavljali . Zaradi primerjave izpadov sadik v gnezdih smo ugotavljali tudi izpade v nekoliko starejšem delu tega nasada evrop- skega in japonskega macesna, ki je bil sajen z običajnim razmikam . Nekateri sta- rejši macesni so bili pri sajenju zaščiteni s količki, nekateri pa posajeni zaradi zaščite skupaj z dvema sadikama češmina. Rezul- tate meritev prikazujejo razpredelnica 1 in grafikona 1 in 2. Zaradi ilustracije razlik v vitkosti macesnov iz gnezda in običajnega nasada smo izmerili tudi dva japonska ma- cesna iz slednjega, osemletnega dela na- sada. Ta sta bila visoka 5,0 in 5,1 m in sta imela koeficient vitkosti 72 in 98. Povprečna višina japonskih macesnov iz gnezd, ki ostanejo po redčenju, znaša 4,4 m, njihov koeficient vitkosti pa 147. Glede na to, da v nasadu po osnovanju ni bila opravljena obžetev in zaščita sadik pred divjadjo, lahko menimo, da so izpadi sadik v gnezdih relativno majhni. Po priča­ kovanju je več suhih in odrgnjenih mace- snov v zunanjem delu gnezd, saj so te sadike ščitile sadike notranjega dela. Mace- sni notranjega dela gnezda kažejo tudi nekoliko boljšo rast v višino, kot macesni zunanjega dela. V grafikonu 2 so prikazani izpadi macesnov, ki rastejo v gnezdih, in macesnov iz običajnega nasada, kjer so bili zaščiteni s količkom ali s sadikama češmi­ na, ali pa so bili brez zaščite. Medtem ko je v primeru, kjer sadike niso bile zaščitene propadlo 3/4 macesnov, je propadlo v gnez- dih le 1/3 macesnov. Primerjava med sadikami evropskega in japonskega macesna kaže, da dosegajo slednji večjo debelina, da so bolj poškodo- vani zaradi drgnenja, da je več dreves nagnjenih in da je med njimi več dreves s skrivenčenim deblom. Zaradi goste saditve in nadaljnje hitre rasti je drevje zelo vitko. Izbran evropski macesen, ki bo ostal v nasadu (18 drevesc) dosega vitkost (h :d) 147, japonski macesen (22 drevesc) pa 119. Pri japonskih macesnih, ki rastejo v Razpredelnica 1. Povprečne vrednosti izmerjenih macesnov iz desetih gnezd, prikazane po kolobarjih (poljih) Polje: 11 111 IV v s k. e. ma 9 23 23 36 14 105 SkupajN j. ma 4 21 22 43 24 113 s k. 13 44 45 79 38 219' e.ma 3 4 7 Suhih N j.ma 2 2 5 5 15 sk. 2 2 8 9 22 Odrgnjenih, e.ma 2 1 3 živih j . ma 3 4 8 6 22 N s k. 3 4 10 7 25 Skrivenčen ih e.ma (1) 3 1 (1) 4(2) (nag njenih j.ma (1) 9(3) 6(2) 15(2) 8(4) 38(12) N s k. (1) 9(4) 9(2) 15(2) 9(5) 42(14) e. ma 3,0 3,4 3,5 3,1 3,3 3,2 (1,89) (1 ,82) (1,82) (1,87) (1,80) (1 ,84) Višina-m j. ma 3,1 3,5 3 ,2 3,0 2,3 3.0 (debelina- cm) (2,17) (2,32) (2,10) (2,17) (1 ,82) (2,12) vseh dreves s k. 3,1 3.5 3 ,3 3,0 2,7 3,1 (1,98) (2,05) (1 ,96) (2,02) (1 ,80) (1 ,98) Višina-m e. ma 4,4(3,0) (debelina- cm) j.ma 4,3(3.6) dreves, ki s k. 4,3(3,3) ostanejo po redčenju Opombi: ~ V 1 O poljih, kjer je bilo posajenih 300 sadik, smo našli še 219 macesnov. Od tega je bilo 22 suhih in 197 živih (66 %). Polje 1 = 0-25cm (od sredine gnezda), 11 = 26-50cm, 111 = 51-75cm, IV= 76-100cm, V= več od 100cm nasadu, osnovanem na običajni način, je razmerje med višino in debelina seveda precej nižje. 3.3. Nadaljnja vzgoja in oblikovanje sestaja Szymanski (1986) priporoča pNo redče­ nje v skupinicah, kjer je posajena 25 do 50 eno- ali dveletnih hrastovih sadik, pri dvaj- setih letih. Po tem redčenju naj bi ostalo v skupini pet najlepših hrastov, po drugem redčenju pri tridesetih letih pa naj ostane v vsaki skupini le še en hrast. Rast macesnov v gnezdih nasada Brdo kaže po petih letih, da so pNi gojitveni ukrepi že potrebni. Macesen dosega v poprečju višino 3,1 m, maksimalno višino pa 5,2 m, zaradi česar dosega drevje visoko vitkost tudi že po opravljenem redčenju (130) in s tem maj- hno stabilnost. Pri tej višini smo izbrali v gnezdih po štiri najlepše macesne, ki naj ostanejo do naslednjega redčenja, preo- stale macesne pa smo po opravljenih me- ritvah obglavili na polovici višine. Tako bo preostalim macesnom zagotovljeno dovolj svetlobe, obenem pa tudi zaščita pred drgnjenjem divjadi. Predvidevamo, da bo potrebno opraviti naslednje redčenje po- novno po petih letih . V nasadu se je med gnezdi le redko pojavil naravni pomladek belega gabra. Zato bi bilo tu koristno dosa- diti listavce. 4. SKLEP Pri umetni obnovi je mogoče saditi sadike z enakomerno ali pa z neenakomerno (sku- pinsko) ·razporeditvijo . Ker je skupinska rast pomladka poznana tudi pri naravnem po- mlajevanju, lahko sklepamo, da je v določe­ nih ekološko ekstremnih pogojih ta način obnove tudi primernejši in uspešnejši. Ta G. v. 7-8/92 353 Grafikon 1: Parametri povprečnih macesnov, prikazani po kolobarjih (poljih), ki so različno oddaljeni od središča gnezda N 80 70 60 50 ~o 30 20 10 o N 1 o teoretična razporeditev števila sadik ~ š tev i 1 o izmerjenih macesnov število ::.~.o-.."._ .... odrgnjen ih živih mac. 5 ~~~~~~~~~ h m 3 2 o dem 2 o 1/i '11 rT 25 50 11 111 način obnove preskušajo v visokogorju, kjer posajene sadike v naslednjih letih ogro- žata drseči sneg in veter. Velike prednosti pa kaže taka obnova pri · ekstenzivnem gospodarjenju, kjer po sajenju v mladih nasadih ne obžanjajo in ne ščitijo sadik. V skupini (gnezdu) se sadike varujejo med seboj; predvsem pred objedanjem in drgnjenjem varujejo zunanje sadike v sku- pini sadike v notranjosti. Da bi preskusili snovanje nasada s sku- 354 G. V. 7-8/92 75 l\1 1.\.\1 Il~ Višine macesnov Debel ine macesnov 100 cm- oddaljenost od središča gnezda IV V- kolobarji pinsko posajenimi sadikami macesna, smo osnovali spomladi leta 1987 v nasadu Brdo deset gnezd s 30 sadikami starosti 2/0. Analize teh gnezd smo naredili po petih letih . Povprečna višina (vitkost) macesnov v petletnih gnezd ih je 3,1 m, izbranih mace- snov za nadaljnjo vzgojo pa 4,3 m. V pri- merjavi z macesni iz običajnega nasada dosegajo macesni v gnezdih precej višjo vitkost (in manjšo stabilnost), zaradi česar redčenja ne bi bilo primerno odložiti. Pe- Grafikon 2: Izpadi macesnov v poskusnem nasadu Brdo, ki so nastali predvsem zaradi drgnjenja divjadi % živih maces. 100 55 52 so 17 81 <32 8~ 85 87 Poskusne variante (število posajenih sadik) : 1 ,2 - e. ma zaščiten s količkom (1 OO) 3- j. ma z dosajenim češminom (25) 4 - j. ma brez zaščite (25) ti etni izpad sadik v gnezdih je znašal 34%, zunaj gnezda od 32-76%. Sadike v gne- zdih nismo obželi kljub njihovi majhnosti, sadike s klasičnim razporedom smo obželi prvo in drugo leto po saditvi, deloma pa smo jih zaščitili tudi s količki. Odrgnjeni in suhi macesni so bili večinoma le v zuna- njem delu gnezd. Iz lastnih izkušenj in iz podatkov literature lahko sklepamo na določene prednosti in slabosti snovanja nasadov z (macesnovimi) sadikami v gnezdih . Prednosti so: - izpadi so manjši, divjad ne poškoduje vseh dreves, temveč le obrobna; - na rastiščih, kjer raste trava, praprot - stanje ob sajenju 92 leta spomladi 4•- odstotek živih, neodrgnjenih macesnov (25) 5 - j. ma z dosajenim češminom (9) 6- e. in j. ma posajen v gnezdih (300) in podobna vegetacija, obžetev ni potrebna; - višinska rast je hitrejša; - selekcija je večja, v našem primeru se je že po prvih petih letih zmanjšalo število dreves v gnezdih s 30 na 4 izbrance (ostalo je 16% dreves). Slabe strani so: - neenakomerna razporeditev sadik. Pri redki (običajni) saditvi in dobri individualni zaščiti je končni razpored drevja na ploskvi enakomernejši; - zaradi večje vitkosti drevja v gnezdu obstaja večja nevarnost snegoloma po red- čenju; - kolikor se prostor med gnezdi vsaj delno ne pomladi po naravni poti, je po- G. v. 7·8/92 355 trebno med gnezda dosaditi »Odpornejše« drevesne vrste. Glede na ugotovitve v navedeni literaturi in analize obravnavanih gnezd, osnovanih z macesnovimi sadikami, bi kazalo (vsaj v poskusne namene) osnovati gnezda npr. le s 15-20 sadikami macesna z razmikam med sadikami 0,4-0,5 m. Pri 200 gnezdih/ ha bi posadili na tej površini 3000-4000 sadik. Gostota, ki jo predlaga Otto (1985) za sajenje e. macesna v normalnih razme- rah, je 2000-2500 sadik/ha in v ekstremnih razmerah 2000--4000 sadik/ha. Taka sadi- tev v gnezdih bi bila posebno primerna na rastišču, kjer bi lahko računali na skromen naravni pomladek (listavcev) med gnezdi. Pri opazovanju primerjalnega macesna- vega nasada na Brdu, ki je bil osnovan z običajnimi razmiki in pri katerem smo pri vsaki drugi macesnovi sadiki posadili po dve češminovi sadiki za predvideno zaščito, smo ugotovili, da je češmin v veliki meri opravil svojo funkcijo. Zato kaže pereč problem drgnjenja posajenega drevja in njegove zaščite študirati tudi na ta način. Medtem ko je samo vzdrževanje gnezd GDK: 904 cenejše ter odpade strošek zaščite sadik, pa utegne biti saditev v gnezdih dražja zaradi večjega števila posajenih sadik na hektar. Po drugi strani pa najdemo v naših gozdovih ogromno odrgnjenih in propadlih posajenih drevesc. Znaten del teh bi ostal nepoškodovan, če bi jih posadili v gnezdih . VIRI 1. Leibundgut, H., 1982: Die Aufforstung, Zu- rich, Verlag Paul Haupt, s. 88. 2. Mlinšek, D., 1978: Cilji in smotri naravne in umetne razmestitve osebkov kot eden od izhodiš- čnih temeljev pri osnovanju gozdov. Gozd. vest., Ljubljana 34, 4 : 179-186. 3. Otto, H., J., 1985 : Pflanzenzahlen bei der kunstlicher Bestandesbegrundung. Der Forst- und Holzwirt, Hannover, 40, 3: 51-64. 4. Schonberger, W., 1986: Rottenautforstung in Gebirge. Schweiz. Z. Forstwes., Zurich, 137, 6 : 501-509 . 5. Szymanski, S., 1986: Die Begrundung von Eichenbestanden in »Nest-Kulturen«. Eine Wir- ksame und sparsame Methode des Waldbaus auf wuchsigen Standorten. Der Forst- und Ho!zwirt, Hannover, 41, 1: 3-7. 6. Špende!, H., 1962: Skupinsko pogozdova- nje, Gozd. vest., Ljubljana, 20, 2: 65. Nekaj utrinkov o gospodarjenju z gozdovi v tujini Iztok WINKLER*, Milan ŠINKO** V sedanjih razpravah o prihodnji organi- ziranosti slovenskega gozdarstva se pogo- sto oziramo tudi na izkušnje v tujini . Žal je analiziranje tujih izkušenj oteženo, ker je organiziranost gozdarstva v posa- meznih državah različna in zaradi različne vsebine dela pogosto tudi neprimerljiva. Tudi prikazovanje rezultatov gospodarjenja ni enotno. Nekaj primerjav, povzetih v glav- nem iz poročil državne gozdarske službe v * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., "* M. Š., dipl. inž. gozd ., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slo- venija. 356 G. V. 7-8/92 nekaterih državah pa bo vendarle lahko bolje osvetlilo njihove gozdnogospodarske razmere in prispevalo k presoji, koliko bo naša predvidena organiziranost skladna s prakso gozdarsko razvitih srednjeevropskih dežel. 1. DVA TIPA ORGANIZIRANOSTI GOZDARSKE SLUŽBE V Evropi obstajata v bistvu dva koncepta organizacije gozdarstva. Pri prvem je lo- čena funkcija varovanja javnega interesa in svetovanja od poslovne funkcije (primer