Štev 26.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
28. juni 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din' Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce. Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik ; Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v ,,Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Vsem.
Živimo v časi, šteri je v vnogom pogledi različen od srednjeveške dobe i tüdi od prvih stoletij novoga veka. Iz absolutističnoga nazora, po šterom so meli samo nešterni velikašje oblast v rokaj, se je pomali razvio pojem parlamentarizma, ljüdske demokracije — ljüdovlade. Vsigdar bole se naglaša, da naj delüje pri državnoj upravi ves naroči brez razlike stanov.
Do upravo ma teda dostop tüdi kmečki stan. Z drügimi vred odločüje — tüdi v našoj državi — što ga naj zastopa v parlamenti, što naj vodi deželne, varaške, veške odbore. I smemo praviti, da ma posebno v našoj državi kmet glavno reč, ar s svojov velikanskov večinov odloči pri vsakšem pitanji.
Tüdi kmet je teda politik. Mogoče celo važnejši, kak poslanci, ministri sami, ar on ma oblast tüdi nad temi dvojimi. S svojimi glasi pri volitvaj za parlament odloči, koga pošle kak svojega zastopnika, s tem pa je z ednim tüdi odločo, što naj zasede vlado —Vlada najmre tista sküpina, ki ma v parlamenti večino. Da pa kmet lehko vrši svojo nalogo i dužnost, najmre tak, da je hasek državi i narodi, mora meti politično šolo. Poučen mora biti, kakši je v državi položaj, kak se dela v parlamenti, v vladi, Štere stranke so ljudske, to se pravi Štere stranke delajo v hasek ljüdstva i štere stranke so sovražnice naročja, v tom pogledi najmre, da vodijo politiko, štera je na škodo celomi narodi, ali pa večim stališom naroda. Za vse to mora kmet znati. To pa posebno zavolo toga, da se bo znao prav Odločiti, gda pride do volitev. Pri volitvaj je odločitev žmetna. Eden za drügim prihajajo kortešje različnih strank. Eden lepše govori, kak drügi. Te več obečavle, kak oni. Drüg drügoga pobijajo. Gda kmet vse to čüje, si prime glavo i premišlüje, za šteroga bi se odločo. Vsakši njemi je obečavao. Mogoče je samo eden bio takši, ki je povedao, da dosta ne smemo pričaküvati, ar so razmere takše, da je žmetno kaj dosegnoti. To je bio kmetov pravi prijateo, a kmečki človek toga ne spoznao. Ar njemi nikaj ne obečo, zato ne bo volo za njega. Odloči se teda za tistoga, šteri ga je pridobo z lepim govorom. Odloči se za njega, ar ne ve, da njegova djanja neso tak lepa, kak njegov govor, ar ne spozna, da ga nori, vleče za nos. — Zato pa ponavlamo, da mora meti kmet politična šolo, vpogled v politične razmere. Gde si naj to pridobi ?
V političnih organizacijaj i potom časopisov. V Prekmurji Politične organizacije neso razvite. Mamo toti „Kmečke zvezo“, štera je že v vnogih občinaj ustanovlena, a kak se vidi, ne v njoj pravoga živlenja i tak kmet istinsko nema od nje dosta haska. Dokeč „Kmečka zveza“ ne
bo pri nas bolše organizirana, nam ostane samo časopisje. Predvsem pridejo v račun „Novine“, štera že dvanajsto leto bijejo boj za pravice prekmurskoga Ijüdstva. Novine so domači list, ar so pognale z domače zemle i so namenjene prekmurskomi narodi.	
Za politično dozorevanje so nam Novine neobhodno potrebne, ar nam podajajo pregled o vsakokratnom političnom položaji v našoj državi i v svetovnoj politiki. Kritizerajo vse, ka se dela na škodo narodi i državi, z ednim pa povejo, kak bi se moralo delati. Pokažejo, što je pravi prijateo ljüdstva i komi ne smemo zavüpati i s tem pripomorejo, da se pri volitvaj i drügih prilikaj znamo odločiti.
Telko na konci prvoga polleta letošnjega leta z namenom, da šteri so bili prijateli Novin do zdaj, ostanejo tüdi za naprej i da si jih tüdi tisti naročijo, šteri so jih dozdaj postrani gledali. One so se bojüvale i se bodo bojüvale za pravice prekmurskoga ljüdstva.
Sokolska miseo v Prekmurji.
„Žmetno bo šlo“, si je vnogi mislo, gda je g. Koder na sokolskom izleti v M. Soboti izrazo svojo pobožno želo, da bi bilo dobro, či bi se potrtidili, da bi bilo ob 10 letnici Sokola v M. Soboti 50 odstotkov — to je polovica — Prekmurcov sokolskoga mišlenja. Žmetno bo šlo, so si mislili ne samo oni, ki neso Sokoli — pripomniti moramo najmre, da je bilo na prireditvi tüdi jako dosta takših, šteri na sokolska načela füčkajo i so samo radovedni, kak Sokoli telovadijo — nego tüdi tisti, ki se že bojüjejo za „napredna“ sokolska načela i širijo sokolsko slobodomiselno kulturo.
Žmetno bo šlo, pravimo tüdi mi. Prekmurje ne tista zemla, v šteroj bi se sokolska miseo prijela i bi iz nje pognala kliko. Prekmurski narod v sokolstvi ne najde tiste sile, štera bi ga mogla pritegniti.
Što vüpa, da v desetih letaj pridobi do polovice prekmurskoga naroda, tisti naše düševnosti ne pozna. Njegovo nakanenje se njemi ne spuni ne v dvajstih, ne trestih, niti v petdesetih ali sto letaj ne, če tüdi porabi vsa sredstva, štera so samo mogoča. Načela, mišlenje se najmre nemre menjavati, kak obleka. Toga, ka smo priznavali skozi 1000 let, nemremo i neščemo zavrči, da bi namesto njega sprejeli nekaj, ka je menje vredno. Ka pa smo priznavali tak duga leta i ka priznavamo tüdi zdaj?
Prekmurski narod je veren; toga ne trdimo samo mi, nego vsi tisti, šteri so prišli z nami v dotiko i so meli priliko spoznati našo düševnost, našo miselnost. Prekmursko ljüdstvo je vdano Bogi, katoličanskoj (Evangeličanci evangeličanskoj) Cerkvi i njenim slüžabnikom — dühovnikom i sledi samo tistim načelom, štera so zgrajena na katoličanskom (evangeličanskom) veroizpovedanji. To je naša jezeroletna tradicija, štere nam nihče ne zbriše iz spomina i nam je nihče ne odvzeme. To je naša svetinja, štere nam nihče ne iztrga iz srca. S tem, da smo povdarili vernost, katoličanstvo (evangeličanstvo) prekmurskoga naroda, smo povedali, Zakaj nemremo zlübiti sokolstva.
Mi smo verni katoličani (evangeličanci). Ka pa je sokol? Slobodomiselna organizacija, štera trpi vse drügo, samo vernosti, vdanosti Bogi i njegovim slüžabnikom ne Istina, da Sokol rad naglaša, da spoštüje tüdi vero, a vseedno
njemi je, ali so njegovi člani verni ali ne. Glejmo, kakše je njegovo spošlüvanje do vere ? — Nedel ne posvečüje. Če gde priredi nastop, ma med tistim časom, gda se vrši boža slüžba, pohod i vajo za nastop. S tem je vzeta vsem članom prilika, da bi šli v cerkev i spunili svojo dužnost, štero nalaga vsem vernikom tretja boža zapoved. V svojih vrstaj trpi ljüdi, ki se z verskih obredov norčarijo, ki pravijo, da so njüvi stariši nazadnjaški, ár jim ne dajo dopüščenja, da jim ne bi trbelo hoditi k šolskim mešam. — Naj zadostüje, ar je že iz toga razvidno koga mamo pred seov.
Očivestno je, da kak verniki nemremo biti prijateli Sokola, ar bi bili v nasprotji s samimi seov. Vernost in Sokol ne spadata vküp. Ali edno ali drügo. Gotovo se nihče ne bo čüdivao, da mi ostanemo pri vernosti, Sokola pa odklonimo.
Kakše je naše mišlenje nasproti sokolstvi, smo že pokazali. S tem najmre, da se Sokol v teh letaj ne mogeo vdomačiti, če tüdi je porabo vsa sredstva, je povedano, da na našo naklonjenost namre računati. — Sokola mamo v M. Soboti, D. Lendavi i zadnji čas v Beltincaj. Što so člani ? V M. Soboti i D Lendavi uradniki i Madjari; pravoga Prekmurca ne poleg. O Beltincaj nemremo govoriti, ar je odsek komaj oživo i še ne pokazao, kakšo moč ma. Vüpamo pa trditi, da gda odidejo tej gospodje i gospodje, ki ga zdaj vodijo, bo v Beltincaj telko Sokolov, kelko je v Prekmurji belih vran.
Mi ostanemo pri svojem. Naša svetinja je vera. To ohranimo. Na načelaj te vere bomo gradili naprej brez sokolske „naprednosti“ i slobodomiselne kulture i osvedočeni smo, da bomo vekši narodnjaki, vekši človekoljübi i vekši naprodnjaki, ár vera je bila, je i bo nasitelica naprednosti, kulture i narodnosti.
To v spomin na sokolski izlet v Murski Soboti.	— Fr. K. —
NEDELA
IV. po Risalaj. Evang. sv. Luk. 5, 1—10. I Jezuš je pravo Šemeni; Odzdaj boš ljüdi lovio.
Krislušovi apoštoli so bili prle ribiči. Sv. pismo nam pravi, da so na Jezušovo reč zapüstili svoje mreže i njemi sledili. Neso ga pitali, što je, odked je prišeo, ka šče z njimi i kam jih bo pelao, nego so vstanoli i šli. Kak drügi tak tüdi Peter. I Jezuš njemi je pravo: „Odzdaj boš ljüdi lovio.“ Prle si razprosterao svoje mreže za ribe, odzdaj jih boš razprosterao za ljüdi, da jih pridobiš za mene, za moj nauk za moje kralestvo, za diko mojega Oče.
Kristušova Cerkev na zemli je kak velka ladja, štera plava na razburkanom morji sveta, njegova hüdobij, v štero se zaganja o vetri nevere, krivoverstev, preganjajo peklenske zmote. Ona pa plava mimo, ar je Kristuš zagotovo Petri: „Ne boj se“ i apoštolom: „Jaz sem zvami vse dni do konca sveta.“ Kelkokrat se vidi, da pekeo že zmagüje, da šče popunoma zatreti moč Kristušovih naslednikov, da šče iztrgati Jezušuv nauk i vničiti bože kralestvo, a gda je sila najvekša, se pokaže Gospod v vsej svoji moči pogleda okoli sebe i zapove svojim naslednikom i namestnikom: Pelajte na globoko i vrzite svoje mreže na lov. Oni bogajo: „I gda so to včinoli, so zajeli velko število rib.“
V denešnjoj dobi mora prenašati katoličanska Cerkev velke boje. Od vseh strani se žaganjajo v njo vekši i menši sovražniki i porabijo proti njoj vsefele orožje, samo tla bi jo vničili i s tem pripelali do zmage kralestvo tmice — šatana. Moderni brezverski liberalizem nastopa proti njoj z vsov odločnostjov. Najmočnejše njegovo orožje so knige i časopisi. V tom dvojem glasilo svoj nauk o terom pravijo, da ma namen ljüdi voditi do istine, do
2
NOVINE
svetlosti, v istini pa so kak knige tak tüdi časopisi puni sovraštva do Cerkve, zasmehüvanja verskih obredov, tajenja Boga, Kristuša i vsega, ka je sveto. Liberalizem (slobodomelstvo) se zaganja v katoličanske dühovnike, jih grdi i smeši, da bi jim s tem vzeo zavüpanje vernikov. Dostakrat tej neprijateli že mislijo, da so zmagali, da je vera zatrta, Cerkev vničena, a pokaže se, da je moč Cerkve vekša, ar je zidana na pečini i: „Vrata peklenska je ne bodo premagala,“ kak je obečao Kristuš sv. Petri gda ga je postavo za poglavara.
Novi šolski zakon.
V našoj državi se letos zglasüjejo različni zakoni. Tak se vodi zdaj debata i razprava o šolskom zakoni, šteroga je napravo i predložo minister prosvete samostojni demokrat Pribičevič. Lüdskošolski zakon je izredno važen, ar se nanaša na školo, kde se včijo i zgajajo najmlajši državlani, naša deca. Od toga zakona je odvisno vse šolstvo v državi, v čidij rokaj je to, što vči, ka se vči, kak se vči. V tom zakoni je določeno vse, kakše razmere je med državov, i šolstvom i občinami. Tü podamo iz toga zakona tri najvažnejše točke, štere se nas najbole tičejo i šterih mi sprejeti nemremo. Celi zakon je slab, da ga je že slabšega zdelati ne mogeo prosvetni minister i iz celoga zakona se jasno vidi Pribičevič v celoj svojoj zagriženosti i sovraštvi do gotovih delov države, jezika i vera.
Edna najvažnejših točk je, štera se tüdi imenüje včasi v začetki zakona, verski pouk i verska vzgoja. Pribičevič znani liberalec, — demokrat, guči v svojem zakoni o vzgoji verske strplivosti. Od demokratov vsigdar čüjemo nekšo versko strplivost i ta je ka verska strplivost?
V tom zakoni nam Pribičevič nalaga tüdi strašne terhe, šterih mi nigdar ne bomo mogli prenašati. Pravi, ka so občine dužne dati za šolo zemljišče, vrt, postaviti šole i stanovanja za vučitelstvo, dati drva za šolo i za vučitelstvo. Kde nega šole, tam mora občina v petih letah zozidati šolo, kde trbe povekšati šolo, trbe povekšati šolo, to mora občina v petih letih včiniti. Edna občina ma šolo z ednov učnov sobov, dece je pa telko, ka zdaj morata biti dva vučitela, občina mora zozidati ešče edno učno sobo, zozidati za vsakšega vučitela stanovanje stoječe iz 2 sobi i kühnje. Nadale mora dati drva v šolo i za vučitele, Prav, je mi ne bi bili proti, eli kde vzemejo naše občine zdaj, pri tej gospodarskih prilikaj peneze? Kak morejo občine i lüdstvo, štero je brez penez zdaj samo zidati ? To so strašne zahteve i tü bo Pribičevič zabadav zahtevao, to se ne bo moglo zgoditi. Najlepše je pa pri tom to: občina nosi vse terhe, zida, küri, popravla i da vse potrebno šoli, šola je pa državna. Občine po tom zakoni do šole nemajo nikših pravic nego vse dužnosti!
Namen prosvetnoga ministra i demokratov sploj; vzeti šoli verski značaj. Pribičevič ma eden glavni cil: izbrisati i zatreti v šoli vsakši pouk v veri, ar je on sam nasprotnik verskoga pouka i vzgoje. Ne je mogeo, da bi naravnost prepovedao verski pouk, zato ga pa šče meti
28. juni 1925.
v svojoj oblasti. Katoliška cerkev pravi, da samo ona i edino ona ma pravico dati vučitele za katekizmuš i nadzorovati verski pouk i nihče drügi. Pribičevič pa si je v tom zakoni napisao pravico, da on postavla v šoli veroučitele, katehete, štere on šče i šterim bi komandirao kak naj včijo i njihovo poučevanje tüdi nadzorüvao. Čüdno minister, ki je pravoslavne vere — zdaj že brezverec — jemle kat. cerkvi vse pravice da njenoga navuka i on šče predpisati, ka se mora z katekizmuša včiti. Tak smo v toj točki radi verskoga pouka jako prizadeti, a tüdi Cerkvi je dao demokratski minister velki vdarec s tem, ar ona takšega zakona sprejeti niti nemre.
Drüga točka je kak Pribičevič pravi: „Naloga osnovne šole je, da vzgaja deco v dühi nacionalizma i državnoga jedinstva, osnovna šola je državna.“ V tom je pa Pribičevič, s šterim se pajdašita slovenskiva (?) demokrata Žerjav i Pivko, vdaro po slovenskom narodi. Pribičevič je sovražnik Slovencov i našega jezika, on bi že najraj vido, da bi se tüdi po Sloveniji v šolaj včilo v srbščini, zato pa povdarja tak strašno njegovo narodno jedinstvo. S tem pa pravi Pribičevič tüdi sledeče: jaj vučiteli, šteri bi včio v školi, ka smo Slovenci, Hrvati i Srbi trije narodi! To je plemenska vzgoja i tak vučiteo, šteri se s tem pregreši proti narodnomi edinstvi, je protidržaven i minister ga prestavi v Jüžno Srbijo. To je za Slovence poniževalno i slovenski narod toga zakona sprejeti nemre. Minister je izrekeo tüdi razsodbo gledoč na naše občinske i verske šole z rečmi : šola je državna. Tak nam je minister prek noči vzeo naše škole, štere smo si mi s tak velki mi trüdami i težavami postavili. Ne nas je pitao ali je tak nam prav eli ne, on nam je samo vzeo naše šole, do šterih mi več ne bomo meli nikših pravic. Tak se je zdaj zgodilo, od kaj so se naše občine bojale, ka so nam demokratje vzeli naše verske i občinske šole, je podržavili.
Od toga zakona se vodi razprava v Odbori za lüdskoškolskl zakon. Naši poslanci nastopajo jako ostro proti tomi zakoni, ga kritizirajo i branijo pravice Cerkvi, našega naroda i občin. Poleg ostrih nastopov naših poslancov Pribičevič tü i tam popüšča i spreminja eli itak bo zakon večina sprejela. Naši poslanci bodo glasüvali proti tomi krivičnomi zakoni, šteroga mi katoličanski Slovenci nemremo sprejeti. A za njega sta oba slovenskiva demokrata Pivko i Žerjav, ar je njima prav, da se prinas postople tak, kak je to podao v šolskom zakoni njiva strankarski vodja Pribičevič. Slovensko lüdstvo pa si bo zapomnilo to vse, što je za njega i što dela proti njegovim pravicam
Glasi.
Slovenska Krajina.
Cestarje so morali ob priliki sokolskoga leta delati hüte. Siromake cestare plača država strašno slabo, ceste naše so pod vsov kritikov, pa tej cestarje itak morajo na višjo zapoved delati privatnomi (?) drüštvi, Sokolom namesto, ka bi delali na cesti. Pitamo: što je izdao to zapoved, ali se državni cestarje smejo rabiti
pri deli sokolskoga drüštva i ali so siromačje cestarje dobili za to svoje delo tüdi pošteno plačilo ?
Boj za našo gimnazljo. Kak smo se veselili, da dobimo svojo šolo, kde bi se izobražüvao i šolao naš naraščaj, zdaj nam pa to šolo šče prosvetni minister zapreti. Demokratje, šteri se majo za kulturne i napredne lüdij i šteri lovijo naše može za svojo stranko, so sami delali proti našoj gimnaziji ! Dobili so iz Maribora miglaj, naj se bi šola zapre. Zakaj ? Bojijo se, ka dobimo z leti v Sl. Krajini svoje doinače uradnike i tak bi oni morali iz Krajine iti nazaj, bojijo se konkurence domačinov. Čüdno pa je, da se cela Slovenija kak takša niti z rečjov ne uprla toj nakani i branila te naš zavod. V oči nam mečejo zaostanek v kulturi, sami nam pa šole dajo zapirati.
Vlovleni cigan. Zločinca, ki je vkrao v Soboti iz cerkvi monštranco so zgrabili v Ptuji, kda je šteo to odati. Zlatar, kde je odavao, ga je dao žandarom. Cigan je trgovski pomočnik nekši Ivan Šömen.
Učitelji v Sl. Krajini so si skoro vsi obesili orjunske znake. Zdaj bomo potli v ednom leti vsi kultivirani, ar če že vidiš samo orjunski znak, že znaš, da z „naprednim“ človekom iz Preka maš poseo. Bog zna, eli so zdaj tüdi uspehi v šoli bolši? Eli pa tüdi iz naše dece ščejo vzgojiti Orjunce? Srečna Krajina!
Državna meščanska šole v Dolnji Lendavi. Vpisovanje učencov se vrti dne 27. junija, od 9. do 12. ure i 28. junije od 10. do 12 ure. — Ravnateljstvo.
Shodi naše stranke bodo se držali po raznih krajih v sledečem redi : V M. Soboti v nedelo, 28. junija po velkoj meši, ob 11. vöri V dvorani Ditrich, — Popoldne ob 3. vöri bo shod na Tišini. — Na Petrovo 29 junija po velkoj meši v Vel. Dolencih. — 5 julija po slovenskoj slüžbi božoj, o 9½ vöri v Dol. Lendavi pri Deutschi. Popoldne te den po večernicaj na Hotizi. — Na vseh shodnih guči tajnik SLS, g. Kranjc iz Maribora. Vsi naši pristaši udeležite, se teh shodov vsi.
Dol. Lendava. Pri nas je meščanska šola. Že za časa Madjarov so bili vsigdar vsi štirje razredi puni užeocov — največ Slovencov. Zdaj pa naednok nega zadosta šolarov. Zakaj to? Gotovo ma to več vzrokov, ali mislimo, da je velki vzrok tüdi to, da se ne razglasi, kda je vpisüvanje. Že mesec dni se šte po vsefele novinaj, da se vršijo vpisüvanja v šole, samo za Lendavo nega čüti. Razglasi se to pač, ar se mora, samo da komaj te, gda je že prekesno. Mi vidimo tü velko nemarnost i prosimo, zahtevlemo, da se ešče ednok določi novi den za vpisüvanje i se te den bar dva tjedna prle razglasi po novinaj i po občinaj, rihtaraj.
SI. Krajina bo mela tri okrajna sodišča i to: v Soboti, v Dol. Lendavi i v Gor. Lendavi. Novo okrožno sodišče ščejo ustanoviti v Ormoži. Od naše strani je predlagano okrožno sodišče v M. Soboti, kama bi spadala okrajna sodišča: Sobota. Gor. Lendava, Dol. Lendava, Ljutomer, Gor. Radgona. Gotovo je, ka je naj bolši kraj za okrožno sodišče Sobota i mi tüdi zahtevamo, da bo to v Soboti i ne v Ormoži eli v Lotmerki.
Novi svet.
Spisao. I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Kakših trikrat je pitala, što je. Ne je štela vervati vüham. Pa je dobro spoznala Elemérov glas. Bi bilo to mogoče?
I v takšem položaji ! Stira ga lastiven stric. V nebo kričeča hüdobija. Zato ar nešče postati gizdav loški gospod, nego pošten delavec. No, stari grešnik, tüdi tvoj račun še zna priti.
Niti ne znala, ka naj začne v naglici. Sirmaček. Trüden je. Lačen. Zaspan. Gde naj prle pomaga ? K sreči še ma lonec sedenoga mleka.
Dobro jed s čarnim krühom za lačen želodec.
Gda se naje, taki leže spat. V prvoj sobi njemi postele. V lepšoj. Dragomi gospodi. Naj počiva v miri, sladko. Drago jütro pa bota že govorila o ostalom.
7. Inaška leta.
Drügo jütro je Mari pelala Eleméra k notari. Tam je morao povedati vse, ka se je zgodilo i s kakšim namenom je prišeo. Ve pa samo tak nemre Iti v svet. Če nema svedočanstva, ga primejo žandarje, ga zaprejo med potepine, ga pošlejo od rok dva rok.
Strašno !
I to bi dopüsto, tisti hüdobni človek, šteri se je postavo za njegovoj sirotinskoga očo.
Ne bi se sramüvao toga. Sramüje pa se, da si šče ednok poiskati krüh s poštenim delom.
Notar je Gohérove itak jako žmetno prenašao. Potölažo je dečka, da vse včini za njega, ka bo mogeo. Bar telko, da lehko pride pošteno v glavni varaš, gde na priporočilo vörarskoga majstra brezdvomno lehko dobi mesto kak inaš.
Notar je še predpoldnom pohodo Gohéra. Trdi boj je morao meti z njim, ar je razdražen prišeo nazaj. A o prepiri ne nikaj govoro. Samo to je pravo Eleméri:
— V redi je. Zaigrao sem strici. Tü je svedočanstvo. lzjavo je, da privoli v tvoje nakanenje. Penez nesem mogeo sprešati od njega, ar jih nema. Nekaj pa še mora biti v trnogradskoj kasi. Dao je pismo. Tam lehko vövzemeš 10 rajnški. A zdaj ti tanačivam, moje dete, da pametno ravnaj s tisti mi penezi. Shrani je dobro i ne izdaj nikšemi potepaši, gda pridem do železnice, se pelaj po njoj. Do Pešte ti še ostanejo penezi, če boš pametno ravnao z njimi. Potom pa bo moja skrb, da pripravim tvojega sirotinskoga očo do obračuna. Moraš dobiti nekšo pomoč med tem, gda boš študerao. Ve so tvoji penezi. Si razmo?
Elemér se je lepo zahvalo za notarovo prijaznost; ednok še se je oglaso pri Mari, da bi vzeo slovo od nje. Brez nje bogme ne bi znao, ka bi bilo iz njega, zadnjo noč brez hrane, pod prostim nebom.
— Lüba Mari, kda vam povrnem ednok vse, ka ste dobroga včinoli z menov.
— Niti ne spominjajte hvale — je odgovorila Mari. Ne sem zato včinila, da bi gda
plačilo prosila. To tak znam, da se ne s pozabite z mene.
— Nigdar. Niti v nevolaj, niti v dobrotaj, če jih bom meo.
— Bote, bote; znam. Što je natelko odločen na delo, na pošteno živlenje, tisti ma na mesti srce. Nego stric naj ne pride pred bole obličje, to pravim.
— Jaz ga ne kunem. Den plačila pride tüdi sam od sebe.
— Pride, pride. Kristuš je tüdi prekuno figovo drevo, štero njemi ne dalo sada, da bi si lakoto pomiro. Ne bi štela biti samo do tečas zdrava, da odložijo klüč. Bote že videli.
— Jaz ne bom delao proti njim nikaj.
— Zdaj tüdi ne. Nego gda bote svoj gospod, te je vaša dužnost zahtevati račun od spanije. Ne samo zavolo sebe, nego tüdi zavolo vaše sestrice. Njo ravnotak ciganijo, kak vas.
— Bomo videli. Dosta vode še odteče po Duni, dokeč bom jaz svoj gospod.
— Daj Bog kak najprle.
Elemér je bio že vesel, da lehko obrne hrbet tistoj vesi, gde stanüje njegov sirotinski oča. Celo zrak je čüto zagiftani, šteroga je morao z njim vred vdihavati.
Olejšano, spočito, z lehkimi stopaji se je napoto dale po včerašnjoj poti. Poleg toga je stao rdeči križ. Poklekno je i je dao hvalo večnomi, šteri itak gleda na njega. Vsakša nevola, vsakša bolest je samo šola, od štere dobi njegova düša nove nauke, novo moč. Zdaj bo že bole previden. Ne zavüpa tak lehkomiselno ljüdem, i ne bo suženj svojega hüdobnoga strica.
(Dale)
28 juni 1925.
NOVINE
3
Sr. Bistrica. Pri nas se je ustanovila demokratska stranka. Tej novi demokratatje so strašno navdüšeni za ministra Žerjava i poslanca Pivka kak pravijo zato, ar demokratski agitatori pravijo, ka ta teva dva gospoda delila zemljo. Kak pa nieden pameten človek tomi ne vörje, ar je že Žerjav dugo minister i nam je izda nikaj ne dobroga spravo, cilo, kak znamo, je vsikdar proti Slovencom v Belgradi glasüvao i nastopao. Na, pa vseedno, demokratska stranka je v našoj vesi dobila jako zveste pristaše, dnješnji srednjebistrički demokratje so nekdašnji Radičovi republikanci i Hribarovi követje. Mi Znamo, ka bodo demokratje tüdi samo par mesecov, te pa stopijo k stranki štera bo za vse tiste, ki ne bi radi delali — Mamo pa tüdi radikale, tej je kak se čüje samo šest. Nevola je to, ka se že zdaj oboji začnejo tožiti, ka sploj nekaj morajo podpišüvati, zemle jim pa li nišče nešče deliti.
Dobrovnik. Odišla je od doma žena Petra Miholič že 5. junija neznano kama Ženska je ne pri pravoj pameti. Što bi jo vido eli kaj znao od nje, se prosi, ka javi to občinskomi uradi v Dobrovniki.
Murska Sobota. Ob sklepi male mature v meščanskoj školi ravnatelstvo priredi s svojimi gojenci razstavo. Otvoritev je bila v evangeličanskoj šoli v nedelo 21. junija i bo trajala do 1. julija. Odprta je vsakši den od 8 do 7 vöre z večer. Vstopnina je brezplačna. Pohitite vsi pogledat umetniško delo naših gojencov na meščanskoj šoli. Razstava je jako pestra, ki nam kaže v istini krasne slike.
Vel. Polana. V nedelo je bio pri nas shod naše stranke. Vöni na prostori pred cerkvijov je bilo puno naroda starih i mladih moškov i žensk. G. tajnik naše stranke Kranjc je v ednovörnom lepom govori slikal naš politični položaj od volitev pa do zdaj. Gučao je od Radiča i njegove politike pokazao na njega, šteri je največ kriv, ka je dnešnji politični razvoj naše države odvisen od ednoga samoga človeka, staroga Pšiča: Kda je gučao od radičove republike, štero je Radič odao, da reši svojo osebo iz voze, se je pojavilo velko ogorčenje med poslüšalci, eden možak Medjimurec, šteri je bio tüdi navzoči i to čüo je glasno potrdo rečam govornika i pravo ka se lüdstvo v Medjimurji vse obrača v krej od Radiča, ar jih je tak za nos vodo. Govornik je nadele gučao od zakonov, šteri se zdaj v skupščini obravnavajo i je pokazao na njihove hibe, ki bodo na kvar vsemi lüdstvi. Lüdje so z velkim zanimanjom poslüšali govornika do konca i njemi živo potrjevali. Opazüvali smo nešterne Radičove i demokrate, šteri so jako težko požirali, kda so čüli kak njihovi voditeli zdaj delajo v Belgradi. Shod je pokazao, ka so lüdje navdüšeni za politiko naše stranke i ka sta obe Polani celivi v našem tabori.
V. Polana. Polančanje se vsi tem potom lepo zahvaljüjemo žižkovskim Orlom, da so pohiteli k nam i tak pripomogli dosta pri naših slovesnostih.
Srčno pozdravljamo svoje starše, brate, sestre, sosede i vse poštene dekline vojaki 4. plon. bat. iz Karlovca: Vogrinčič Jožef iz Varčavesi, Nemec Karol z Gerečavec, Skledar Mihalj z Nuskova.
Če si demokrat, smeš vse. Tak si je
mislo eden demokrat v ednoj vesi. On je pristopo k demokratskoj-liberalnoj stranki pa je mislo, ka je zdaj več lehko rihtar, zato se je šteo tüdi polastiti obinskih stvari. Pametni lüdje pa so ga poučili, ka to tak nesmijo nanč demokratje samo sebe devati za rihtare.
Murska Sobota. Lüdje pravijo, ka je v pondelek ne bilo šole ali včenja. To praj zato, ka so v šoli spali gostje Sokoli potem pa zato, ka so vučitelje bili preveč trüdni od nedele.
- Či je to istina, ne vemo.
Murska Sobota. Med telkimi sokolskimi govori smo čüli, kak je eden gospod slovesno oblübo vsem poslüšalcom: „Gda de prekmurski sokol obhajao svojo desetletnico (za pet let) te de že polovico Prekmurja pod sokolskov idejov (mišlenjom).“
Mobilizacija mirü i bratstva na Brezjah.
Občni zbor Z. S. V. Z jurnimi koraki se bliža naš den 30. avgust, vojni tovariši ! V vsakšem kraji (občina, župnija, eventuelno podružnica) naj se javi čimprle bar i požrtvovalen mož, ki bo zaupnik Zveze za tisti kraj. Naslov naj javi Zvezi bivših vojakov Miklošičeva c. 7. a, ki njemi taki odpošlje pravila že od oblasti potrjena i položnice, da nabira prispevke za našo sküpno prelepo spominsko ploščo, ki košta 10000 dinarjev i jo vsakdo lahko vidi pri tvrdki Vodnik v Ljubljani ter za drüge najnujnejše stroške Zveze. Ti poverjeniki mi tüdi bar 14 dni pred 30. avgustom sporočijo Zvezi v Ljubljano kelko mož približno pride iz njihovoga kraja na Brezje, pa znamo pravočasno poskrbeti za posebne vlake. Polovična vožnja nam je zagotovljena. Bratje, kakršnokoli uniformi ste
n sili, ob spominu na padle tovariše pozabimo na medsebojne prepire i veselo ter nemüdoma na delo! Odbor Zveze bivših vojakov Z. S. V. za Slovenijo v Ljubljani.
V Rimi. To bo naslov podlistka, v šterom bomo popisali potovanje rimskih romarjev, ki so v jubilejskom leti obiskali večno mesto, opravili tam svoje pobožnosti i bili sprejeti od poglavarja katoliške cerkve sv. Očeta Pija XI. Popisali bomo vse, ka smo vidili, s svojimi očmi med potjov i tam, kakše občütke smo meli i smo prinesli od Rima v našo Slov. krajino.
Martjanci. Junia 21. je priredila naša mladina lepo uspelo Prekmursko ljüdske igro „Barica“. Prireditev je bila dobro obiskana, ino je ljüdstvo skoro popolnoma napunilo veliko prostorno dvorišče g. Bajzeka. Mično vabliv je bio lepi napis „Bog Vas prineso!“ Tak tüdi oder je naravnost umetniško bio napravlen. — Lepa domača igra, spisana po domačem pisateli, v naši domači knjigi jo igrajo tüdi domačini, toje v istini prava srčna kultura ljudske prosvete. Ne pa kak smo pred tjednom v Soboti čüli, da bo edna mala prigišča Sokolov čuvala naše Prekmurje i širila svojo Sokolsko diktatorsko kulturo. Hvala lepa na takšoj kulturi, zdaj smo jo že skušali več let, i je tüdi siti do guta. I či vzamemo samo vučitele i pa našo deco štera pravi: ,,Berti ido vsigdar prvle po gospodično Minko, pa se tak pripelala v šolo“ ali pa: Učitelj ide s decov, pa poldne zvonijo, deca se prekižijo pa molijo, učitelj pa ma kranščak na glavi pa cigaretline kadij. Ali želete več? Prek sto dejstev lehko navedemo. Ali je to vzgojna šolska kultura ? Ne trdimo preveč či pravimo, da odklanjamo i se bomo borili proti takšoj kulturi.
Žita i pšenica so jako lepa v našoj krajini to leto. Či človek ide ali se pela po cesti ali kre pola, naravnost občüdüje lepo valovje žitnoga polja, žmetnoga klasovja, štero se klanja pod tihim vetričkom. Nehoteč se človeki vsiljüje. Hvala ti o dobri Bog, ki si blagoslovo naše polje, či nam občüvaš i daš srečno pod streho spraviti, se vüpamo, da bo lejko zadnji siromak preživo svojo držino s krühom vsakdanešnjim, šteroga nam daš dnes.
Država.
Kralevski par je preminoči tjeden pogledao okrog po Jüžnoj Srbiji.
Strašna vremenska nezgoda se je zgodila preminoči mesec v Sloveniji v okolici Škofje Loke. Oblak se je vtrgno nad tem krajom i voda, štere se je v kratkom nabralo strašne množine, je vse podirala. Odnesla je 18 mostov, betonske je raztrgala. Voda je vdrla v hiše i nesla vse seov. Lüdje so zbežali na strehe. Njive i pola so vse pokrita s peskom i blatom. Škoda je ogromna.
Po celoj Sloveniji v vsakšoj vesi se lüdje zbirajo na protestne shode, na šterih protestirajo proti predloženomi zakoni o lüdskej šolaj. Demokratje so nanč od daleč ne mislili, ka s tem zakonom naletijo pri Slovencih na tak ednoglasen odpor. Slovensko lüdstvo pa s tem kaže kak je demokratska politika Žerjava njemi odvratna i ne po voli.
Prvi aeroplan, šteri je bio napravleni v Belgradi je bio dani v promet. Vaga 700 kg, ma 100 konjskih sil, vozi na vöro 140 km. i košta 320 jezero dinarov. Letalo se je pokazalo kak jako dobro za porabo.
V Novom Sadi je vojno ministerstvo dalo postaviti najmodernejšo radio-postajo.
Domača politika.
Položaj. Sküpščina je pa začnola z delom. Na prvoj seji je prišlo do ostrih nastopov pri obema deloma sküpščine, ar je opozicija zahtevala, da se briše iz ustave § 138., šteri brani slobodo tiska. — Od sporazuma med radikali i radičovci novine pišejo eden den, ka bo, drügi den, ka do njega ne pride. Verifikacija radičovcih mandatov se odlaga. — Pašič je žmetno betežen i nemre priti v parlament. Beteg lehko postane, po izjavi zdravnikov, nevaren, a mogoče se obrne tüdi na bole. Zavolo Pašičovoga betega je velko vznemirjenje v radikalnom klubi, tüdi samostojni demokratje s strahom čakajo, ka bo. Guči se že, što bo Pašičov naslednik. Nešterni politiki pravijo, kakšte se zgodi, da	Pašič—Pribičevičova Vlada node
dugo, ar demokratje morajo iz vlade zleteti.
Delo v odboraj. Najbole močno se dela v odbori, šteri razpravla od zakona lüdskih šol. Naši poslanci ostro kritizirajo zakon i se jim posreči iti i tam doseči, da se kaj spremeni na hasek lüdstva i šol. Delata tüdi odbora za invalidski zakon i za zakon od drž. pravdnikov.
Pri invalidskom zakoni so naši poslanci zahtevali ka se k razpravi pozove tüdi organizacija invalidov, minister pa toga nešče sprejeti.
Za lüdstvo i proti lüdstvi. (Te članek, so nam v tiskarni v minočoj številki samo dopolovine natiskali, zdaj ga dopunimo.) Naši poslanci so predlagali, da se eksistenčni minimum zviša od 5 jezero na 20 jezero dinarov. Dale, da se znižajo vse takse pri küpoprodaji i pri prevzemnih pogodbaj. Posebno so zahtevali, ka se vsi prenosi kmečkih posestev do vrednosti 200 jezero dinarov ne podvržejo taksi, kda se posestvo prepiše eli na ženo eli na deco. (Kak mi pravimo „casarija“, štera je zdaj že tak strašno velka.) Teva dva predloga, šteri či bi bila sprejeta, bi nam dosta pripomogla, bi nam ostalo dosta penez v žepi, a sta ne bila sprejetiva, ar je vladna večina glasüvala proti z njimi kakpa tüdi demokrata Žerjav i Pivko. Takšo skrb obračajo demokratje svojim volilcom.
Politični betegi. V Belgradi je nove vrste beteg, na šterom radi obolijo naši političarje. Pašič je največkrat v tom betegi — Politično betežen je postao tüdi pravosodni minister demokrat Lukinič. Opozicija zahtevle, da se minister obtoži zavolo afere z veleposestvom Thurn—Taksis, minister se je pa zbojao i je potegno v toplice, da ne bo mogla sküpščina njegovo afero vzeti na dnevni red.
Finančna politika je v našoj državi jako slaba, to priznava sam minister financ Stojadinovič. Naš dinar skače i poleg toga kurza dinara trpi jako naše gospodarstvo i industrija. Opozicija bo na predlog Dr. Korošča zahtevala od ministra financ naj včini vse, ka dinar dobi stalno vrednost.
Slavnostni dnevi v V. Polani.
Preminočo nedelo je doživela Polana, nekaj, ka je ešče nevidila nikdar. Požrtvovalni Polančanje so si postavili krasno cerkvico i zdaj se radüjejo v tom božem hrami i pozablajo vse trüde i težave, štere so prestali pri zidanji cerkvi. Tri dni se je tü vršila cerkvena slovesnost, vse tri dni je cele dneve bila cerkev puna vernikov. Višek pa so dosegnole te slavnosti v nedelo. (Od cerkvene slovesnosti poročamo v drügoj številki.)
Lepo se je pokazalo sunce i obetalo se je za celi den lepo vreme. Že v ranij vöraj so lüdje hiteli v cerkev. Oživele so vulice, po šterih so hitele belo oblečene deklice v božji hram. Vse se je zbiralo staro i mlado i pri vseh je bilo viditi na lice svetešnje razpoloženje, lüdje so pričaküvali z velkov radovednostjov Orle iz Žižkov. Cela prosecija se je napotila proti Orlom na čeli so korakali polanski gasilci s svojov godbov. Bio je prisrčen sprejem i potem se je pomikao veličasten sprevod po polanskih vulicah proti cerkvi. Iz Žižkov je prišlo okoli 120 uniformiranih Orlov Orlic i naraščaja i okoli sto drügih lüdi. Rdeče robače i kape so davale krasno sliko celomi sprevodi. Obe godbi sta se drüžili i lepo svirali koračnice. Sprevod je zavio v cerkev k božoj službi. Po božoj slüžbi so se Orli s svojov i gasilci s svojov godbov odkorakali na svoje prostore. Bila je to videti ginliva slika. Ogromna množina lüdi je gledala na stopajočo četo junakov — Orlov i potem jih je spremlala do gostilne, kde so meli vsi Orli sküpen obed.
Popodnevi je bio nastop Orlov. Prireditev bi bila lehko bolše obiskana, a ne je bila lehko bolše obiskana, ar ne je bila napravleni v dobrom časi, tak ka so lüdje prihajali na konci prireditve. Od naših Orlov smo že pisali mnogo, jih pohvalili. To pa moramo včiniti tüdi zdaj. Lehko povemo odkrito. Žižkovski Orli bi s tov prireditvijov lehko nastopili v Ljubljani! Vse je bilo lepo. Vidi se, ka se v žižkih dela z velkov vnemov i trdnov volov. Člani kak tüdi članice so vadili proste vaje brezhibno, (Opazili smo že večkrat, ka vaje ido malo preveč hitro) Najlepše je napravo naraščaj, ar je te že po svojem velkom števili davao prijetno sliko. Zelo lepo pa so delale tüdi gojenke i mladenke. Lüdstvo je navdüšeno ploskalo i vzklikalo živio, posebno članom, kda so delali sküpine, štere so oni tüdi popolnoma dobro i presenetlivo lepo izvedli. Gospod kaplan iz Törnišča je v navdüšenij rečaj nagovoro Orle i občinstvo. Od potrebe organizacije je govorila Orlica Kata Horvat iz Trnja. Pevski zbor je z jako ubranimi glasovi zapeo par pesmi. Vse je bilo jako dobro, mi čestitamo Orlom na njihovom moralnom uspehi, šteroga so dosegnoli v Polani, čestitamo pa tüdi Polančanjom, ka so meli priliko doma v svojoj vesi gledati nekaj lepoga. Škoda li, da so ne vsi dozadnjega bili na telovadišči. S temi slavnostmi se pa kaže kak se v Slov. Krajini vse gible i vstaja k novomi živlenji. Tak je prav vsi Prekmurci na delo za Boga, jezik i dom.
4
NOVINE

Fr. Kolenc:
Prosvetni tečaj.
12. Kmečka izobrazba.
X.
Kmet i Cerkev. — Narava je velikansko svetišče, je odprta kniga, štera govori o lepoti, dovršenosti stvorenj i s tov lepotov i dovršenostjov pa kaže na tistoga, šteri je svet tak lepo vredo — kaže na neskončno lepoto i dovršenost, na Boga. Vse stvarstvo govori o Bogi: travica, cvetličke, mogočno drevje, nebeski ptički. Vsakša stvar pravi, da ne nastala sama od sebe, nego je bila stvarjena od višjega bitja — od Boga. — V naravi teda človek Boga spoznava; posebno kmečki človek, ar je on sin narave, ar v njoj živi, z njov diha, se v njoj gible.
Gda pa človek Boga spozna, gda občüdüje njegovo vsemogočnost, neskončnost, večnost, z ednov rečjov njegovo najvekšo dovršenost, nezmerno popunost, se zbüdi v njem spoštüvanje, strah i rodi se v srcu nekša notrašnja prisiljenost, da sklene roke, podigne svojo düšo i skaže čast spoznajnoj Neskončnosti, Popunosti, Večnosti. Spadne na kolena i pošila k Bogi vroče molitve. Pri tom pa se njemi odpre drügo svetišče — cerkev. Cerkev je najmre hiša boža, je svetišče molitve i prebivanja Boga. Iz toga je razumlivo, da je med kmečkim človekom i cerkvov tak tesna zveza. Kmečki Človek čüti potrebo, da ide v cerkev, da tam poklekne i moli.
Med kmečkim človekom i Cerkvov pa tüdi mora biti zveza, tak vozka zveza, da je ne mogoče pretrgati. — To vidimo, če pogledamo ka je s Cerkvov (katoličanska) i s kakšega stališča ona gleda na kmečki stan?
Cerkev ne zemelska drüžba, nego je kralestvo bože na zemli. Vstanoviteo, Kristus njoj je dao nadnaravni pomen On je bio Bog, zato pa je tüdi njegova vstanova, Cerkev, boža; v svojem bistvi ma fundament čisto v drügom sveti. Četüdi pa Cerkev ne človeška, zemelska drüžba, itak ma popuno razümevanje z vsem, ka je na zemli lepoga, kremenitoga, zdravoga. Za nieden stan pa nema tak velkoga razmevanja, kak ravno za kmečki stan. Ona čüti s kmečkim človekom, zna, ka ga leži, pozna njegove žele, vidi nevarnosti, štere njemi pretijo i potrebe, štere stiskajo. Zato pa ma obrede, s šterimi se obrača na Boga da bi nevarnosti odvrno i bi dao vse, ka je za mimo, zadovolno kmečko živlenje potrebno. Od groma i nebeskoga zburkanja, od potresa zemle nas oslobodi o Gospod! Daj i obdrži sad zemle ! — moli neštetokrat v svojih litanijaj. Ta prošnja sliši predvsem na kmečki stan, ar je ravno kmet v nevarnosti, da njemi tresk vniči hišo, da njemi toča pobije polje i on potrebüje v prvoj vrsti, da zemla obrodi i dozori sad. Cerkev pa ne moli samo v božih hišaj. Ob važnih prilikaj ide tüdi vö med polja, da blagoslovi setvo i drüge rastline; s procesijov se poda v prosto naravo i pod milim nebom podigavle svoje prošnje za blagoslov kmečkomi stani i za mirno, zadovolno živlenje, k nebeskomi Oči. — Cerkev je prava mati kmečkomi človeki. Zato pa je potrebno, da je kmet pravi sin Cerkve.
Gda se govori o kmečkoj izobrazbi, ne zadosta, da se povdari ljübezen do rodne zemle, do domače hiše, drüžine, do kmečkih nošenj, šeg i navad, nego trbe iti dale i se mora kak poglavitna stvar povdariti živa vera, vdanost v Boga, lübezen do Materecerkve. Da bo kmečki človek v svojem stališi celi, pravi človek, mora biti predvsem veren; biti mora pokorno dete Cerkve i če bo kmečki človek istinsko veren, če bo pravi sin Cerkve, se vseširom zbüdi novo živlenje, obnavlali se bodo stare, zdrave Slovenske navade, narodne noše, stara slovenska žilavost. Vdanost v Boga bo rodila zadovolnost, iz te pa vesela slovenska pesem. V kmečkih srcaj se nanovo zbüdi lübezen do domače zemle, do rojstne hiše, do mirnoga drüžinskoga živlenja. Vseširom zavlada pravo kmečko živlenje, ar Cerkev s svoj m božanskim naukom določüje, kakše naj bo razmerje človeka do zemle, do doma i drüžine, z ednov rečjov ona kaže pot do živlenja, ki odgovarja značaji človeka, v kelko je düševno-telovno stvorenje.
Gospodarstvo.
Zakaj je cena pri živini spadnola?
Vsakši se tam praska gde ga srbi. Nas jako srbi pa tudi skrbi to, ka moremo svojo živino tak fal tržiti. Zakaj pa je tak? To ma svoje vzroke.
Prvi vzrok je naša valuta, to je, vrednost našega dinara. Ta valuta je od lanskoga leta šla gori za 40 procentov. Kelko bole pa naš dinar ide gori, telko menje so vredni proti dinari drugi penezi sosidnih držav. Največ küpcov
za naše živino pride iz Avstrije pa Italije. Lani n. pr. so Taljanl našo živino küpüvali po 16 Din. Zakaj pa zdaj tak neščejo ? Zato, ka je lani 1 taljanska lira bila vreda 4 dinare (16 koron) Tak so oni dali za 1 kg naše živine samo 4 lire. Zdaj pa je 1 lira vredna komaj 2 Din. 25 par (9 kOron). Mi bi radi tudi letos tržili za 16 Din. Tak bi nam Taljan mogeo dati zdaj za teh 16 Din. 7 lir, to je, 3 lire več kak lani. Taljan pa tak drago nešče küpiti, ar indri dobi za 4 ali 5 lir. Či mi ščemo, ka on küpi naše blago, njemi moremo dati za 9 ali 10 Dinarov. Tak je tudi z Nemci. Razloček je samo te, ka je nemški penez dosta pod našim. Pride pa tudi tak, ka kelko naš ide više, telko več oni morejo dati za njega in telko dragša njim pride naša živina. Oni tudi falej dobijo meso iz Polske pa Mažarske, ar penez teh je skoro njüvomi vednaki.
Drugi vzrok je carina. Ka je to? To je dača, štero küpci morejo dati državi, či svoje blago spravlajo prek meje v štero sosidno državo. Kak je carina kriva, ka moremo falej tržiti ? Zato, ka küpec more telko falej küpiti, kelko more plačati carine. Tak, ka carino v v istini plača listi, ki oda živino, ar telko falej more odati. Kelko pa je te carine? Od 100 kg, govenske živine je 40 dinarov. Či n. pr. bik ma 6 metrov, se plača od celoga 240 dinarov. Od ednoga prašiča pa, šteri ma više 70 kg, se plača 200 Dinarov. Či pa svinče ma menje kak 70 kg, je nesmijo izvažati iz države. Tak tudi male gudeke ne.
Tretji vzrok je pa vožnja po železnici. Ta vožnja je pri nas jako draga. Či Taljan küpi par vagonov živine v Prekmurji, ga dosta košta železnica dokeč pride do meje. Što to vožnjo plača? Tisti ki je odao živinče!
Iz vsega toga vidimo, ka kmet more trpeti zavolo valute, zavolo carine pa zavolo železnice. Zvün togo pa, se razmi, vsi küpci ščejo kaj zaslüžiti.
Pa pri tom nega nikše pomoči ? Bi bila či bi te naše nevole šteli razmiti tisti, ki majo oblast v roki. Vsega so pa tüdi ne oni krivi. Li poglejmo. Valuta ide gori. To je dobro i potrebno, ar ednok more priti do trdnosti (stabilizacije). Dokeč do toga ne pride, do se cene vsigdar gibale malo gori malo doli i počasi šle doli pri vsem. To či zdaj vidimo, liki krivica je to, ka pri tom največ trpi kmet. Svoje pridelke more fal odati, druge živlenske potrebščine pa drago küpiti. Gda pa naš dinar pride do stalno trdnosti, potem se cene zvednačijo pri vsem. Kak dugo bomo ešče na to čakali ? Se ne ve. Mogoče edno dugo leto, mogoče pa več. V drugih državah je ešče vekša nevola z valutov, posebno na Mažarskom, v Avstriji, v Romuniji, na Polskom itd. Te države bi rade svoj penez zdignole, pa nemrejo. Kriva vsega toga je vojska.
Pri carini pa pri vožnji bi pa vlada lejko pomagala. Naj bi bila carina samo ne tak grozno velka. Kšenki se tudi nemre blago voziti, liki zakaj je tak drago ? Vlada pravi: Jaz nücam peneze, zato pa tam jemlem, gde se da ! Dobro je, to se razmi, ka vert peneze more meti, nego či je te vert zapravlivi, potem se po pravici čemerimo na njega. Z naših žülov i trüdov se naj nišče ne dela norca. Mi tüdi ščemo znati, kak se gospodari z našimi penezi. Ščemo račun. Toga pa že leta lüdstvo ne vidi. Kelko se naši krščanski poslanci trüdijo, ka bi svojim volilcom olajšali težki stan, nego vlada je za vse to glüha.
1. Zrnje.
100 kg.	pšenice	425	Din,,
„	žita	350	„
„	ovsa	375	,,
„	kukorice	225	„
2. Živina:
govenska: teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 16-20 D. 20-25 D. 22-26 D. V Ljubljani „ 17—20 D. 20 -22 D. 17—22 D.
3 Krma.
Sena m. 9O -125 D., slame m. 70-100 D.
Zagrebečka borza
dne 24. junija 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	D	 56.50
Schiling	D	8.15
Čeho-Slov. krona, 1 K	D	1.70
20 kronski zlat	D	215
Francoski frank, 1 frank	D	2 72
Madjar. K 100 (nova em.)	D 0080
Švic. fran., 1 fr.	D	11 30
Talijanske lire, 1 lira	D	2˙20
Zürich:
Dinar, 100 Din	Sv. frcs 897
MALI OGLASI.
NAJBOLŠI CEMENT, VAPNO, cigeo i črep, kovački premog, deske, late itd., se dobi letos po polovičnoj ceni na vseh železniških (štacijaj) postajaj v Prekmurji. Stalna zaloga vsigdar pri g. Bratina, Križevci pri Ljutomeru, ki je glavni zastopnik stavbenoga materijala za Prekmurje.
ČRENSOVSKA OBČINA
bo davala vö lov, dne 10. julija 1925 v OBČINSKOM URADI.
Pozor
kovači, zidari!
Zaloga najbolšega angleškoga kovačkoga voglenja, šteroga do zdaj ešče nindri ne dobite, kak tüdi vapna i portlandcementa. Črep i cigeo iz radgonske i borejske opekarna na kolodvori v Beltincih.
Martin Brumen, železna trgovina Beltinci.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Pohištvo
küpite najfalej iz stalne  zaloge od najprostejše do  najfinejše kakovosti, delam tüdi po naročbi
i po lastnom risanji po najugodnejših cenah.
Mijo Hollenberger Čakovec
Strossmajerova ul. 10.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUGI“ na Razkriži. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
Veleposetvo
grofa Szapásy ima 10 l. izvrstne jabočnice za oddati. Jabočnici je iz najfinejših sortiranih jabok napravlena. Garantira se, da ne počorni. Cena 2-4 dinare á l.
Ravnateljstvo.
Proda se posestvo
blüzi SV. KRIŽA na ŠTAJARSKOM. Je ga 20 plügov i to 11 plügov njiv, 5 plügov senožati i 4 plüge toga. Je na njem lepa, nova zidana hiša (4 paonice, 2 kühinji i pod hišo 3 velke betonirane pivnice) velke zidane štale, zidani livovje vse je z čerepom pokrito. Poleg hiše je lepi sadovnjak. Zemlja dobro obdelana i
leži poleg železnice.
— Informacije davle —
Dr. Ferdo Černe odvetnik M. Soboti  i Alojzij Vebarič v Vučji vesi.

Cena 350 jezer Din.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.