Društveni vestnik. (Vh-(a skupščina ^Zvczc slovenskih učiteljskih ilruštcv o Itinkoštih 1892" v Kranji. Pred- vec"_i-. Kakor siieo že naznanili, zborovala je letos »Zveza« v starodavnem. gostoljubneiu Kranji. Binkoštno soboto popoludne se je pripeljalo na sto učiteljev v Kranj. kjer jih je na kolodvoru pričakoval pripravljalni odbor, na čelu inu g. Jelenec, gospod dr. Komih, kot predsednik »Zveze« in še mnogo drugib učiteljev, kateri so prej dospeli v Kranj. Pozdravljanja slarih prijateljev, kateri so se po dolgem zopet videli, in predstavljevanja ined dosedaj še ne ztianimi — ni bilo ne konca ne kiaja. Ko je vender to minilo, mahnili smo jo čez savski most proti Kranju. Tu pa smo iznenadeni postali. Onstran rnostu pričaknval nas je slavni mestni odboi- z gospodom županoni na čelu, slavna čitalnica in bralno društvo se svojo zastavo, ravnatako tudi požarna braniba s svojo, mnogo odličnih ilarn in druzega ljudstva. Gospod župan K. Šavnik je pozdravil najprvo v lepein govoru z laskavimi besedami od vseh stranij mile Slovenije došlo učiteljstvo poudarjajoe važnost našega stanu. ter želeč, da bi nain čas, katerega bndeuio v Kranji preživeli, kolikor se da. prijetno minul. Na tem gnvoru in tako sijajnem vspi.jemu se niu je zabvalil predsednik »Zveze« g. ilr. Rotnib. Na to pozdravi nas v imeni čitalnice in bralnega društva ter v irneni požarne brainbe g. notar G1 o b o č n i k v ravnn tako krasnem govoru, na katerega inu odgovori litijski nadučitelj gospod Havnikar. Pri ubeh govorih je bila naudušenost velikanska. Giomoviti »živijo« in »slava« doneli so iz grl vseli navzočnih. Zatem izroči gospica Omersa predsedniku g dr. Romibu lep šopek cvetic, druge narodne gospice pa so obstopile učiteljslvo ter ga okinčale s šopki in cveticami. Žalibog, da se je ined tem časoin zgodila nesreča. Nekega streloa. kateri je že takoj pri našein dohodu na kolodvor pozdravljal nas s streloin, osmodil je sniodnik. kateri se mu je po neprevidnosti užgal. V lepem redu snio se potein pomikali v mesto, katero je bilo popolnoma praznično. Kaz vsake biše je viselo po več dolgib zastav, iz oken pa so vihrale inanjše. Idoč mimo neke biše vsulo se je raz balkon polno krasnih šopkov na učiteljstvo. Pobirali in lovili smo jih z veseljem, saj so nam bili znak simpatije, katero goje prebivalci Kranja za učiteljstvo. Kranj se je pokazal v svoji znani gostoljubnosti, storil je vse, da je kar le sijajnejše sprejel slovensko učiteljstvo. V zahvalo bodi mu naša neminljiva bvaležnost, v zahvalo naj bodi mu zavest, da je napravil nain vesele ure, kakoršnih imamo le rnalo, da je povzdignil v nas trdno voljo vstrajati pri težavnem delu, natezati še bolj svoje moči v prid naroda ljubljenega. Priznanje našemu delovanju, katero je nam Kranj skazal s tako sijajniin vsprejemoin, je najboljše plačilo za naš trud — bilo je sladka kapljica v grenki kupi našega življenja. Do^pevši v čitalnico, odkazala so se delegatom in drugiin vdeleženceiu s-tanovanja. Teb je bilo na izber — čez dve sto -- preskrbljenib. Ko smo se malo ot-edili in opočili, pričela se je takuj seja upravnega odhora, nato pa pevska vaja za koncert, kateri se je pričel ob 8. uri zvečer. Ta se izvršil povsem dobro, le dež je toliko nagajal. da ni bilo mo(- na piostem sedeti, radi česar se koncerbi ni udeležilo toliko obeinstva, kakor bi se ga sigurno bilo o lepein vremeni. Na vsporedu koneerta bili sta saEiio dve pesmi. Popolnoina prav. ker bi ne bilo moč se jih več naučiti v tako kratkem času, kakov je bil za pevsko vajo odločen. Bolje malo pa dobro, kakor veliko pa slabo. Pesmi »Zvezna« (unisono) in pa »Ob rojstveni trisloletnici J. A. Komenskega« (možki zbor) sta se peli prav dobro; slednja se j« morala celo ponoviti. Hazven petja so bili na vsporedu še slavnostni govor in pa dve deklamaciji. Slavnostni govor je govoril g. nadučitelj Fr. Piaprotnik. V izboinem, krasno sestavljenem govoiu, je z gladko besedo slavil slavnega dušnega velikana J. A. Komenskega. ne popisujoč njegovega delovanja, pač pa poudarjajoč njegove dobre lastnosti, njegovu vstiajnost, njegov značaj. Želeli bi, da bi se govor v jednem našib šolskih listov natisnil. Deklamaciji — kakor omenjeno — imeli smo dve. Gospica Ana Osona — priraorska učiteljica — deklamirala je S.  Gregorčiča: »Vrleniu iikižu«. Kako je dekbunirala, povedalo ji je gromovito ploskanje, kateni se je začelo, ko je ona nehala. Gospica ima jako simpatično zunanjost, simpatit-en glas; kar je pa njeno deklamiranje storilo tako uplivno na poslušalce, bilo je to, da je ona v srcu iibčutila, kar je govorila. To se je bralo na njenem obrazu, to se je spoznalo na milobi in vibriranju njenega glasu pri gotovih stihili in stavkib. Osobito konec tega pesniškega uruotvora ju deklainirala z urnetniško popolnostjo. Taka deklamacija mora presuniti vsako srce in zato gromovita pohvala, ko je nebala. Gospica naj nas še večki-at razveseli s kako deklamacijo o takih prilikah. Dobro je tudi deklamirala gospa Ihan-Oman »Tri noči«. Dasi ni imela tako hvaležne teme, vender je žela obilo pohvale. O drugili točkali vsporeda, katere je izvajala vojaška godba, mi ni treba govoriti. Da so bile vse prav dobre, razuine se samo ob sebi. Po končanein vsporedu, podala se je godba v zgornje prostore kranjske čitalnice, kjer se je nekoliko časa plesalo. potem pa smo se podali k počilku, da smo si nabrali novih močij za drugi dan. Kraiij. (0 zboi-ovanji učiteljskega društva dne ¦>. vel. travna t. 1.) (Dalje.) V ntvorilnein nagovoru pozdravi g. predsednik L. J e 1 e n v vse navzočuike najprisrčneje, osobito g. M. Kosa, ka- teri je prišel iz druzega okraja izvrševal svojo dolžno.^t tcr se ni ustrašil ne grdega vremenn. ne dolzega pota. Čast, kumur čast! — Nadalje se sponiinjaumrlega člana g. A. R o z m a n a, učitelja v Žabniei, kateri je dne 6. svečana mirno v Gospodn zaspal. Blag mu spomin. — Stalni ndbor deželne učiteljske konferencije vložil je v imeni vsega kranjskega učileljstva prošnjo za povišanje plač. Znana je osoda te peticije. Deželni očetje so irneli le neopiavičeno grajo za nas. Celo neolikani smo, ker se potegujemo za svoje pravice. — Letos je prevzelo naše društvo važno nalogp. Po sklepu upravnega ndbora «Zveze slovenskih učiteljskih družtev« bo ista imela letos svoje glavnozborovanje o binkoštih v Kranji. Nalog našemu društvu je, da za zborovanje vse pripravi in stori bivanje našim koleginjarn in kolegom kar niogo<-e inijprijetnejše. — Omenja ludi tristoletnk-e J. A. Konienskega, učitelja vseli narodov, z željo. da lii tudi naše društvo kaj storilo v spomin tega prvega podagoga sveta. Gospod tajnik prebere zapisnik zadnjega glavnega zborovanja, ki se potrdi. Za delegate k glavnenm zbuiovanju «Zveze» se volijo gospica K. Golf in gg.: M. Debelak. L. Jelenc, A. Likozar, Fr. Luznar in J. Traven. Svojo nalogo «o metodiki zgodovinskega pouka» rešil je g. poročevalec L. Jelenc odlično. Predavanje je bilo glede oblike kakor vsebine hvalevredno. Poročevalec je dokazoval, kako vpliva na ueenca zgodovinski pouk v forinalneiu in iiialeiijalii^ni oziru. V formalnem bistri razurn, blaži srce in kiepi voljo, v niaterijalnem nas pa uči ljubiti svojo doniovino, kar je za praktično življenje eminentne važnosti, osobito v sedanjih easih, ko hidra anarhizma in socijalizma preti uničiti vse stebre društvenega življenja. Gospod poročevalec se je počastil za trud z obilnim odobravanjem in posebno zahvalo g. Hežeka. Sklepalo se je tudi o napravi nagrobnega spornenika pokojneniu tovarišu A. Rozmanu, vender se je vsa stvar odgodila do konferencije, ko bo toliko zrela, da bode mogel odbor staviti konkretne predloge. Nadalje se sklene na predlog g. Jelenca poslati češkemu društvu, katero nabira radovoljne doneske za spomenik Komenskega v Brodi 5 gld. V pomožni udsek, katerega skrb bnde za časa «Zvezinega» zborovanja vse potrebno pripraviti. da se bo zamogki dostojno vršiti, voljeni so razven odbora gdč. M. Hoo<s in gg. B. Krenner, E. Lachainer in I. Pezdič. Po zboruvanji sinu se podali k skupnernu obe<lu v gostilno g. )'. Mayerja ml. 4><>^j><>< 1 lležck ,je pri tej priložnusti nabral precejšujii vsolo za družbo sv. Cirila in Metoda, katera se vloži za toliko časa v hranilnico. ila se nabere s prusluvuljniuii doneski 100 gld. in s lem postane naše društvo pokrovitelj te družbe. — r. Iz Trnorcgn. Vabilo k obf-neinu zboru učiteljskega društva za postojinski šulski okraj, dne 7. niiil. srpana l. 1. ob !). uri predpoludne v Šcnl-Pcti-u v prostorili g. Korošca. Vspored: 1. Pred^ednikov nagovor. -2. O šolski higijeni. (Prcdava g. dr. K »{ zm ut h.j :>. Tajnikovo poročilo. i. Blagajnikovo poročilo. 5. Volitev novega odbora. 0. Posamezni nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Kahvala. Minoli so prekra.sni dnevi, katere je preživelo slovensko učiteljstvo v gostoljubneni Kranji. Dasi nam nebo ni bilo premilostno, tekinovalo jo slavno meščanstvo, na čelu mn blagorodni gospod župan K a r o I Ł> a v n i k in narodna društva, na čelu jim c. kr. notai- g. Viktor Globočnik, prirediti nam bivanje v Kranji prijetno, da preprijetno. Vsak udeleženec bode se še v poznih letih spominjal veličastnega vsprejem.i, katerega nam je priredilo meščanstvo Kranjsko in posebno nam bode ostalo v prijetnern spominu, kako nas je ukrasilo še šopki rodoljubno ženstvd mesta Kranjskega; radostno se bodemo spominjali vse ¦ t.e ljubavi in pozornosti, katero je vživalo slovensko učiteljstvo v Kranji. Podpisani direktorij šteje si v prijetno dolžnost. izreči za vse lu svojo najiskrenejšo zahvalo, to pa: slavnemu mešc-anstvu starodavnega inesta Kranja, na čelu inu preblagorodnemu gospodu županu K. havniku, vsem narodnim društvom, to je slavni čitalnici, slavnemu liralnemu društvu in s-lavni požarni brambi, na čelu jim preblagoi-ndnemu gospodu c. kr. notarju Vikt. Globočniku, ter posebej še rodoljubnemu ženstvu mesta Kranjskega. Zahvaliti se pa monuno tudi s-Livnostnernu udboru, na čelu mu gospodu nadučitelju L. Jelencu za njeguv trud in tudi gostilničarju gospodu Pet. Majerju za njegove priprave. Direktorij »Zoe?e tsluc. učit. društec«.