St. 4. V Gorici, 24. januvarja 1890. Tedaf „Soda" iibaja vsak petok in relja popoitiprejemans alt r florici na drm poSIIjana: V«e leto.....f. 4. Pol leta.....„ 2. Letvrt leta....., I. Pri oxuauilihin tako tudi pri ,,jw. s'anicah" ¦• plscuje za navadpo triutop-no into: 8 kr. «e se tiska i krat 7 „ „ ,, „ 2 „ • ,.......3 „ Zavcfte flrke po prottorn. SOČA we stalks 19 aobirajo po fcarnipah n» SUrera *r?u i ulici in t prqjajalnici G. femeni&ih ulicftj: fy, jjjt, 10. Dopjai naj »e poSiljajo vrodniitra narocnina pa opravniku „So«e", .-&, g1 Andreju Tab*JMi Via Csnonfoa K, a T* St. Roku v Gorlci. RokopiBi se ne vraiajo; dopjii ntt »« lilagovoljno fraufcujejo, — DoUrccm In drugjin nopromoiniin ae naroftnins wiza, akoBO oglaie pri onrarmitvu. Kako moramo Ijubiti doniovino? Sv. Ode papefc je vze spet poslal v kato-lifiki svet prekrasoo pismo. Govori ta pot o dol-znostih, katere imarao kot kristijaui nasprcti Boga in bliinjemu. Trebalo bi pad spisati de-belo knjigo, da bi moglt razloiiti vse modre nauke, ki nam jih ta podaj* namestnik Kri-stusov. Eno ro$ pa moramo pred vsem orneniti iz papezevega lista, Kaj se dandanes \eckrat izgo-varja, kaker beseda, nam vsem sJadka: domo-vina ? Ljubimo domovino, sveto ji siu&mo! Tako se uei, tako se spodbuja od vseb struni. Prav. Toda neredkokrat moramo sliiati od novej-§ih narodnjakov, da sv. cerkev ae goji domo* vinske ljubozni, da potemtakem goroii katoliCaui ne morejo biti pravi domoljubi; zatorej treba narode odtrgati od Kima, od papezi in Skofov — potem §e le bo cvela narodna stvar! V omenjenem pismu govori papez" tudi o domovint. Baznim dolinostim, katere imajo kri-stijani, priiteva tndi ljubezen — do domovine. Malo steer pile o tej ljubezni, a tako resmciio, da njegove besede zapopadejo vse dubro, kar sc di o tera re6t. Naj se li naia sii.a razsirijo, naj se ogrejejo s Sistim ognjem — domovinske ljubezni! Cujino besede sv. Oceta: „Cezuaravna jjubezen do cerkve in naravna ljubezen do domovine ste prav za pr*• •* dvojki, In Imati obe enega in istega odeta, namred Bog a... Smemo in moramo tedaj ljubiti same sebe. svojcmu bliinjemu biti naklonjeni, ljubiti domovino, vkateri smo rojeni, in oblast-nike.a Ke smemo pa prezreti, kar dostavlja no-zmotljivi uccuik: .Vender pri tern ne zabimo cerkev ljubiti kot mater, in Boga samega z naj-prisrcniso ljubeznijo, katere smo zniozni. To je naravui red naSik dolznosti." ** Kecimo tedaj z druzimi besedamt: Ljubiti moramo Boga cez vse, domovino z a Bogom in z&rad njega. Proti nicemer se dandanes, ko se toliko govori in pise o ljubezui do domovine in naroda, toliko ne gresi, kaker proti tcrau redu. In nas je ta pot napeljaio, da o tern go-gorimo, nekaj stavkov, katere smo te dni brali t „Slovenskem Naroda" c ljubezni do naroda. NaS dnevnik pise v imcnu razumnih Slovencev: „V tern, da moramo svoj narod 6cz vse ljubiti, smo vsiedini." Zavrgaje kot „krivo vero, da je pretiranost v narodnih vprasanjih §kodljiva.« U6i, „da mora biti slovenska narodnost fanatiSna in.., tudi absolutna." To se pravi zgore postavljeni red zavreSi. Potem bi se morala „najveLa in prva" zapoved, katcro je dal Jezus Kristus v evangelji, prena-rediti ter glasiti se, ne: Ljubi Gospoda, svojega Boga, ampak: ljubi narod in domovino iz v s e-ga svojega srca... Druga zapoved pa bila bi se le: Ljubi svojega Boga. Tak Aask je kriv, pogubfm, Kaj je narod? Tistim, ki trdijo, da st mora ljubiti Sez vse, absolutno, mora biti narod nekaj bozjega, bog sam, ker le tega se sme Lez vse ljubiti, kaker se je vsak kmet ucil v katebizmu, Nam pa narod ni Bog. Mi vemo, da de vmrjejo vsi Slovenei od prvega do zadnjega,, slovcnskega naroda ne bo ve& Bog, ki je vstani vmreti ni bog; tako tudi narod slovenski ne, Zatorej, bodi ljubezeu do naroda §e tako iveta, nikdar se ga ne sine ljubiti cez vse, niti abso-lutno. Ljubiti pa smemo i narod i domovino slo-vensko. Papc2 nas colo poducuje, da to je naia sveta duilnost. A ljubiti moramo v pravem redu: prej Boga in cerkev, potem narod in domovino. Ako ljubimo tako, potem — ucl sv. Ode papeS — je nasptotje mej obojo ljuboznijo prav za prav nemogo&e. In res, de je Bog sam dal nam domovino, dal nam stariie in sorod-nike, ue je on sam vsadil nam v sree blagi fiut domovinske ljubezni, kako bi pac" grcsili, ako goji mo ta fiut, ljubec domovino? S tern Bogu samemu sluzimo in ga ccstimo, ker delamo tako, kaker je vstvaril in hotel on sam, ki je vstva* ril naravo tak§no, in ne drugacno. Ravno tisti pa, ki so zatajili vero in ljubezen v Boga, tisti, katere dandanes imenujemo liberalce, ne vedo, niti zakaj, niti kako bi ljubili domovino. Ce namrefi Boga ni, kaker hofiejo Hberalci, zakaj bi potem spo§tovqli stari§e, zakaj bi se zrtvovali, zakaj kii prelivali za domovino? Kdo je to za-povcdal, kdoy nam bo povrnil, kar 2rtvujemo za domovino ? Cesa sc ima pa bati tisti, ki domovine ne le ne ljubi, ampak jo ce!6 izdaja ? Kdo ga bo sodil, kdo kaznovul ?..... Ne, Le ni Boga, potem tudi nimamo no-bene dolznosti do domovine. Brezverci, hberalci so 'jovrazniki domovine in naroda, akoravno imajo ti dve imeni vedno na jeziku. Kje najdemo v Avstriji najveco domovinsko ljubezen? Pri Ti-rolcih; znano je, koliko krvi so vie oni prelili kaker za svojo ozo, tako tudi za sirso domovino, za Avstrijo. Zakaj ? Zato ker so verni, pobozoi katolicani. Kdo pa skili cez mejo, kdo izdaja Avstrijo? Brezverski Hberalci vseh barv, vseb narodnosti. Zakaj ? Zato ker ne verujejo na Boga, in tako ne vedo, da je ljubezen do domovine dolznost, za katero bo treba kdajod-govarjati pred Bogom. Posebno pa pri nas Slovencih se ljubezen do domovine ne more in ne d& lociti od kato-li§ke vere in od ljubezni do svete eerkve. Kaj je domovina ? vprasaino se enkrat. Domovioa je kraj, v katerem smo se rodili in bili izrejeni. Tega kraja ne ljubimo toliko zarad njega samega, ampak bolj zato, ker tu prebivajo nagi stariSi, bratje in sestre, sorodniki. Cestitljiva In sveta nam je domovina, ker krije grobove na-sih dedov in pradedov. Oni so posvetili domaco zemljo s§ svojim delovanjem, s6 svojo krvjo, in ta zemlji aam hrani njih kcti. Sporain na njih dejanja nas ve2e do domovine, ker ona je, k^' ter pwi pmu; „Stare slave dedovina." To je tiata domovinska slava, ki nas budi, ogreva, navdiisuje za domovino. V 6om pa ob« stoji slava slovenske domovine? V bojih, ki so jih bili nasi oCetje proti Turfilnu za sveto vero. Oni so bili neruSljiv zid, ob katerem so se raz-bij^li napadi turSke si!c. Vzemimo slovenskemu narodu to slavo, potem nima veC zgodovjne, potem so je moramo res srnmovati, domovine tako vboge, tako majhne, tako ozke; ker potem nam ne ostane nic, kaker kradke stene, ilamnate koLe, dolgovi — in koS puhlih fraz iz nemikih in francozkih pisateljev, a katerimi so nail H-beralni pisatelji osarili in poplltvili naie ilov-stvo. Slava slovenske domovine je pognala iz tiste ceznaravne mofSi, s katero navdusujo, na-ganja k krepoituim fiinom katoliska vera. Po tej, in le po tej smo Slovene!, je domovina na§a — slovonska. Kdor to vero zataji, w iz* neveri zgodovini, domovini slovcnski, ker ru§i edino vez, ki nas §e veze na tisto vbogo, nes-refino, zani6evano zemljo, ki jo imenujemo svojo. Oznauujte li evangelij abaolutne narodnosti, brez vere in Boga; ko boste mladi rod odtujill Bogu in cerkvi, se bo sramoval osiromacene, raztrgane matere svojc, ki ne more svojim o-trokom dati ne zakladov ne bli§ceLih naslovov, ki jih ne more tolaftti kaker sL zaupanjem v Boga; tak rod se bo prodal v suzuost bogatemu tujcu, ki ima v obiinosti vsega, kar more po-zcloti dlovek, kateri ne veruje v Boga in ve5-nost! In v sto letih ne bo nihLe ve6 govoril o Sioveaiji 1 Kam pridemo! Z deiele 16. januvarja. Kmet sera, ie precej lepo prerao2enjoo imam in prav Iahko bi ehajal, ako bi ne bilo treba zemlje najve6 s ptujimi xokarai obdelovatl. Tako pa mi gro alabo, slabo do konoi. Sinofe imam tioer ie mlade, pa vender bi mi lahko veliko pomegali, ko bi ioluka postava tako trda ne bila. Kaj mintite, ie pastirji ai moram najeti, akoravno imam tri take v bISi. Odkar imamo gosp. nCitelja, smo ostro kazaovani, ako oe posiljamo otrok v iolo. Da, pa mislil bi posebao gospod is meats, da sclska postava yaaj deloma kmetu koristi; jaz pa roislim in mislim, a ne najdem koristi tudi naj ma-njSe ne, ampak povaod le Skodo. Ne jaz sam, ampak vsak kmet, kateri ima 2e arcco poSiijati otroka v solo k ufiitelju, t. j. v novo fiolo, Yam bo enako povedal, namro5, da otrok, odkar hodi v to iolo, doma ni6 vefi ne vboga, mi stariSi um nismo vec gospodarji. — Od kod to pride, ne vem, trditi pa waem, da nasi otroci pri nekaterth uditeljib veliko dobrega ne vidijo. U&teljem je sko-rej vse dovoljeno, vsaj tako ae nam xdi, in otrokom je obaaianje u6it«ljevo icHbog znano. Torej smelo trdim, da v tej sadevl se ne nau6ijo otrooi od udl« telja doati dobrega. Kako pa bo tudi drugade ? Is moderno-liberalne sole je pviiel, mlad je,. ieakusen, in kdo ga t toj zadevi nadzoruje? Cesa se pa otroci v no"i Soli nau^ijoP Dokler hodijo v solo, Slisirao jih kaj ^lobodrati, kako so deL in to6a nareja, potem kaj o solnoa, mesecu in svez-dah, tako da bi olovek mislil, da se uSijo pratike delati. Kador pa konca Solo, otrok je 14 lot star* vpraSaj ga, in prepriCal ae bos, da ne sna ne dobro porabitf a* kmetijsko delo: di za rabo pri vsi dobri ˇo!Ji. . . Kdor sa do 14 leU kmeSjskemu dela m pn-Tadil, bo bo potem nikoli *e6 prideo kmetijaki dela-toc. Recimo pa, da bi ti se dela pr»T dobro popn-jcl, koliko caaar Komaj se je dela privadil, mora k vojakom. Ko ae tana tow, pi daj ma prewoienje in ta iiaai a©Tega goapodarja, ki ti ne zoa ie za drevd prijeti! . ^ O lepa prostost ki jo dandanes viivanwl Do 14 let » driavi t oblaaU, Toiaika leta tadi, is ko se mistii gospodarja, ie le potem ai pravi friayni robotnik, ker delati moral naJTec lea*— davkartjo! ; P* daTkarijo oe Tzessi strege ˇ tern smislu, | kajti niao to catanki aU bolje driavai davki, ki jib davkarija tiija, ampak tadi oWinikj, ca*tm\ deieW, iolaki io Bog t a ie *egavi, Kako datkarija, ki je e. k. t»4, dotegaposla pride, ae razumara; raialil tern pa ria veckrat naio in priiel awn do aicer namerodajaeg* aklepa, da delate aattopniki ia voditeljt (liberaloi) na to. da oima kattta nobedei dragi B*dl«g«Tati, kaker davkarya, | da potem kmet adihaje: 0 datki, dsvki, ti me tla- ; oijo * Ne, teak km«t pa ratame pod davkom tudi kaj drugega, kaker ceearske davkt. Ko ne bi bilo tako, ia da bi aaoiree davkarija le cesarske davke tirjala, kmet bi kmala sprevidel, da ga domace atvari, j od katerih ima malo ali n«6 dobiik* (da ne reeem | ikode) atnnejo Tee, nego ga atanejo Tai c. k. Trad-niki, profesorii, Tojaki, polk*, kanoni, brodovi itd. Med takjmi doroaeirai atranni. nam pobere naj-tea doraac* t, j. Ijudaka sola. V Goriikem okraji ] plaoujomo vie adjem pe- j 6atn posten slorenski napis: nDraitTO za o-| 1 e p i a n j e (dopianik bi' rekel: olepsevanje)| Tomina in okolice* zacela je te dui vie delati in sicer v obliiji naiega trga. Yej Tonimoni in Zatominom stoji osamljen, kopi&igr, od znoija do vrha z bnkovjem in jelovjem obraSer 428 m. visok hrib ¦— G r a d. Rekdaoja pot okoli »jega ae je rmaknUa lesorjn | in edita atcza, ki vodi na njegov vib, jo prestrm*, tnzorani in a koreuinami star.h bukev propreicna. Te dni so zmecili drugo blizo on meter iiroko pot, j ki bo vodiiii prijatelje pes-koraka vrh'hriba k ra?.ra- I linam nekdaojega tomioakega gradu .Kozlov rob". 6e ne bo nagajalo rreme, dodelarm bo t J kakih 14 dneh. Da bo delo tadi tnejstra bvalilo, za | to nam ja porok tukajSnji c. k. gozdnt komlsar g. j Bratiiia, ki ve takim recem glas in je defaTCtm mar- | Ijiv voditelj. Tndi draga ne bo ta pot, ker sta gg. 1 dr. Janez pi. Premerstein in J..Dcvetak avot, pti ka- I terem pojde, brezplacno prepuatila drustvn. t I l2Za 8V. GorC* — Prave Tainosti in koriati so I t obco vae ceate za prompt in ?a lehko medsobno | ob^evanje. Oeste se delijo r velike ali driavne, v t skladavne ali define in v ob^inske. Drz^vne ceate j popravlja in nadzoruje drzava sama, akladavne ceate I popravlja in nadzoruje tako zvani cestni odbor r vaa-kem okraji, obcinske ceate pa popravlja in nadzornje j vaaka poaamezna obdina v avojth obfiioakih katastral-I nib mejah s tlako ali z denarnim pokrifjetn utroikov, I Dasiravno same obcine nadzorujejo obiinske ceate, I vender ima nad takimi nekako vise nadzoratvo vladaf | to je, okraJDO glavarstvo, katero zamore vaelcj posa-I mezne obdme siliti, daavoje ceate zdriujejo v d>brem f stanu, da bi se na njih ne dogajale kake nezgod j | ali eelo smrtne nevarnosti. 1 Mej obcinske ceate spadati tndi nail ceati, tako j zTani: Grgar, Bate, Banjiice in Kal; ker ta Ceatna J firta zvezuje vae zvane obfiine, a draga ceatna Lrta I zvezuje obiino Grgar, en del obcine Bate in en del j ob&ne Banjsice sv. Dnha ter zove se cestca crta Fat* j ski-Kal, Madoni in Banjsice sv. Duba. Radi obeh I cestnih irt je vie vet letai prepir med poaameznimi j obcinami; a glede vega prepira, ki ga imajo zupan-I atva med seboj, mora ijndstvo muogo t<*peti, ker obe I obcxnskt cesti sti zanemarjeni io nerabljivi. Marsi-I kateri voznik je bil vie v nevarnosti, ko se ma je I orodje podrobilo. Iz takega vzroka so c. kr. straiaiki j Cepovanske poataje -r'oiili pritoibo pri okrajnem j glavaratva v Gorici ;jjc.: zapanstva v Bitah. V^led I te pritoibe ae je neko"> j ganila obiina Bata ter na-I peljAla je toiiko zec<*. in ilovice na obe ceati, da I mora na njih voznik ^-,ovo obtidati z vozom ia zi-I vino, ter sreinega se more imeuovati, 5e vidi volom I roge moleti se iz blata. Gotovo sti zdaj obe cesti v I slabiem stanu nego prej. Zbog tega je vender za-| panstvo ? Batah aporo&lo okrajaemn glavai stv.i v j Gorico z dopisom dae 14. aovembra 1889 iiev. 410, I da sti cesti popravljeni in raziirjeni, da voz poleg j voza lehko tefie; in ni se sramovalo r svoji preicz-I iHMti iupanstvo v Batah Kanalski okrajni cestni odbor j proiiU odikodaine 333 gld. 66 kr. za vie popravlja* I ne ceate! Nehote mora 21ovek mialiti. ko se po onih j cestah, ali pa bolje reeeno, po onih kolovozih vozi, I kako more iupanstvo v Batah take neresnifinosti spo-j roiati svoiim predpostavljenim in §o celo odakodnino I od njih zahtevati! 6astno in lepo bi bilo od vaeh I onih iupaastev, da bi ae mod sabo dogovorila ter I proaila deielni zbor, da bi se ena izmed onih cest j sprejela v skladavno cesto ali pa naj se obe tako j popraviti, da bosti rabljivi in za voinjo varni. Teike J vozove moramo po njih voziti v Gorico in iz Gorice I ne Ie po dnevi nego tndi v temni nocl Ko ekseku-I tor % rndedo kapico pride in tirja nas d&vek, mora-I mo peljati svoj prid?iek v mesto, da ga ? deoar spra-I vimo in d&vek i._njim__p!aiamo1_torej—tbdi_"_amemoL._. I zahtevati od okrajnega glavaratva, da bolje skrbt z% j naie obiiaske cesta kakor je dozdaj skrbelo. I Ved ob6inarjev. Politidni razgled, Spravae poravnave mej zaupnimi mozmi obeh narodnosti na Ceikam so kontane; in kakor zagotovljajo listi toiiko polvradni, kakor tudi obeh strank, imele so najboljii vspeh, ker j so se sporazumeli io zedinili v vseh tockah m Ypraianjib, ki so skoz 30 let dajula povod vednemu narodnostnemu prepiru na Pcmskem. Ker se zapisniki teh konierenc ie niso objavili in ker so se zaupni mozje med seboj zavezali varovati tajnost, dokler se m objavijo, *zato j t??di ni vse res, kar listi pisejo o tem, kar se je pri konferencah govorilo, sklepalo in sled-njid tudi dognalo. Ti zapisniki se bodo 26. t. ! m. pred vsem naznanili raznim klubom 6elkega I det zbora, ki se je te dni zopet seSel v kratko zasedanje, da dovoli potrebni denar za dez. raz-stavo; 27. t. m. pa se razglastjo in objavijo tudi po listih. Kakor praiki listi obeh strank porocajo, so sc gospodjc sporazumeli v tem, da sc bodo v dez\ zboru Ceikem vstanovile tri ku-rije ali skupittne, in sicer nemska, 6eska in ve* leposestnikov, in da se premeni dosedanjt deielni volilns red. Od zdaj naprej bodo po ne* kem posebne in klj«6u, glede katcrega so se tudi I zedinili, one tri kurije, in ne ve6 dezelni zbor I volili svoj a zastopsike v dczelni odbor in vse j druge dez>ine vstanove ali vprave, v katere je I do zdaj deL zbor volil svoje zastopnike. Pol« vradui listi pravijo, da si je grof Taaffe s tem, I da je srere bek-uu v Potocah z uameuom, da Heatavijo proinjo do visoke vlade za zgradbo zelezne eeste od Logatca do Gorioe skozi vrpav4io doliao. To, za povzdigo blagostanja vipavske doline zelo vazno vnraSauJe, privabilo bode gotovo veliko ste-vilo prebivavcev k temu sbodu, kateremu zelimo naj boljsega vspeha. Sloven§6ina v trLaLkem vradnem listu. WV II. kvatri 1889 ptoinje za podaljSwija 11 ozi-roma 12 urneg* delovnega casa v smUlu § 96 a postave 8 marza 1885 derl. zak, st. 22 ubrtov-u i cj oblastvam niso priali niti so bill od otiih po-deljene take dovoljenja. C, k. nam nainestuiStvo v Tistu. Kdaj bo tiza§ka vlnda vender poskrbela, da bodo oznanila vujeuein liulu vsaj tukt, da bomo razumeli, krtj pravijo. Vradoi list tudi toliko nese, da bi tiskarna lebko vzdtievala slovciiakega Htavca. Zaprli go znancga Bojica, ki je v droswu % nekim Magaujo k Cerkuega petaka ponarejal. V fad* njom Um posebuo je kioiilo maogo takih petakov zlasti po Tominskem, Maganja jo je pobiisal. Blizo Sel pri Komnu so noili na pol ratje-deno, novorojono deie 0, k. icuilarmerija je neat* kontiko 'mater, noko Francllko Forfotja, vze naila, katera je tudi priznala, da je sftma dete itduiila in je na polje nesla. Odpeljaii so jo v aipor. Potrss iliiali so 14. t, m. v uekaterib krajih na KranJHkom in KoroSkora. V Oolovou je bil b;ij> zelo mooan, kajti badil je vze tpege ljudi. Mestao glediil)i(5e je biio napoiajeuo, ko so sliiali posluiavci oeko ivigauje iti gromeoje, na kar so nekateii mi* slili, da je nustnl ogeoj v gledali§^i; ljudatvo je drlo prestraleno von na prasto. Kaker se nam poro&a, 6ul se je potres tudi v Bovcu. UtomeriSki gkof je izdal tudi, kaker drugi ikofje ua fieskem, pastirski list, v katerem opomina vernike, naj se ne dajo zaileptti od znanib daativeev heretikft Jana Husa. Od 1 februarja 1890 uaprej se ne bo amo-lo pisati na predojo stran dopinnio druzega ko naalov. To naredbo je izdal ministor a pora^umljeajem ogr-Bkega trgovskega miniitra. Dom in Svot. Prvo itevilka ttga Uita liila je s sledefif) vsebino : 1. V cerknilkem jflvioru, 2. Knaki in razlifini poti, I. Bn^ji volek. 8. Seitra Vinceticija. 4. Selska slika. 5. Kuronr. G. Seotjanievec. 1, risna if «lo-vantikib krajev, 8. Domovini. 9, Alogoriji. 10, Ortico o rokovnjacih. 11, Schopenhauer. 12. Nokaj porabnih miblij o slovi'nficini. 13. (T'iitno prodstavljsnje pa mil' Ijenje, 14. Slovstvo. 15. Ovetjo in sad, 16. Raspis na-grade. — Proprioani smo, 'da bod© list dovrsil svojo nalogo, ako bodo tako napredoval; temu pa nam je porok ime velouc. g, vredaika, —• „Dom in svetu izhaja due 20. vaakoga tn'aeoa na dvoh polih in stane /a celo leto 2 gld., za pol lata 1 gld, Naro6uje se: TredotStvo BDom iu Svet". Ljubljana, Marjautffo. Nove goldinarje dobimo v kratkem. Ker so bill prcjsQJi alabo izdelani in so se dali lahko pona-: rfjati, dala jo vlada nove napraviti, pri katerih bode i gladck in svetel pupir in Hsek razlo6ni§i. Konfesijonalna Sola ni Se zaspala, kaker bi hoteli radt liberatoi. Katoliako drustvo za Nize Av-strijsko, katcro je razsirjeno po vsi dezali, sklenilo je enoglasno poslati petioijo goaposki zbotoici za konfe-8ijanaluo solo. Gregorijansko papezevo vaeudiliSde ima Ictos izvanredno veliko fitcvilo poslusavcev. Prodnoje italijaueka vlada vzela Rim papeiu, imelo je vseu-LilisLe 711 posluaavcev, kmalu potem skreilo se je itevilo na 190, a lotos jih itoje 781. If a vseutiliS^i je zastopauih sedemnajst oarodnosti. Velika beda vlada mej nizira ljudstvom v Italiji. V Bimn saraem kar mrgoli reveiev, a vlada jim ne more pomagati, mestna blagajnica pa je — prazna. Nedavno je Crispi zapovodal, da ne smejo vnauji dt'lavci vec v Rim, ker jim nima dati dela. Zravec tega ae jc zacela klatiti po mestu neka ro-parska druhal, ki napada ljudi na cesti skoraj o be* fern dnevn. Bes, to je obljubijeaa dezela, po kateri se nekojim Se vedno slioe oedijo! Nova brasiljska vlada je odpravila zrelost-nc izpite, da si na ta nacin pridobi Bimpatije udcoe se nladine Pod nezrelo vlado so zrelostoi izpitf — utopija. V* zaboji V Pariz! Krojae' Herman Zeitnng z Duaaja bi bil se] rad v Pariz, a reve2 se je vstrasil velike svote, katero treba imeti za pot v glavno mesto Francozke. Zmialil si j« zvijaio. Dal si je napraviti velik zaboj, podoben mkvi. V zaboj dejal je oblanja, tri stekleniee piva, par klobas in nekaj kruha. Potem je vkazal znanemu postreideku, naj pride po zaboj in ga pelje na kolodtor. Na zaboj napisal: ^Hermann Zeitung, Paris, post* restmte. Zra-ven je se pristavil, da se mora ravaati previdno s wbojem, ker je wotri alekio, Potem jeiel swu v »• b&j zaprl pokrov in se vlegel notri. PostreMek je pnSel, vzel zaboj in ga pe'jal na kolodvor, ne da bi vedel, kaj je notri. V 38 urab bil je krojae v Parizu. Ko so peljah zaboj on posto, se jo vzdig, -\ odprl pokrov in hotel zbozati. AJi prijeli so ga in aaprlj, ker ni lmel donarja, da bi plafial pofitnino. Seveda se je mnog.i Ijudstva xbralo, ki je obiudovalo zvitega kro-jaca. ~ VredoiStvo lista wPetit Journal pla6alo je zanj 50 frankov pogtaine in kroja« je bil izpuSCen. Cudna oporoka. Bajnki Goldberger v Buda-peSti jo zapuatii svoje premozenje siromakom, a pri-suvkom, da se takrat razdeli kader se bo tako na-raslo, da «c I njim obdari lebko vse vboge po celera svetu. Sodnija je seveda zavrgla oporoko in postavila za dedi6e bliznjo sorodnike, Tople zime. Tako toplib aim ni bilo veliko knkor lotos. Leto 1289 ni imelo nobene zirae, |. 1421 bo bile firesnje zrele vze meseoa aprila in grozdje juniia. Zima I. 1538 je bila tako mils, da so je na vrtih iu travnikih voe razovetalo. Zadoje tople rime, ki jib imajo opazovavci vromeoa zapiune, so bile I. 1781, 1807, 1823. Bamomor so bolj pogostoma nabvja na levero-vzhodu in redkeje v jugo-zahodu. Na 1.000,000 pre-bivaleev pride od lata 16841889 na HaaovranBkmn 144, na Pruskem 182, na Francoikora 125. na 6e-^•"..WjL na ?J?var»koin 80, na Angleikem 75. v Avstriji 70, ua Kranjskem 18, ua Dalmatinikem 12, na Portugalskem 7, Samomor je mimo tega bolj pogostoma pri protMtantlh, redkejSo pri katolidauib. V Qoidbergu v pru»ki gleziji «ta vlla 14, t, m, dva leva h kletke in pobegnila v gold, To ft Ijudstvo tako prestraiilo, da ti lI upal niWe ii bile, Napraviti io lov naojo, in ueki iandarm je vitreiil jednegA, Drugi se §e okoli klati iu provzroSujo mflj prebivavci veliko strahu, Kolera. Buiki listi pravijo, da je v Poitijl kolora iu da je ni niti huda eima preguala, ObUitva v Kavkazu bi jo na viaki naiin rada proprafiila, da m pride ua Buiko. Word* je pa vender res, kaker govoro nekateri, da je intiuonca le ozuanjevavka ko-lore. Po porzijikili poroiilih jib vmira sioar raalo; gotovega pa ne ilitimo veliko ii tistih krajev. Tino. Najv«8 vina ae gotovo popije tam, klor je doma. Pioruiuuilo m jo, da pride na viaoega olo* veka (na leto) na Spanskem 130 litrov, na PranooK-kem 115, na Lalkem 109, na Portugaliskem 108, na Grskem 84, na Avatiijskein 65, na Bivankem 12, ua Buskem 4, na sveaskem 2 litra. „Goriska Ijudska poiojUnioa- je iraela •voj letu! obeoi zbor vderaj ob 11, uri predpoldne. Tajnikovo poroSilo se je vzelo t pobvalo na znanje. L^tni racun se je odobril brez oporabe. Oiati dobidek 1514 gl. 75 kr, razdolil se je tako, da dobi ravna-teijstvo postavni del 75 gl. 74 kr., deleiniki 50/0 di-videudo od svojib deloiev 631 gl. 98 kr. in re*ervni zatog oatali znesek 807 gl. 03 kr. V ravnateljstvo so bili voljeai % vzklikom: dr. Nik. Tookli, mons. Eravaoja, dr, A. GregorLi6, Fr. Ferfila in Iv. Ber-butS, — v nadzorstvo pa: mons. Jos. MaruSiC, dr. Al. Bojio, Filip Kiamar, Aad. Kocrjan&ii inlv. Pirje-vtc. Promet vsega leta je soasal 94.517 gl. 45 kr. Nova fikropilnica proti peronospori po sistemu viuskih pump, je na ogled razpostavtjena na ilovenskem addelku dez. kmetijske idle v Gorici in pri gos. Andreji KocijanLiLi v Fndgori. Ona deluje izvrstno, veliko nagleje, kakor vt>e dosedanjo iu ae ne pokvarja. Postavimo jo lahko na vaako posodo, iz katere pumpa zajetna tekodmo in jo razsirja, kamor je treba. Kdor bi zoiel, naroiiti si ta-kih skropilnio, naj se oglasi pri v o d s t v u omenjeoe Sole ali pri gosp: Kocjau6io,-i, kjer aepozvedo V8i pogoji. Ker se aparati icdelojcjo sproti, kaker dobiva tovornica narocila, je treba podvizati z naroSili, da se more skropilnice dobiti ie o pravem casu. Odgovor na odgovor. Prav ob isti uri, ko je izsel zaCnji naS list, v katerem smo vze v drugo ataviii do sNove Socuu proSojo in poziv, da bi se nam vie vender enkrat nazoanila i m e a a tistih go-riskih ovaduhov, ki so hoteli pregoati iz Gorice dva odtitina rodoljuba, nam je nasnaaila „Nova Soca", da ne more vatreCi naSi zelji, dei, da gospodom pri stari nSodiu so bila ona imena maogo prej znana, kakor uji. — No, to je lahek odgovor; da bi bili le tudi mi & njim zadovoljnU Vie skoz tri raesece sem se pise o nekib ovadubih in lovskih psih; za-jiela je bila pisati o nekem ovajauji stara ^SoSa41, ko je Se dr. GregorSic bil za njo porok v tiskarn!; isto nadaljuje zduj „Nova Sofiau skoraj v vsaki ate-vilki; o teh ovadubih so se titali dopisi y triaSki aEdiQ08ti" in „Slov. Narodu". Iz vseh tek oaaniSkih pojavov je bilo razvideti in se je dalo sklepati, kakor da bi bili ti ovaduhi mozje naSe stranke; ali z imeai se ni upal uihee na dan, ampak vae pisarjeoje o tej stvari je bilo neko pavialoo sumniceoje neka-terib owb. Ni tedaj <5uda, da je nam j»tfb» $9Up& Ijivoet, da amo aa navelidali teg* droaajft io ™i-naga aurpwdeuja. io da amo na to penlevne poprft> iali ,Noto Soft)*, naj ao render entkrai oaioenijo imem teh ovaduhov, da je hoda spojnalo tudi draco obejnstTO. In kak odgavor- u»o tdobiii na aTOJ posVr? wNot* Soda" prati: Rii *e pftteaa imcn. Ker tedaj oaa moldt ia ae t«di „o*aje;na% gospod* sa nteta oglasila, naj go*winao p* mi tar povemo kar naravnoat: tiati ov »d uhi ao bili inaoiev taboru .NoiaSo^V. Hekatcre goapode so ovadilt letofinji dopiai t «fidiao«tia ia „$!©?. NarodaV kakor tadi debro awa aaiia go-riaka, o kittri je tndi „Corriara< *ark.tt piswl- Vae m, kar j« piseJa o tarn ©vajaaji ,Not» SoSa"* so » ate pogfavali tadi drogi liiti* ia* kaw je *e hujie, da ae je pri tarn, kakor eae moral! reiunaeti ia ludi aliiati, redno merilo ia cikalo «» df*. taktjiaja ia-naaiika profetorja, ja bite — la to sagotovljamo, pa tadi Jahko eprieamo -- od koufsa 4o kraja * la-gano, grdo iianieonje io nejranaoo obrekovanje.—Toliko saw aoteH aa redkratfia izaiva&ja tnkrat aa vatlaj naanauiti nakateriaa go«po- | dom od ,Notp 8ooV, Uterih noLemo ie enkrat x imenora navajati... Ttt naj la io mkega opoax>ria*<> a* rek s». Avgoatin*: „Hoa remitdtar paccaaoo, aiai reititua-tar ablatum*. Kedo je prostinkado ja ocUteeiu Vmiraj ». .oiorsa, kaker nodei, oa U boje »e apremeoi in o-ataaa tedno drn. Taka jo todi * .Sforo Sofo*. Yed-krat amo zagotovljali iu na3i €itatelji so ae moral i tadi Tie aami prepri&aU, da no duiiwo osebaw; la ,Novi Soii" to aikaker aa gra t gljvo, ter ae vo-dno trdi — teruje tudi oaa ae — da »mo dr. Ton-klijevi hlapci; pa oaa si raiali: le iiinnnifciiao dalje, tadi to nekaj poraaga. Kador jo aaj list p^ljivd 6i-Ul, je moral 'via zapaziti, da to mi do sdlaj * dr. Tonklijem aiti pedali nismo; njegovo ima je parkrat bHIo v naiem liatu, ia aicer takrat, ko je tto sa i-praianje, degava ja BSoda", io ko amo ga r potocSi-lib del. abora imeaovali a dmgirai poelaaci vrcd. 3 torn tleer noderco redi, da bodeoao tadi ia o&prej po-polnoma moldali o ojem; mar-ee ml bademo v „8otf* kot politienem listu xabeljeieTati ttjegoro deloranje ia ja hralili ali grajali, kaker ae bodo po oaSem pro-priiaaji adelo nam hvale ali graje vr«doo. M bodamo na via atrani pra?idai, ia ne priatranski, kaker nekdo, ki je na dolgo ia iiroko, da sa je. tio vsokeiua ga-bilo, opiaoTai Tfcako veselico, vaak plea ia banket avojega druStra, xraron pa preairal ali pa celo po •Tojem aavijal io tolma^il drugih delovaoje. On jo yLe Tedel, aakaj dela tako. Take prasOsti, kaker je oafr; „Nora Soea" nitt razameti ne mure, ker je 0am* zrezaaa na ree atrani ia aa to celo rataaorljeoa, da sluii in hlapdaje samo edn i esebi; «*j je fc>il, kaker so xdi, ae njea vrednik le aa to pwklicm v Go-rico, da bi dr. 6regorLi5a pripratljsl in gladil pot v dei. odbor ia na to polagoaaa t dri, xbor. Slo bi dr. GregorLiea ne bilo, bi BNova SoSa" m^ntda no vo-dela o 6em pisati; saj objavlja le do»E e mu soialnice in Sestitke ia bojimo sc, da bodenao v kratkem tadi eitali pcnatisnjeao piaemce, katero em* ma nsi jpred lea' pisali in v katerem amo ga po^rar]jali t&z ,hribe ia doline* in ma zagotorijali prijateijstvo do tUlaiaega groba". Vei tedaj, drags seetrioa, yoghj proj po BTOjik predalib, ia6ni proj pometati prcd iastaim pra-gom, potem ae pridi in podoCi oaa, kaj j e pro-atost in kaj odviaaost. Molcali smo po norem Iettj, kar je bilo mo-goLe, ker upali smo, da a prizaoaSanjen privabimo spet mir in Tgladimo pot do toliko za2eI«o& sprare. Vrgli amo manikaj v koi. Odkloaili «iao aaupoico, ki so nam je snorala... A „Ncw So^ia' ? Earn mora privesti pisata, kakersao vi^ sp>et oabajamo t njeni zadnji itevilki? Ife dxazite, na^t Yodite, da dr. Mahni5 nieesar ne izgabi, 5e bi gfl tadx posta-Tili pxed Trata... „Slovenski Narod" proti dy, Hahaiia: ,Mi 30 s pdaiuoderij&ati, katere knha gariSki ariuA-Bki katolik* v dr. Tonklija lonci, nitaao r«di aikdar pedali.... Y tern, da moraine svcj naradSczvaeljubs-ti, smo jedini vsi... Nag liit je o4 aekdaj zaatopal na$elo, da mora bid siovenska narodnoat fanfttiina, in 6e hode dr. Haboic, tadi abeoitjjaa.,, Le bo kdo priiel osnanoYati kriro Tero, da jft pr«tir«DOst Y na-rodnib Tpraiaajih akodljiva, ga botno vtelej Stela mej najhnjse sovrainike sTOjega narvda. Xak tfovek je slep, tega moramo aatreti kaker gada. Id. <$e tat pro-rok noai dnhovako obleko ali pa &e c«lo ptitpur pre-lata, to aid ne de: „hic niger c«t, hftne tu, Bonatoe, eatetoP Bros vsmiljeoja po njem! Ia kaker votka ˇ logo morali bi ga zaaledovati rai... Mi bi ae tudi da* nea ne bili peeali a dr. Mahaieem, da ni tu odkri] avoje ovSje koie, ter nam pokaial rasa, ki tiCi v njem... Veaeli oaa, da jo pr«rob «3oriski nam svoj koran nakoliko globokeje odprU. *Si Ijudje bi radi zatrli mej Slovenei teako knjigo, i»vzcm§i molit*en=b knjiiic, koje aalagata Kidman ia ,Katoligkst tiekarna*, aatrli bi radi vsako draitro, ixTsoaiSi braterSfifae.... In ker ti Ijndje dobro entijo, da s greanko avojega duha ae morejo vsega akap stolei, poteaa pa klieejo vlado aa pomoe: del, pridi ti, ti ai noeaa ia zadavi narodoa drvftra in v jado vrzi prstirane Slovence! Da ima tknjaa Gori&ka atraaka audo area do naro-da, mialili amo auirom. Da p* je sjeno area tako ostadoo, kaker «e je sedaj pokasalo dr. Maknido iz-pod ojagovega plsid», tega. do danes oismo TedeSi... Zdaj renio, kateri so aaduji cilji akrajoe atracke aladik dabovntkoT, da ta atranka nide«r dmgega ne aaracrjava nego s pomodjo Tlade.. zadaiiti mej Sia--renci aarodno zaTeet... Kdor jo poitea Slovenee, a takiini Ijadmi ae ne bratt! Kdor je ure&tea Slote-a«e, noail bode nciron bruiea med ter ga sakal pro ti tej at.anki, ki je avdaj po avoji prri gUvi jasao in oditao iarekia STOje saTraitvo proti aloveaakt na-rodaoati. Co pride w vtax s.edo, ki bi mm. hraliJ to stranko, vrzite ga skozi vr.tti, in de »o tik Tratailh tlakajate xa cerkveno rabo. kakor: za apri-CeTaia, racaae, dnevmke, zapisnike, preglede, razkiize, posnetke, kanonske table, malice (matrike) za | krat, birmo, zakoc, sairt, velikooodne liste, kakor tudi za popis dus (status) v latinskem, slovenskctn, ltalijanskem in ueinskem jeziku itd. itd. I Tiakarua daje poroStvo za natandno in hitro postrezbo in za nizkost cen. 42«l»j»te{| is QtkQvcm wetoik; M. K0BSJLC> —Hilaryaaaka tMarai v OofST