505 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
OCENE IN PORO^ILA
Ján Pauliny, Arabské správy o Slovanoch (9. – 12. storo~ie). Bratislava : Veda, vydava-
tel’stvo Slovenskej akadémie vied. Bernolákova spolo~nost’, 1999. 214 strani.
1
V sklopu projekta Moravia magna in pod pokroviteljstvom Mednarodne akademske zveze iz Bru-
slja (Union académique internationale) sta Veda zalo‘ba Slova{ke akademije znanosti in Bernolákova
dru‘ba v Bratislavi omogo~ili izid knjige z naslovom Arabska poro~ila o Slovanih (9.–12. stol.), ki jo je
pripravil slova{ki arabist Ján Pauliny. Gre za prvo slova{ko delo te vrste in obsega, ~eprav so bila
besedila posameznih avtorjev (npr. Ibn Rusta, Gardizi, al-Masudi, Ibn Hurdadhib, Ibrahim ibn Jaqub)
‘e prej prevedena v slova{~ino (~eprav le izjemoma iz izvirnika) in tudi ‘e uvr{~ena med vire za slova{ko
splo{no (P. Ratko{: Pramene k dejinám Vel’kej Moravy, Bratislava 1968) in jezikovno zgodovino (J.
Stanislav: Dejiny slovenského jazyka, III-Teksty, Bratislava 1957). Knjiga je nastajala v letih 1989 –
1997, ko se je avtor ve~ let kot predavatelj zadr‘eval na Orientalisti~nem in{titutu Dunajske univerze, in
med {tudijskem bivanjem v drugih orientalisti~nih sredi{~ih, npr. v Parizu (Collège de France) in Hei-
delbergu (Islamski seminar univerze v Heidelbergu). Ideja zanjo je stara ve~ desetletij, po avtorjevih
besedah pa se je porodila ob sodobni slovanski (predvsem poljski in ~e{ki) znanstveni publicistiki o
arabskih zemljepisnih spisih; na realizacijo je spodbudno vplivala tudi izdajateljska dejavnost v islamskih
in neislamskih dr‘avah, v Evropi med drugim tudi ponatis osemdelne edicije Bibliotheca Geographo-
rum Arabicorum (Leiden 1967), prvi~ izdane v letih 1870 – 1894 (Leiden) v redakciji M. J. de Goeja.
Vendar pa so Paulinyja vodili kulturolo{ki in predvsem o‘je strokovni razlogi. Zaradi nad~asovne vre-
dnosti arabsko-perzijskih poro~il za vpogled v zgodnej{a zgodovinska obdobja evropskih, med njimi
tudi slovanskih, ljudstev se mu je zdelo pomembno, da imajo tudi Slovaki neposreden dostop do njih, s
strokovnega vidika pa se mu je zdelo nujno, da se besedila prevedejo iz izvirnikov in opremijo s filolo{kimi
in interpretativnimi komentarji, ki bodo ustrezali sodobni ravni poznanja problematike, saj samo natan~no
preveden in ustrezno komentiran in interpretiran vir lahko strokovnjaki (npr. zgodovinarji, etnologi
idr.) zanesljivo uporabljajo kot znanstveni vir. Pauliny je s to knjigo postavljeni cilj gotovo dosegel in
celo presegel, saj ji je dodal tudi poglavja o splo{nej{ih okvirih, da je bralcu omogo~eno celovitej{e
razumevanje obravnavane problematike, npr. kratek oris arabske politi~ne zgodovine kot zgodovinski
okvir za stik med arabsko-perzijskim in slovanskim svetom oziroma posledi~no tudi za nastanek doslej
znanih besedil (kar pa po avtorjevem mnenju skoraj gotovo {e ni vse), celovitej{a predstavitev oriental-
skih virov, geografskih {ol in njihovih predstavnikov. ^eprav spadajo poro~ila arabskih in perzijskih
piscev o Slovanih med uveljavljene in {iroko znane histori~ne vire za slovansko zgodovino in iz njih s
pridom ~rpajo informacije tudi novej{e sinteze o slovanski zgodovini (prim. Francisa Conta Les Slaves.
Aux origines des civilisations d’Europe, Pariz 1986), bo prav smiselno, da se izid knjige Jána Paulinyja
opazi tudi pri nas – ne samo zaradi v njej zbranih sodobnih filolo{kih, bibliografskih in drugih poda-
tkov, temve~ ker je avtorja pri izbiri besedil vodila tudi pozornost na vse tisto, kar naj bi se v poro~ilih
lahko nana{alo na Slovane v srednjeevropskem prostoru.
Knjiga v uvodnem delu (Predgovor, Uvod, Osnove arabske transkripcije) med drugim opozarja na
te‘ave, povezane z branjem v besedilih navedenih lastnih imen (celo toponimov in etnonimov, ki jih je
na~eloma la‘e identificirati) zaradi posebnosti arabskega zapisa in mo‘nosti razli~nega branja, ter na
te‘ave, ki nastajajo pri interpretaciji posameznih poro~il, ker so pisci podatke neredko pridobivali iz
razli~nih in posrednih virov in so v~asih tudi nejasni ali si celo nasprotujejo. Sledijo {e trije sklopi, in
sicer (1) Splo{ni del s {tirimi poglavji: Arabska poro~ila o Slovanih: njihov {tudij in prispevek; Arabci
1
 Arabska imena so glede na obravnavano delo iz tehni~nih razlogov zapisana poenostavljeno.

506 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
in Slovani: izvor arabskega naziva Saqlab, Slovan; Arabsko poznavanje Evrope in slovanskih de‘el;
Viri in njih avtorji; antolo{ko zasnovana (2) Besedila – prevodi in komentarji; in (3) bibliografski del.
Knjiga je opremljena tudi z 12 tematskimi zemljevidi (Slovani v Mali Aziji; Arabski pohodi v letih 634–
750; Omajadski kalifat v Španiji v drugi polovici 10. stol.; Kalifska dr‘ava v letih 800–1000 n.{t.; Glavne
trgovske poti iz Kalifske dr‘ave v vzhodnoslovanske de‘ele in na Balkan v 10. stol.; Glavne trgovske poti
v 9.–11. stol. po Ibn Hurdadhibu in Ibn Hauqalu; Domnevani ozemeljski obseg Velikomoravske dr‘ave l.
895; Evropa v 9. In 10. stol. po arabskih virih; Vzhodna Evropa po knjigi Hududa al-alama; Velika Mora-
va v sodobnem svetu; Mad‘arski vpadi v Karpatsko kotlino v 9.-10. stol. po Konstantinu Porphyrogenetu;
Potovanja Abu Hamida al-Garnatija).
V poglavju Arabska poro~ila o Slovanih: njihov {tudij in prispevek (str. 23–32) Pauliny pregledno
predstavlja dosedanje raziskovanje arabskih in perzijskih srednjeve{kih poro~il o Slovanih. Z zgodo-
vinsko, zemljepisno in enciklopedi~no literaturo iz obdobja 9.–13. stol. so se evropski u~enjaki in
izobra‘enci sre~ali ‘e zgodaj in to odseva tudi v latinskih prevodih teh besedil. Ponovno in v novi lu~i
pa so bila v Evropi odkrita v za~etku 19. stol., po Napoleonovi ekspediciji v Egipt. S stali{~a slavisti~nih
{tudij je bilo prelomno leto 1823, ko je Ch. M. Fraehn, ruski raziskovalec nem{kega rodu, v Sankt
Petersburgu objavil komentiran prevod poro~ila Ibn Fazlana o potovanju k povol{kim Bolgarom in
Rusom ter mu dodal besedila {e nekaj arabskih piscev. Objava je opozorila tako na informativni kot tudi
na metodolo{ki pomen teh besedil pri preu~evanju starej{e slovanske zgodovine, zato je bila dele‘na
velike pozornosti in zanimanja. Pauliny v nadaljevanju spregovori o znanstvenem prispevku drugih
raziskovalcev (F. B. Charmoy, ki je izdal prvo antologijo vzhodnih virov (1834), D. A. Chvolson, A. J.
Garkavi, A. A. Kunik, V. R. Rosen, M. J. De Goeje idr.); nato predstavi {e mlaj{o, predvsem rusko in
poljsko arabistiko, v okviru tega pa tudi komentirane izdaje posameznih spisov, npr. spisov Ibrahima
ibn Jaquba (T. Kowalski, 1946) Ibn Fadlana (A. Z. V . Togan, 1939; I. J. Kra~kovskij, 1939; A. P. Kova-
levskij, 1956 idr.), Anonimnega poro~ila (A. Tumanskij, G. Kuun, V. V. Bartold, V. Minorsky, B. N.
Zachoder, J. Marquart, I. Hrbek itd.), samostojne izdaje najpomembnej{ih arabskih virov v {tirih delih
(T. Lewicki, 1956 – 1985), enciklopedije islama, zgodovine arabske knji‘evnosti (C. Brockelmann,
137 – 1942; F. Sezgin, 1967) itd., predvsem pa usodo poro~il v ~e{kem in slova{kem prostoru (npr.
prispevek zgodovinarjev J. Jire~ka in F. V . Sasinka, arabista R. Dvoráka) in njihovo vklju~itev v zgodo-
vinopisno in etnolo{ko znanstveno literaturo (npr. L. Niederle, K. Moszynski, J. Stanislav, P. Ratko{
itd.).
Sledi poglavje o slovansko-arabskih stikih na Bli‘njem vzhodu in Mali Aziji od 7. stol. naprej z
naslovom Arabci in Slovani: izvor arabskega naziva Saqlab, Slovan (33–39). Prina{a sicer ‘e znana
vedenja, vendar pa z novimi nadrobnostmi ni povezano. O stikih Slovanov z Arabci poro~ajo tako
bizantinski viri (npr. Theophanes), ki so registrirali vsaj dva mno‘i~na prestopa bizantinskih najem-
nikov slovanskega rodu v arabsko vojsko v Mali Aziji in Siriji (npr. prestop ve~tiso~glave skupine
okrog leta 664 ali 665 in nekaj desetletij kasneje druge skupine), kot tudi sami arabski viri (str. 35).
Opis antropolo{kega tipa Slovanov kot svetlolasih in svetlopoltih pa je kmalu prodrl celo v arabsko
knji‘evnost (prim. pesnika al-Ahtal, verjetno iz leta 691, in D‘arir ter zgodovinar Ibn al-Kalbi). Sledi
prikaz arabskih poimenovanj za Slovane; Pauliny ugotavlja, da ‘e v najstarej{ih arabskih virih obstajajo
tri arabizirane imenske oblike (tj. Siqlab, Saqlab, mn. Saqaliba), od katerih je oblika Saqlab arabski
posnetek gr{kega Sklávoi. Ta etnonim je v hispanoarabskem okolju, kjer je bil ustanovljen omajadski
kordovski emirat (leta 750), postal apelativ s pomenom ’su‘enj’ (in se od tam raz{iril v druge evropske
jezike), kar je bilo nedvomna posledica trgovanja s su‘nji med muslimanskim in kr{~anskim svetom,
pri ~emer pa so po precej splo{nem mnenju med su‘nji (vsaj v za~etku) prevladovali prav Slovani. Tudi
po Paulinyju je na podlagi posrednih dokazov mogo~e dopu{~ati mo‘nost, da se je beseda Saqlab
za~ela nana{ati na bele su‘nje katere koli etni~ne provenience (npr. Franke, Severjane, Mad‘are idr.).
Zelo zanimiv je prikaz posebnega socialnega polo‘aja slovanskih su‘njev (pogosto evnuhov) v Španiji
in drugod v muslimanskem svetu, saj so neredko dosegli visoka in vplivna mesta, npr. v voja{ki, admi-
nistrativni, gospodarski in celo v znanstveni sferi. Iz ohranjenih dokumentov je mogo~e razbrati, da naj
bi bilo {tevilo slovanskih su‘njev od za~etka 10. stol. razmeroma veliko: andaluzijski zgodovinar in
politik Ibn al-Hatib omenja nekaj tiso~ ljudi slovanskega rodu na dvoru omajadskega vladarja Asbdar-
rahmana III (912–961). Sledi predstavitev posameznih v arabskih in perzijskih virih zapisanih mitov in
legend, povezanih z izvirom Slovanov (str. 38–39).

507 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
V tretjem poglavju (Arabsko poznanje Evrope in slovanskih de‘el (str. 40–55)) najdemo prikaz
politi~no-kulturnega okvira, v katerem so nastajala arabsko-perzijska poro~ila o Slovanih, npr. oris
arabske ekspanzije v za~etku 7. stol., nastajanje velike islamske dr‘ave, ki je popolnoma spremenila
dotedanjo geopoliti~no, kulturno in versko sliko velikega podro~ja, saj je na zahodu vklju~evala ju‘no
in zahodno Sredozemlje ter segla na Iberski polotok do Pirenejev (za kraj{i ~as celo ~eznje), na vzhodu
pa prestopila perzijske meje in se usmerila ali severovzhodno ~ez Kurasan do srednje Azije ali pa
jugovzhodno ~ez Belud‘istan do Indije. Prav tako Pauliny ori{e upravno, versko, administrativno in
voja{ko organizacijo v kalifatu, v tem kontekstu pa zlasti skrb za cestno mre‘o, ki je bila nujna za hiter
in u~inkovit pretok sporo~il, trgovskega blaga ter za voja{ko obvladovanje prostora celotne dr‘ave.
Pauliny raz~lenjuje informacije v ohranjenih delih arabsko-perzijskih piscev (pri tem omenja blizu 20
imen) in jih sku{a znanstveno objektivizirati tako, da jih primerja z {e drugimi (nearabskimi) viri pa
tudi z mnenji iz znanstvene literature. Za arabsko dr‘avo je bilo iz ve~ razlogov pomembno, da bi bila
zahodni in vzhodni del dr‘ave povezana tudi z uporabo cestne mre‘e na severu, prek Evrope. Prav iz
arabskih virov se je mogo~e okvirno seznaniti s potekom glavnih tras starej{ih evropskih trgovskih poti,
ki so povezovale zahod z vzhodom, srednjo Azijo prek vzhodne Evrope prav tako z zahodom, evropski
in ruski sever z evropskim vzhodom in zahodom, poleg tega pa je mogo~e dolo~iti trase odcepljenih
cestnih krakov. Te poti so nujno potekale tudi ~ez ozemlja, naseljena s slovanskimi plemeni, zato ne
presene~a, da del poro~il vsebuje tudi opa‘anja in popotne vtise poro~evalcev o njih. Avtor se v razpravi
dotika tudi etni~ne sestave trgovcev (npr. Judov, Arabcev, Bizantincev, Frankov, Normanov idr.), njiho-
vega krajevnega izvira (npr. prikaz hipotez o izvoru judovskih trgovcih, ki se pojavljajo pod imenom ar-
Radanija), vsebine trgovskih tovorov oziroma blaga, s katerim se je trgovalo. V tej zvezi se vra~a k
trgovanju s su‘nji, saj je bilo v Evropi menda raz{irjeno ‘e konec 6. stol. in v veliki meri v rokah Judov.
Glavni »su‘enjski« trgi so bili Verdun, Mainz, Regensburg, Praga, Przemysl, Kijev, itd. Glede trgovine
s su‘nji – to so lahko postali tako pogani kot kristjani – so drugi viri bolj skopi, nekaj se jih je ohranilo
v protestnih zapisih cerkvenih u~iteljev (npr. zapis pape‘a Gregorja Velikega iz leta 591, ‘ivljenjepis sv.
Vojteha). Pauliny predstavlja socialno sestavo ljudi, ki so dajali informacije, zajete v arabskih geo-
grafskih spisih: to so bili popotniki, arabski in evropski (npr. frankovskih, bizantinskih, langobardskih)
odposlanci, vojni idr. ujetniki, tujci, ki so ‘iveli v kalifatu, posamezni bizantinski, frankovski, sirski in
judovski pisani viri, na celotno prostorsko predstavo in kartografsko razdelitev naseljenega sveta na
pasove pa so vplivala tudi anti~na geografska dela, npr. Ptolemejeva, od katerih je bila Geographia celo
v prevedena v arab{~ino (9. stol.).
Splo{ni del se kon~uje s sistemati~nim pregledom Virov in njih avtorjev (str. 56–85), posprem-
ljenim z avtorjevimi arabisti~nimi in zgodovinskimi komentarji. Izka‘e se, da se v zgodnej{ih poro~ilih
omenjajo (predvsem / zgolj) videz in izvir Slovanov, njihova zveza z drugimi ljudstvi, njihova zem-
ljepisna ume{~enost in raz{irjenost (str. 56), v kasnej{i arabski geografski literaturi, ki je znana pod
zvrstnim nazivom knjige o cestah in kraljestvih in je nastajala sredi 9. stol., pa se podatki pomno‘ijo in
postanejo nadrobnej{i. Ta dela so slu‘ila prakti~nim namenom, saj so vsebovala orientacijske in prakti~ne
vednosti, koristne za vsakogar, ki je bil na potovanju, danes pa so ti podatki neprecenljive vrednosti za
{tudij nekdanjih narodopisnih, politi~nih in tudi gospodarskih lastnosti de‘el. To potrjuje tudi pogled v
slovansko etnolo{ko in zgodovinsko literaturo za starej{a obdobja (prim. L. Niederle, K. Moszynski, F.
Conte itd), kjer se rekonstrukcija slovanskega etni~nega bita (materialna, dru‘bena in duhovna kultura,
obi~aji in zna~aji itd.) v predzgodovinski dobi, kamor segajo tudi za~etki porajanja slovanskih dr‘avnih
tvorb (npr. ~e{ke, bolgarske, kijevske Rusije itd.), bistveno opira prav na tovrstne bizantinske in ara-
bsko-perzijske zapise. Ker pa ta literatura popisuje tudi druge evropske etni~ne skupine, ki so prav tako
bile na za~etnih stopnjah dr‘avnega in etni~nega konstituiranja, ki je pripeljalo do sodobne slike, je
pomembna tudi kot vir za osvetljevanje polo‘aja Slovanov med drugimi evropskimi ljudstvi.
V antologijski del (str. 89–173) je uvr{~enih deset del devetih arabsko-perzijskih piscev. Vsako
vpeljuje kraj{a biografsko-bibliografska predstavitev, vsi prevodi pa so opremljeni {e s skupaj 408
filolo{kimi in drugimi opombami. Pauliny je priob~il klju~ne odlomke iz del Ibn Hurdadbiha, Ibn Rusta,
dva iz Al-Masudija, Ibrahima ibn Jaquba al-Israili at-Turtu{ija, Hududa al-alama, Gardizija, Šarafa az-
Zamana Tahirja Al-Marwazija, Abu Abdallaha al-Idrisija in Abu Hamida al-Garnatija, v katerih se
govori tudi o zahodnih in ju‘nih Slovanih. Tu ni smiselno navajati vsebine vsakega izmed objavljenih
odlomkov, omenim pa naj tudi s slovenskega stali{~a zanimiv odlomek iz al-Idrisijevega spisa Pou~na

508 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
knjiga za popotnika, saj se v njem omenja tudi Koro{ka (Qarantra) in njeno mesto F(il)ah (Beljak) na
reki D(a)rawa (Drava), ozna~eno kot »lepo mesto sredi pokrajine, bogate z vodo in teko~imi rekami«;
nato se omenjajo {e Siqlawus (verj. mad‘. Siklós), Baduara (Budin), Bal(i)grata (Stolni Beli grad,
mad‘. Székesfehérvár), (I)str(i)kuna (mad‘. Esztergom), Š(u)bruna (Sopron), G(a)r(a)ma{(i)ja (Krems)
Ti(a)lus (Titel), Nitram (Nitra), (I)fr(a)nkbi(l)la (< Francavilla, Sremska Mitrovica), (A)r(ra)ban(i)ja
ali (A)r(i)n(i)ja (anti~ni Arrabona). V bibliografiji najdemo tudi podatek, da je H. Eisenstein na podlagi
tega pri~evanja sku{al dolo~iti histori~no-geografske meje Koro{ke (Wiener Zeitschrift für Kunde des
Morgenlandes 83, 1993, str. 83–100).
Paulinyjeva knjiga z bogastvom podatkov iz arabsko-perzijskih spisov kot pogleda »od zunaj« in s
sekundarnimi (filolo{kimi) podatki, zbranimi z razli~nih koncev in kriti~no predstavljenimi, kot pogle-
da »od zgoraj«, odseva neko davno politi~no-socialno resni~nost, ki je brez te knjige ne bi do‘iveli tako
‘ivo in plasti~no. Ni pretirano zapisati, da to delo ni samo lokalni dose‘ek slova{ke orientalistike,
temve~ poglobljen prispevek k znanstveni problematiki, hkrati pa mikavno branje tudi za nestroko-
vnjaka.
Alenka Šivic-Dular
Zdenka Janekovi Römer, Rod i grad (Dubrova~ka obitelj od XIII do XV stoljea). Dubrovnik :
Zavod za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku, 1994. 170 strani.
Moderna zgodovinska znanost sku{a v zadnjem ~asu pri svojem delu zdru‘iti metode in pristope t.i.
»nove zgodovine«, ki je pri raziskovanju dala prednost dru‘benim procesom in strukturam, in dose‘ke
»dogodkovne« zgodovine. Tak{en pristop pa je v ‘ari{~e raziskovalnega interesa pripeljal posameznika
in njegov materialni ter ~ustveni svet. Temeljno raziskovalno vpra{anje, ki se s tem v zvezi postavlja, je
vpra{anje odnosa med posameznikom in dru‘bo, ki ga obdaja. Srednjeve{ke dru‘be so hotele ohraniti
varnost in dru‘beni red. Zaradi tega so vklju~ile posameznika v ve~plasten sistem skupnosti: na nivoju
regije, mesta, stanu, dru‘ine, sosedstva, samostana, bratov{~ine, itd. Vsak ~lovek je bil pripadnik {tevi-
lnih dru‘benih skupin, saj druga~e ni mogel delovati v dru‘bi, urejeni na tak{en na~in.
Med na{tetimi dru‘benimi skupinami pa se, zaradi velikega pomena, ki ga je imela, tako v gospo-
darskem in politi~nem ‘ivljenju kot v ideolo{kem sistemu srednjega veka, na prvo mesto postavlja
dru‘ina. Vsem ~lanom dru‘be, ne glede na stanovsko pripadnost, starost ali spol, je bila dru‘ina kot
oblika pripadnosti skupna. V predindustrijski dru‘bi je bila prvo in najpomembnej{e mesto socializa-
cije posameznika. Podrejena je bila strogim predpisom, ki so zagotavljali kontinuiteto ustaljenih dru‘benih
odnosov, mentalitete in obna{anja. Pripadnost dolo~eni dru‘ini je posamezniku po eni strani odpirala
mo‘nosti njegovega delovanja v {ir{i skupnosti, po drugi strani pa ga je pri tem omejevala. Organizacija
oblasti v srednjeve{ki dru‘bi je v veliki meri po~ivala na dru‘ini; ta pa je bila tudi temelj proizvodnje in
igrala je glavno vlogo pri biolo{ki reprodukciji dru‘be.
Avtorici raziskave dru‘inskih struktur in odnosov v srednjeve{ki Dalmaciji so kot osnova pri ra-
ziskovanju slu‘ili objavljeni viri. Glede na bogastvo gradiva in obilico literature se je v svojem delu
morala osredoto~iti na Dubrovnik. Kljub temu, da so arhivi ostalih dalmatinskih mest v tem pogledu
skromnej{i, pa je mogo~e na podlagi ohranjenih virov in dosedanjih zgodovinskih raziskovanj, sestaviti
sliko vzhodnojadranske mestne dru‘ine. Pri tem moramo namre~ upo{tevati tudi enake in podobne
razvoje v socialnem, gospodarskem in politi~nem ‘ivljenju, saj so bila dalmatinska mesta poslovno,
kulturno in etni~no povezana.
Pravo in popolno sliko o vlogi dru‘ine v dru‘bi in drugih njenih zna~ilnostih ne dobimo zgolj z
analizo normativnih pravnih dokumentov. Do tak{nih celovitih spoznanj pride avtorica s primerjavo le-
teh s sodnimi in notarskimi dokumenti. Statuti, ki so nastajali v mestnih ob~inah (komunah) v 12. in 13.
stoletju, so odraz komunalne avtonomije in svobode pri ustvarjanju lastnega pravnega sistema. Predpisi
v statutih, ki so regulirali podro~je dru‘inskega prava, so bili prilagojenim osebnim potrebam komunal-
ne dru‘be in zaradi so se tega v dolo~enih to~kah od mesta do mesta razlikovali. Ne glede na posamezne
posebnosti pa so vsi statuti gradili dru‘insko pravo na skupni osnovi, bili so namre~ kombinacija norm