Mala vprašanja.
263
Mala vprašanja.
h.
Pomen zavarovalne rubežni za poznejšnje izterjevalno zvršilo.
Novi zvrš. red ima v §-u 370. in nasl. določila za zvršilo v zavarovanje denarnih terjatev, katere so že sodno pripoznane, a dotična odredba, odnosno razsodba ni še pravomočna. V §-u 374. je izrečeno, da je smeti v navedenem smislu zvršilno zavarovanje opraviti z rubežnijo premičnin. Kak pomen pa ima taka rubežen, sekvestracija ali uprava in preodkaz terjatev v poteg za poznejšnje dejansko zvršilo, o tem niti zakon, niti motivi nimajo navodila. Glede predznambe zastavne pravice je položaj vsled zemljiškoknjižnih določil jasen. S pravomočno razsodbo opraviči zahtevajoči upnik predznambo in jo pre-vknjiži v zvršilno zastavno pravico. Glede ostalih zvršil v svrho zavarovanja: rubežni, uprave, preodkaza pa je stvar v praksi dvomljiva.
Za rešitev tega vprašanja je pred vsem določiti bistvo in namen zavarovalnega zvršila.
Najprej je gotovo, da je navedene zavarovalne čine nedvomno smatrati za zvršilo samo. To kaže že napis k §-u 370. zvrš. r.: »Zvršilni čini za zavarovanje denarnih terjatev (Zvršilo za zavarovanje)«; isto je razvidno iz besedila §-a 370
samega: »na podlagi......je moči že pred pravomočnostjo
.....dovoliti opravo zvršilnih činov«.
Vender je to zvršilo le pravnopogojno, zvršilo »sub con-ditione iuris«, da pozneje nastopi pravokrepnost, opravičba. Iz tega pomena zavarovalnega zvršila bi torej bilo izvajati, da morajo postati v zavarovalnem zvršilu opravljeni čini pravno nepogojni, definitivni, če je postalo zadevno razsodilo pravomočno.
Kako je bilo v tem pogledu poprej? Ce se je po starih zvršilnih določilih opravilo zavarovalno zvršilo z rubežnijo, je po krivi praksi zvršitelj, kedar je zvršilni naslov stopil v pravno moč, prosil in povzročil novo, samostojno zvršilno rubežen. Ta praksa pa je gotovo nastala le radi razpolagalne
264
Mala vprašanja.
maksime, po kateri je poprej bil zvršitelj brezpogojni »dominus executionis«, sodniku pa je bila odmerjena uloga bolj pasivnega nepristranca. V očigled takemu sodnikovemu stališču je bilo mogoče, da je dobil zvršitelj moč čez smer zakona in da je po zavarovalni rubežni zopet začel novo rubežen ter zvr-šencu zaračunil stroške zavarovalne in definitivne izterjevalne rubežni. Da je bila ta praksa krivična in zakonovemu duhu protivna, izhaja že iz tega, ker so se v praksi dogajali tudi nasprotni pravilni slučaji, da je zavarovalna rubežen po pravo-močnosti zvršilnega naslova postala in se izrekla za defl-nitivno, ne da bi se bila izvršila nova rubežen. V tej, gotovo pravi, zakoniti praksi je imela zvršilno-zavarovalna rubežen pomen poprejšnjega delovitega zvršila s posledico, da je bil zvršitelj s stvarnimi, proti tretjim osebam veljavnimi pravicami, osobito z zastavno, rubežno pravico zavarovan in sicer tako, da je potem na podlagi pravomočnega zvršilnega naslova bilo moči neposredno izposlovati in vršiti nadaljne zvršilne korake, tedaj na zavarovalno-izvršilno rubežen in cenitev takoj dražbo. (Glej Canstein: Compendium des civ. Proc. Recht. I. del, str. 193; ibidem tudi Gl. U. 3313, 5183.)
Omeniti je še nekaj. Z zvršilno rubežnijo se je po starem zakonu opravila tudi redoma ob enem zvršilna cenitev, podlaga vsemu nadaljnemu zvršilu. Predno je postalo kako razsodilo pravomočno, preteklo je mnogokrat dolgo časa. Premičnine so med tem lahko izgubile prvotno ceno in zato je bila včasi potrebna nova rubežen in cenitev, zato se je tudi tem lažje razvila omenjena praksa.
Novi zvršilni red pa se snuje iz novih načel. Zahtevajoči upnik ni več vsemogočni »dominus executionis«, sedaj vlada olicijalno načelo, odločujoča in zvršilo vodeča oseba je sodnik, zahtevajoči upnik pa je samo predlagatelj, začetnik zvršila. Vsa smer zvršilnemu zakonu gre na to, da se v zvršilu ne opravljajo čini, ki niso neobhodno potrebni, da se zavezancu ne delajo nepotrebni stroški. Že ta načela govore za to, da se zavarovalno zvršilo uporabi pri dejanskem zvršilu, — ne glede na to, da ima zavarovalno zvršilo že po svojem bistvu smer in pomen, postati deiinitivno, če se uresniči »conditio iuris« pravočasno.
Mala vprašanja.
265
Za argument v tem smislu se da porabiti nadalje zako-novo besedilo §-a 370. zvrš. r., da so že v zavarovanje dovoljeni »zvršilni« čini. Tudi je sedaj glede cenitve pri zvršilu na premičnine drugače. Cenitev, ki ostane vedno podlaga in merilo zvršila, se opravlja sedaj redoma še-le z dražbo in takrat se razvidi, se je li rubilo dovolj premičnin ali ne. Da se pa ne rubi premalo premičnin, za to je zakon zopet skrbel s tem, da mora zvršilni organ pri poročilu naznaniti prilično in primerno ceno zarubljenim premičninam. Tako je kolikor se da omogočeno, da konečne rubežni ni treba še enkrat opravljati, da postane zavarovalna rubežen definitivna, izter-jevalna.
Da se s takšno konečno rubežnijo ne krati pravica za-htevajočemu upniku, zato čuva sodnik zbok oticijalnega načela nad rubežnijo. On vsakokrat presodi, je li treba nove rubežni ali ne, in če treba, jo tudi odredi; če je pa, razmo-trivši vse okolnosti, ni treba, onda sodnik odloči, da se za-varovalno-zvršilna rubežen spremeni v končno, definitivno s tem, da se v zapisniku o zavarovalni rubežni zaznamuje dosedanja rubežen kakor opravičena, kakor izterjevalna in da se na tej podlagi takoj odredi dražba.
Isto mora veljati pri zvršilno-zavarovalni upravi in pri preodkazu terjatev.
Na tem stališču stoji tudi odredba c. kr. pravosodnega ministerstva z dne 10. januvarija 1899, v intim. nadsodišča z dne 29. januvarija 1899, ki pravi: »Ce je, nanašaje se na § 374. zvrš. r. zavarovalno rubežen premičnin premen iti v rubežen za izterjanje, je to zaznamovati v zapisniku o zavarovalni rubežni«.
Dr. Fr. Mohoric.